Lepo pozdravljeni!

Na 5. nujni seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, vse članice in člane odbora, vabljene in ostale prisotne lepo pozdravljam.

Sejo začenjam in vas obveščam, da zaenkrat nisem dobil obvestila o tem, da bi bil kdorkoli za sejo zadržan, hkrati pa sem prejel nekaj pooblastil, in sicer, bo poslanko Almo Intihar nadomeščal poslanec Aleksander Prosen Kralj, poslanko Sandro Gazinkovski bo nadomeščala poslanka Lucija Tacer in poslanko Anjo Bah Žibert bo nadomeščala poslanka Alenka Jeraj. In poslanko Evo Irgl bo nadomeščal poslanec Branko Grims.

V poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, zato ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej k 1. PRVI TOČKI - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH DRUŽINSKEGA ZAKONIKA.

Na spletni strani Državnega zbora je objavljeno gradivo, ki je predmet današnje seje, nekatere pripombe zainteresirane javnosti pa ste poslanke in poslanci prejeli v varovani predal zaradi varstva podatkov.

Na sejo so bili vabljeni: predstavniki Vlade, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, zagovornik načela enakosti, Varuh človekovih pravic, ki se je, mimogrede, za današnjo sejo opravičil, Društvo Informacijski center Legebitra, Društvo parada ponosa, Mirovni inštitut, dr. Barbara Rajgelj iz Pravne mreže za varstvo demokracije, dr. Mojca Urek iz Fakultete za socialno delo, dr. Ana Marija Sobočan, prav tako iz Fakultete za socialno delo, Nina Dragičević iz Galerije Škuc, za današnjo sejo se je opravičila, Aleš Primc kot predsednik Gibanja za otroke in družine, Metka Zevnik kot predsednica Združenja starih staršev Slovenije, Tomaž Merše, predsednik društva Družinska pobuda, in Urša Cankar Soares, voditeljica Pohoda za življenja Slovenije.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih zakona. Preden predam besedo, pa naj vas obvestim, da bi v skladu s parlamentarno prakso glede na zelo izčrpen seznam vabljenih, uvodne predstavitve omejili na pet minut po posameznem vabljenem, sicer se bo ta seja zavlekla brez kakršnekoli silne potrebe.

Torej me zanima v nadaljevanju, če želijo predlagatelji predloga zakona, to je Vlada, podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Drži.

Državni sekretar Simon Maljevac, vaša je beseda.

Hvala za besedo.

Predlog zakona o spremembah Družinskega zakonika odpravlja neustavnost ugotovljeno z odločbami Ustavnega sodišča z dne 16. 6. 2022 in sprejetje tega zakonika bi zagotovilo odpravo neustavne in diskriminatorne obravnave istospolnih partnerskih razmerij. Ustavno sodišče je ugotovilo neustavnost obstoječe ureditve v prvem odstavku 3. člena Družinskega zakonika in 16. členu prej veljavnega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki sta zakonsko zvezo opredeljevala le kot življenjsko skupnost moža in žene ter določala, da je za njeno sklenitev potrebno, da sta osebi različnega spola. Veljavna zakonska ureditev, ki istospolnim partnerjem ne omogoča sklenitve zakonske zveze, je bila spoznana kot diskriminatorna. Pogoj za obstoj zakonske zveze iz prve alineje 22. člena zakonika je sodišče z odločitvijo tako razveljavilo. Poleg tega je ustavno sodišče ugotovilo neustavnost ureditve v 135. in 138. členu nekdanjega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter v Zakonu o partnerski zvezi, ki v prvem stavku tretjega odstavka 2. člena določa, da partnerja v partnerski zvezi ne moreta skupaj posvojiti otroka. Posledično je sodišče odločilo, da sta prvi odstavek 213. člena in 223. člena Družinskega zakonika, ki urejata posvojitve, neskladna z ustavo. Ustavno sodišče je Državnemu zboru naložilo, da mora ugotovljena neskladja odpraviti v roku šestih mesecev po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. In v luči tega je tudi Vlada pristopila k pripravi novele Družinskega zakonika, ta je bil na Vladi sprejet in v Državni zbor posredovan 15. 7., dva dni po objavi odločb Ustavnega sodišča v Uradnem listu. S spremenjeno definicijo zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti se izenačuje položaj razno in istospolnih partnerstev v teh zvezah in vseh pravnih posledicah, vključno s posvojitvijo. Ker se s predlogom zakona na enak način definirata obe obliki življenjske skupnosti za raznospolne in istospolne partnerje, posebna ureditev obeh oblik življenjske skupnosti samo za istospolne partnerje v Zakonu o partnerski zvezi ni več potrebna.

Predlagana novela Družinskega zakonika tako predstavlja spremembe zakonodaje z namenom realizacije obeh že navedenih sodb Ustavnega sodišča. Prejeli smo tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe in sporočamo, da smo mnenju sledili.

Za konec pa še to. Sprejetje Družinskega zakonika bi pomenilo, da smo danes bolj enakopravni in da je naša družba bolj vključujoča za vse, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, invalidnost, spolno usmerjenost ali katerokoli drugo osebno okoliščino, kot to določa 14. člen naše ustave. To ne pomeni, da se v Sloveniji ne soočamo več z diskriminacijo, sprejetje Družinskega zakonika je le jasen signal vsem, ki trpijo diskriminacijo, da je treba vztrajati in da imajo vse populistične politike, ki gradijo svojo politično všečnost na izključevanju manjšin, svoj konec.

Hvala.

Hvala za predstavljeno stališče.

Preden nadaljujemo z vabljenimi, vas obveščam, da poslanca Aleksandra Reberška nadomešča poslanec Janez Žakelj.

Naslednja je Zakonodajno-pravna služba. Sprašujem, če želite besedo? (Da.) Gospod Gal Gračanin.

Najlepša hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je v okviru svojih poslovniških nalog pripravila mnenje o predlogu zakona z vidika njegove skladnosti z Ustavo in pravnim sistemom ter z zakonodajno- tehničnega vidika.

Ugotavljamo, da predlog zakona o materialnem delu, to je v 1. in 2. členu, ustrezno izvršuje odločbo Ustavnega sodišča št. UI-486/20 z dne 16. 6. 2022, s katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da je prvi odstavek 3. člena Družinskega zakonika v delu, v katerem je določal, da je zakonska zveza življenjska skupnost moža in žene v neskladju z Ustavo, in da tudi ustrezno izvršuje odločbo Ustavnega sodišča številka UI- 91/21 z dne 16. 6. 2022, s katero je Ustavno sodišče odločilo, da sta prvi odstavek 213. člena in 233. člen Družinskega zakonika, ki sta posvojitev otroka dopuščala zgolj heterospolnima partnerjema, v neskladju z Ustavo.

V zvezi s pomanjkljivostmi prehodne ureditve, na katere smo opozorili v mnenju, pa po preliminarni analizi amandmajev koalicije ugotavljamo, da po večini odpravljajo naše pomanjkljivosti. Opozarjamo pa na neskladje med drugim in osmim odstavkom 3. člena predloga, ki različno urejata vprašanje dokončanja tekočih postopkov ugotovitve neobstoja, razveljavitve in prenehanja partnerske zveze, kar bi bilo treba v nadaljevanju postopka še popraviti.

Ker pa smo bili z amandmaji seznanjeni šele pred sejo, jih bomo v Zakonodajnopravni službi v skladu s svojimi poslovniškimi nalogami, če bodo sprejeti, še podrobno preučili in po potrebi opozorili na morebitne druge pomanjkljivosti.

Najlepša hvala.

Hvala za predstavljeno stališče.

Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide? (Da.) Želi.

Mag. Peter Požun.

Pozdravljeni. Hvala za besedo, gospod predsedujoči.

Spoštovani poslanke, poslanci, ostali vabljeni!

Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je Predlog Zakona o spremembah Družinskega zakonika obravnavala na svoji 90. seji 1. septembra. V razpravi in po podanih poročilih v predstavitvi smo ugotovili, da vsebina predložene novele Družinskega zakonika sledi vsebini odločb Ustavnega sodišča za katere za katere Državni svet vedno poudarja, da jih je potrebno spoštovati in izvrševati, zato komisija k predlogu zakona nima pripomb in ga podpira.

Hvala.

Hvala za besedo.

Ne vidim predstavnika iz Urada zagovornika načela enakosti, zato prehajamo na ostale vabljene.

In sicer je prva na seznamu predstavnica društva Informacijski center Legebitra, Eva Gračanin.

Izvolite, beseda je vaša.

Najlepša hvala za besedo.

Spoštovane, spoštovani!

Več kot tri desetletja je minilo odkar so bile izražene prve zahteve po pravnem priznanju in ureditvi istospolnih partnerstev. V vseh teh letih so bila istospolna partnerstva obravnavana na različne načine, od popolnega neprepozvanja v 90. letih, do prve ureditve v obliki registrirane skupnosti, ki je istospolna partnerstva obravnavala kot drugorazredna. Zakon o partnerski zvezi je sicer odpravil večino diskriminacije, ki so jo bili deležni istospolni pari, še vedno pa je drugače obravnaval istospolna in raznospolna partnerstva in jih drugače tudi poimenoval. Po dveh referendumih, na vsakem od katerih je manj kot četrtina volivk, volivcev odločila o tem, da si manjšina, istospolni pari ne zaslužijo enakopravnosti v partnerskem in družinskem življenju, smo na točki, ko lahko rečemo, da se bližamo enakopravnosti na tem področju. Od tistega julijskega petka naprej, na podlagi dveh odločitev Ustavnega sodišča v Sloveniji zakonska zveza zajema tako istospolne kot raznospolne pare.

Odločbi Ustavnega sodišča sta zelo preprosti. Ena izenačuje ljubezen, medsebojno navezanost in spoštovanje med dvema odraslima človekoma, ne glede na spol ter jima nalaga dolžnosti podpore in skrbi za partnerko, partnerja. Druga pa pravi le, da je treba pri postopku posvojitve istospolne pare obravnavati enako kot raznospolne par. To v praksi pomeni, da bodo socialne delavke, socialni delavci in sodniki, sodnice, primernost posameznega istospolnega para za posvojitev otroka pretresali z enakimi merili kot raznospolne pare, pri čemer je in še vedno bo njihovo temeljno vodilo največja korist otroka. Kdorkoli trdi drugače, omalovažuje odgovorno delo socialnih delavk, socialnih delavcev in sodnic, sodnikov, ter neupravičeno zasaja dvom v zakonitost, strokovnost in etičnost njihovega dela. Predlog zakona o spremembah družinskega zakonika zato ne uvaja posvojitve kot pravice para, ampak je posvojitev še vedno izključno pravica otroka, da je posvojen v ljubečo, razumevajočo in sprejemajočo družino. Družino, ki mu bo omogočila najboljše možno otroštvo. Slednje je tudi dolžnost, ki jo staršem nalaga ena od odločb Ustavnega sodišča, skrbeti za otroka, za njegov zdrav psihosocialni razvoj. Mavrične družine so realnost. V njih je odraščalo in odrašča vrsta različnih generacij otrok. Različne metodološko utemeljene, strokovno revidirane in zanesljive raziskave s področja družinskega življenja mavričnih družin kažejo, da za otrokov razvoj ni pomemben spol staršev, ampak ljubeči odnosi, znotraj katerih se otrok počuti varnega, sprejetega, slišanega, razumljenega. Nekaj teh ključnih raziskav smo objavili na spletni strani legebitra.si, kjer si lahko preberete več o recimo raziskavi Danijele Dana, lezbične družine v Italiji, o meta raziskavi Judith Stacey in / nerazumljivo/ ali je spol staršev pomemben in še vrsto drugih tovrstnih raziskav je objavljenih. Poudariti želim še, da je poimenovanje pomembno. Dve različni poimenovanji za skupnost dveh odraslih ljudi ustvarja boleče delitve. Ljudem to daje vedeti, da so manj vredni. Zato je pomembno, da so vsa partnerstva, ki so v svojem temelju, v spoštovanju, v ljubezni, v medsebojni podpori enaka, poimenovana enako, kot zakonska zveza in zunaj zakonska skupnost. V javnosti se pojavljajo tudi debate o vplivu odločb Ustavnega sodišča in njenemu udejanjanju v zakonu na šolski kurikulum. Izpostavila bi, da šolski kurikulum že sedaj na različnih mestih predvideva razpravo o razlikah med ljudmi, med drugim tudi na osnovi spolne usmerjenosti, saj je eden od učnih ciljev strpnost in spoštovanje razlik med ljudmi. Razlik med ljudmi, ki že obstajajo. Okvir za delovanje šole v Sloveniji predstavljata Ustava Republike Slovenije in človekove pravice. To pomeni, da morajo biti teme v šolah obravnavane kritično, objektivno in pluralno in da morajo slediti univerzalnim vrednotam, to je človekovim pravicam in ne partikularnim vrednotam učiteljic, učiteljev ali staršev. Spremenjena definicija zakonske zveze pomeni, da bodo v šolah, ko govorijo o porokah povedali, tako kot že sedaj predvideva kurikulum, da se v nekaterih državah lahko poročita tudi dva odrasla človeka istega spola in k seznamu bodo dodale še Slovenijo. To je edina sprememba. Evropske raziskave vrednot kažejo, da družina ostaja najvišja vrednota, tako med starejšimi, kot med mladimi, ne glede na njihove osebne okoliščine. To pomeni, da je družbena institucija dovolj prilagodljiva, da ustreza življenjskim okoliščinam različnih ljudi. Če bi trmasto vztrajali zgolj pri enem delu družine, ki bi s svojo rigidnostjo izključeval mnogo ljudi, potem zagotovo ne bi bila družina tako visoko na lestvici vrednot. Zaradi tega je smiselno in pomembno, da spoštujemo in enako obravnavamo različne oblike družin. Le tako lahko družino ohranimo kot pomembno vrednoto. Prav vsem poslankam, poslancem, ki spoštujete odločbo Ustavnega sodišča in boste podprli predlog Zakona o spremembah družinskega zakonika, ki presega in preseka polariziranje družbe, čemur smo bili priča v zadnjih letih in govori o ljubezni, spoštovanju in enaki obravnavi.

Hvala.

Hvala za predstavljeno stališče.

V nadaljevanju me zanima, če je med nami predstavnik društva Parada ponosa? (Ne.) Morda kdo iz Mirovnega inštituta, Pravne mreže za varstvo demokracije ali Fakultete za socialno delo? (Da.)

Ja, izvolite k besedi.

Prosil bi vas, da se za magnetogram tudi predstavite. Vključite mikrofon. Včasih je tipka malo trda. Ja, tako, v redu.

Ja, najlepša hvala.

Lepo pozdravljeni!

[Moje ime je Ana Sobočan, prihajam iz Fakultete za socialno delo, Univerze v Ljubljani.] Lahko razpravljam ali predstavitev samo? / oglašanje iz dvorane/ Lahko? Lahko predstavim.

Tudi jaz bi rada predstavila, sicer je kolegica tudi na moje področje, se pravi področje socialnega dela dala nekaj podatkov. Pa vendar bi rada tudi jaz rekla, da je posvojitev pravna ureditev, ki temelji na posebnem varstvu in skrbi za otroke, kot veste. Postopek odločanja glede posvojitve se odvija na sodišču, je pa pri presoji temeljno delo Centra za socialno delo, ki pa daje ocene o primernosti prirediteljev za posvojitev in skrbno preučijo koristi otroka. Temelječ na znanju in vrednotah socialnega dela v socialno delovni praksi pri posvojitvi delujemo v smeri največjih koristi otrok in njihove pravice do zase najprimernejših staršev. Oziram se zdaj predvsem na člen oziroma situacijo glede starševstva.

Torej, v korist otrok je, da se kot potencialni posvojitelji presojajo vse osebe, ki želijo posvojiti, da bi tako lahko med vsemi izbrali za otroka najprimernejše starše. Spolna usmerjenost ne sme pomeniti ovire pri tej presoji, saj bi bilo to neustrezno iz znanstvenega vidika, se pravi, raziskave s področja koristi otrok in njihovega zdravja, uspešnosti, razvoja, psihosocialne prilagojenosti in tako naprej kažejo, da tukaj ni nobenih zadreg.

Neustreznost iz strokovnega vidika, se pravi, govorim iz pozicije socialnega dela, kjer izhajamo iz koristi otroka in otroku iščemo najprimernejše starše, pri tem pa spolno usmerjenost staršev ne določa zmožnosti starševstva in tudi etičnih vidikov. Se pravi, vprašanje diskriminacije, izključevanja preprečuje strokovno presojo in možnosti otrok, da dobijo zase najprimernejše starše.

Sodobna, psihološka, sociološka, antropološka, psihiatrična in druga znanja v družini ne podpirajo razlikovanja med primernimi oblikami partnerstva in starševstva na podlagi spolne usmerjenosti staršev. To pomeni, da znanstvene, s tem mislim na zanesljive, rigorozne in preverjene študije o tem, da življenjski poteki, dobrobit, koristi in razvoj otrok niso negativno povezani s spolno usmerjenostjo staršev ali partnersko zvezo, v kateri otroci odraščajo. In te raziskave nastajajo že od 80. let prejšnjega stoletja. Celo v večini zahodnega sveta se v zadnjem času že bolj redko opravljajo take raziskave, ker je tovrstno starševstvo že tako normalizirano, da ni več potrebe po novem raziskovanju. Nekaj več o raziskavah pa je mogoče v našem delu sveta. Kolegica je omenila tudi Italijo, ki je mogoče geografsko in socialno zelo podobna tudi naši državi.

Se pravi, tisto, kar se mi zdi še pomembno, da tudi mogoče skrajšam, znanje v družini na podlagi raziskav v preteklih tisočletjih kaže, da so za otroke relevantni procesi v družini, ki pomembno vplivajo na otrokov razvoj, ne pa struktura družine. To želim še enkrat poudariti za našo razpravo.

In mogoče glavni pomislek na področju družin v istospolnih partnerstvih, torej vsekakor ne more biti starševske kompetence dobrobit otroka. Tisto, kar nas včasih zamaje, so mogoče potencialni učinki stigmenih / nerazumljivo/, to tudi naslavljam. Stigma kot družbeni dejavnik pa ne more biti razlog za izključevanje skupin kandidatov posvojiteljev ali presoje, kdo je primeren starš, saj bi na podlagi tovrstnega mišljenja lahko presojali o starševstvu v vseh družbenih skupinah. Se pravi, pri bogatih, pri revnih, pri tistih, ki imajo zdravstvene težave, pri tistih, ki imajo določeno barvo las ali kože in tako naprej.

Študije so obenem tudi pokazale, da ravnanje s stigmo je prisotno v številnih družinah, tako heteroseksualnih kot nehetroseksualnih staršev. Pri nehetroseksualnih celo več pozornosti namenijo temu, da skrbijo za dobrobit otroka iz vidika potencialne stigme.

Se pravi, še enkrat, izjemno obsežno število rigoroznih znanstvenih raziskav in poročil dokazuje, da ni razlik med spraševanjem oseb, ki so istospolno usmerjene ali ki živijo v istospolnih partnerskih zvezah, in tistih, ki so raznospolno usmerjene, zato vas pozivam, da to tudi upoštevate pri svojih razmislekih.

Najlepša hvala.