Dober dan. Vse članice in člane, vabljene in ostale prisotne lepo pozdravljam na današnji 4. nujni seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide!

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke. Za enkrat je na tem seznamu zgolj poslanka Eva Irgl. Pač pa na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo namesto poslanke Anje Bah Žibert je z nami poslanka Alenka Jeraj, namesto poslanke Alme Intihar je z nami Mateja Čalušić in namesto poslanke Alenke Helbl je z nami poslanec Anton Štrubej.

S sklicem seje ste prejeli tudi naslednji dnevni red. 1. točka – Stanje prebivalstva v Republiki Sloveniji padec natalitete in zaskrbljujoči trendi, zaradi koncepta družinske politike aktualne Vlade.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem. Na sejo so bili vabljeni: Poslanska skupina SDS v imenu predlagateljev, gospod Luka Mesec (minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti), gospod Danijel Bešič Loredan (minister za zdravje), dr. Matjaž Gams (državni svetnik), gospod Aleš Primc (kot predsednik Stranke Glas za otroke in družine ter kot predsednik Gibanja za otroke) in mag. Danilo Lonačarič (nekdanji vršilec dolžnosti Direktorja Urada Vlade RS za demografijo).

Prehajamo torej na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - STARANJE PREBIVALSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI, PADEC NATALITETE IN ZASKRBLJUJOČI TRENDI, ZARADI KONCEPTA DRUŽINSKE POLITIKE AKTUALNE VLADE.

Zahteva Poslanske skupina SDS za sklic nujne seje je objavljena na spletni strani DZ. Najprej prosim predstavnico predlagateljev, da nam predstavi njihov predlog za obravnavo problematike.

Poslanka, Alenka Jeraj, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Lepo pozdravljeni vsi!

Torej, mi smo imeli podobno sejo marca letos, ampak ker se je praktično v tem času polovico parlamenta zamenjala se mi zdi, da je pomembno, da se ponovno o tem pogovarjamo sploh v luči zadnjih sprememb torej, ko se je ukinil Urad za demografijo. Mi smo pač neke korake skrajševanje demografskega problema v Sloveniji naredili in ocenjujemo, da so take poteze napačne in da je potrebno na to opozoriti. Slovenija ima namreč eno od najstarejših prebivalstev. Naj povem nekaj podatkov, ki ste jih sicer lahko prebrali tudi v našem sklicu. Problem je seveda nizko število rojstev, kar dolgoročno pomeni, kar težavo in se ne samo obnavlja narod tako, da bomo imeli velike težave na kar nas seveda opozarja tudi Evropska komisija in da gre za velik problem ne samo Slovenije, ampak tudi Evrope. Dokazuje tudi to, da so ustanovili poseben del torej poseben organ, ki se ukvarja z demografijo pri evropski komisarki.

V začetku leta 2022 je bilo v Sloveniji 308 tisoč prebivalcev med 15 in 29 let in 445 tisoč prebivalcev, starih najmanj 65 let. Od začetka leta 2012 se je število mladih zmanjšalo za 15 %, število starejših pa povečalo za 29 %, s čimer je starejša generacija dosegla in izrazito presegla mlajšo. Za primerjavo, v letu 2012 je bilo mladih približno 20 tisoč več kot starejših, deset let pozneje pa je bilo mladih 136 tisoč manj kot starejših. To so podatki, ki bi nas morali skrbeti oziroma zaradi katerih, kot sem rekla, se je prejšnja Vlada tega problema resno lotila, med drugim tudi z ustanovitvijo Urada za demografijo.

Slabi podatki so, čeprav smo začeli nekaj delati tudi na družinski politiki, se pravi, na ukrepih, ki bi spodbujali rojstva, spodbujali mlade, da se odločajo za družino, vendar to so seveda trendi, kjer ne moreš po dveh ali treh letih gledati rezultatov, ampak so stvari, ki jih je treba pač dolgoročno načrtovati. In v tem smislu, kot sem rekla, je bil ustanovljen tudi Urad za demografijo. Nismo uspeli v zadnjih dveh letih ustanoviti demografskega sklada, ki je tudi eden teh ukrepov, ko bi se omogočalo primerno preživljanje tretjega življenjskega obdobja.

Pred nami je po skrajšanem postopku Predlog zakona o spremembah Družinskega zakonika, s katerim naj bi uveljavili odločbo Ustavnega sodišča, kjer se definicija zakonske zveze spreminja. Poleg tega je navedenih ali pa predstavljenih kar nekaj ukrepov, ki napovedujejo novo LGTB ero, torej, kaj vse se bo v šolah poučevalo in tako naprej. V zvezi s tem sem dala tudi poslansko vprašanje, odgovora še nimam, sicer bi vam ga tu predočila. Se pravi, mi se moramo ukvarjati s tem, kako bomo kot narod preživeli, vključiti stroko in vse tiste, ki se dejansko že leta ukvarjajo z demografskimi problemi, ki jih Slovenija ima. Kot sem rekla, smo eno najstarejših prebivalstev na svetu, ni nas prav veliko, in če ne bomo načrtovali in delali v smeri, da izboljšamo to sliko, vprašanje, kaj bo. Ali bo potem pomembno, katera vlada je ali kdo je, če naroda ne bo oziroma če nas ne bo več.

Urad za demografijo je bil ustanovljen oktobra 2020, začel pa je delovati jeseni 2021, ravno z namenom, da naslovimo vse te probleme, ki sem jih naštela. Tudi Evropska komisija nas ves čas opozarja, da je treba sprejeti neke ukrepe. In eden od odgovorov na to je bila ustanovitev Urada za demografijo in tudi sprejetje Zakona o dolgotrajni oskrbi, ker moramo na obeh straneh skrbeti za nataliteto in skrbeti tudi za starejše prebivalstvo, ki ga je, kot vidite po podatkih, čedalje več in ljudje potrebujejo pomoč. Kot sem prej rekla, demografskega sklada nismo uspeli postaviti; jaz upam, da bo to naredila ta Vlada, kajti to je v zakonodaji že nekaj let zaveza in obveza, ki bi jo morali narediti, da se iz tega sklada potem zagotavlja sredstva za pomoč starejšim, dolgotrajno oskrbo. Za to so zagotovljena tudi evropska sredstva. Zdaj z zamikom uveljavljanja zakona, z razlogom, da zakon ni dober – če zakon ni dober, se ga popravi, kajne, ne pa prestavi v nedoločeno prihodnost, oziroma vprašanje, kaj bo čez eno leto problem. Predvsem smo na to opozarjali tudi zato, ker so na ta način ogrožena evropska sredstva. Namreč, sredstva iz Sklada za okrevanje so bila odobrena tudi na podlagi teh ukrepov, ki sem jih naštela, torej, da je bil sprejet Zakon o dolgotrajni oskrbi in z ustanovitvijo Urada za demografijo.

Sedaj aktualna vlada se je pač odločila, da ta urad ukine. Jaz mislim sicer, da se boste zelo hitro srečali spet z realnostjo, ko bo šel minister v Bruselj in ga bodo vprašali zakaj ste to naredili, ker seveda boste morali bomo morali kot Slovenija dati neke odgovore kaj smo naredili na tem področju in najbrž povedati, da smo ukinili urad bo kar problem. Boste jim pa znali menda razložiti. Predvsem minister je dejal, da se urad ukinja, zaradi prekrivanja delovnega področja z Ministrstvom za delo. Logično, saj je tudi prej na Ministrstvu za delo se nekdo s tem ukvarjal, vendar ne samo s tem. Ravno, zato je bil urad ustanovljen in poleg tega to ni stvar samo Ministrstva za delo, ampak je pač potrebno koordinirati med različnimi deležniki tudi med šolstvom torej izobraževanjem in drugimi področji, ki z nekimi pozitivnimi družinskimi ukrepi pomenijo višjo rodnost so pa to kot sem rekla dolgoročne stvar in zato tako rokohitrske zadeve, da ko komaj nekaj začne delati se pripravljajo strategije to ukinjaš in se, potem spet umanjka odgovornost kdo je za torej ukrepanje in tudi rezultate odgovoren. Mi ocenjujemo, da so to napačni koraki in seveda želimo s to sejo opozoriti na to. Kot sem rekla, tudi pod vodstvom evropske komisarke Dubravke Šuica je nastal poseben resor za demografijo ravno, zaradi tega, ker se ne samo Slovenija, ampak tudi Evropa – Slovenija pa še sploh, smo med slabšimi – sooča s tem problemom. Torej demografski trendi za Slovenijo so dolgoročno in kratkoročno zelo slabi in mislim, da si s takimi koraki, ki ste jih naredili zadevo samo poslabšujemo namesto, da bi jo izboljšali. Mi smo pač želeli, da se temu problemu res posvetimo, da se strokovna ekipa ukvarja samo s tem ne pa še s sto drugimi problemi, ki so seveda na področju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost in kot rečeno obžalujemo, da se je to zgodilo. V tem smislu so predlagani tudi nekateri sklepi, mislim štirje sklepi, ki jih imate v gradivu. Mi še vedno ocenjujemo, da je smiselno, da je samostojni organ, ki se bo s tem ukvarjal in da je edina naloga to ne pa, da se znotraj ministrstva to podaja kot vroči kostanj in se v resnici nobeden s tem ne ukvarja.

Na Uradu za demografijo so bili zaposleni določeni ljudje, ki se jih sedaj prav tako, čeprav so bili z nekim namenom zaposleni tam sili v neke ne vem Urad za migracije in nekaj, s čimer nimajo nobene zveze. Sedaj ali ocenjujete, da niso strokovni bolj verjetno pa se zdi, da gre samo za maščevanje, ker pač je urad ustanovila prejšnja vlada in vam ta ni povšeč in je, potem treba kaznovati tudi javne uslužbence, zaposlene, ki so bili na tem uradu zaposleni. Tako, da me zanima s strani ministrstva kjer pač ste dejali oziroma je minister dejal, da so zaposleni sedaj na Ministrstvu za delo kaj delajo, ali se še vedno ukvarjajo z demografijo, ali je kakšen poseben oddelek, urad kakorkoli organ v sestavi bil ustanovljen in kako v nadaljevanju nameravate reševati to problematiko? Tudi, kaj je s finančnimi sredstvi, ki so bili za to že zagotovljeni kolikor vem tudi evropska sredstva? Torej, ali so na ta način ogrožena evropska sredstva, ker smo pač urad ukinili oziroma ste ga ukinili? Mogoče najprej še poslušamo vse tiste, ki so bili vabljeni. Mi smo predlagali, da pride na sejo tudi dr. Matjaž Gams iz Državnega sveta, ki je na prejšnji seji, ki se že dolga leta s tem ukvarja, smo večkrat se o tem pogovarjali. Tam je bilo dane tudi kar nekaj statistike. Ampak mislim, da tudi tisti ostali vabljeni, ki so tukaj bodo lahko kaj povedali in doprinesli k tej debati. Ni pa to seveda zaključek, gotovo bo vprašanje demografije stalno na mizi in mislim, da moramo k temu resno pristopati in se tudi tega lotiti. Tako, da bodo na koncu rezultati, ker nam že pošteno teče voda v grlo.

Najlepša hvala za uvodno predstavitev predlagatelja.

S tem predajam besedo predstavniku Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Danes je z nami državni sekretar Dan Juvan.

Lepo pozdravljeni vsi.

Pa hvala za vabilo na to sejo!

Tema, ki se danes odpira je zelo široka in mogoče še preden začnem z vidika ministrstva govoriti se mi zdi kakor da me tudi osebno zadeva. Namreč, tudi jaz sem relativno mlad. S partnerko sva skupaj deset let in nimava otrok. Ne zato, ker ne bi imela veselja do življenja, ampak iz različnih vzrokov, ki so iz zelo široki, strukturni, obsežni in kompleksni. V prvi vrsti nisem imela otrok zato, ker si jih enostavno nisva želela, potem kasneje jih nisem imela zato, ker nisva našla primernega stanovanja oziroma nisva našla materialnih pogojev v katerih bi lahko ustvarila družino. Potem tretji razlog je bil to, da sva se mogla ekonomsko osamosvojiti. Sploh za ženske se mi zdi to pomemben faktor. In danes jih nimava zato, ker enostavno nimava časa. Jaz za svojo novo službo in verjamem, da je za marsikaterega starša ali pa nekog,a ki bi si želel biti starš težko uskladiti družinsko in poklicno življenje. Mislim, govorim to kot osebno izkušnjo in pa kot primer kaj vse vpliva na odločitev neke družine, nekega para, da si ustvari družino. In iz tega vidika smo oziroma je vlada ugotovila, da so vsebine s katerimi se ukvarja Urad za demografijo v resnici vsebine s katerimi bi se morali ukvarjati Ministrstvo za delo, bodoče ministrstvo za nadaljnjo prihodnost in tudi vsa druga ministrstva. Zato je s sklepom določila, da se zaposleni in pa sredstva prenesejo na Ministrstvo za delo in da se ta tema obravnava na način, da se poskušajo zagotoviti širša socialna varnost in pa pač materialni pogoji za pare, mlade, da se lahko odločajo za otroke.

Morda če odgovorim na vprašanje družinskega zakonika, kar se s sprejemom družinskega zakonika počne se enostavno uresničuje odločba Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je ugotovilo, da so vsi ljudje v primeru sklepanja zakonske zveze enaki pred zakonom. Torej, če se imata dve osebi radi se lahko poročita in skleneta zakonsko zvezo z vsemi pravicami, ki ji pripadajo ne glede na njun biološki spol. In to je edina stvar, ki jo družinski zakonik počne. Ta sprememb družinskega zakonika nima nič opraviti niti z izobraževanjem in niti z nataliteto.

Glede zakona o dolgotrajni oskrbi, ko smo nastopili mandat na ministrstvu smo enostavno ugotovili, objektivno ugotovili, da se zakona ne da izvajati. In to so tekom sprejemanja zakona opozarjali tudi vsi deležniki v sistemu. Če bi se zakon začel izvajati bi se nam zgodilo, da bi nekateri lahko izgubili pravico do dolgotrajne oskrbe, da bi nekateri ljudje, ki zdaj delajo v sistemu, ne bi mogli več delati, ker so se zaostrili pogoji in pa izkazalo se je, da je nemogoče in pravno nevzdržno sprejeti podzakonske akte. Zato se je vlada odločila, da bo izvajanje zakona preložila dokler ne najdemo ustrezne rešitve in ustrezne pravne podlage, da se lahko dolgotrajna oskrba izvaja. Poleg tega je ta preložitev vsebovala tudi finančno injekcijo iz proračuna za zavode, da bi preprečili dvig oskrbnin zdaj jeseni iz naslova povečanja kadrov in zaposlovanja. Ta referendum, ki je zdaj sprožen v resnici predstavlja veliko tveganje za to, da se bodo tudi oskrbnine dvignile. Tako bi jaz uvodoma rad vseeno podčrtal, da je demografska slika, ki jo imamo v Sloveniji, za razvito industrijsko državo in za Evropo nič posebnega; da je stopnja rodnosti pri 1,6 v zadnjih desetletjih za družbo v tem stadiju razvoja nekaj popolnoma normalnega; in da se moramo, zato da bi se več družin odločalo za otroke, vprašati o tem, v kakšnih pogojih mladi pari bivajo. Zagotoviti je treba možnost, torej pogoje in možnosti, v katerih se lahko nekdo odloči, da bo imel otroka, to mora biti njegova osebna želja. In kolikor jaz razumem, je to manj odvisno od denarnih prejemkov in več od tega, ali je možno uskladiti poklicno in zasebno življenje, torej je to povezano z zgaranostjo na delovnem mestu, z nenehno razpoložljivostjo delodajalcu, s kariernim napredovanjem in pritiski, pa seveda z materialnimi pogoji, torej, kako visoke so najemnine, kako lahko je priti do stanovanja in tako naprej. Mislim, da je to naša skupna naloga, da ustvarimo te pogoje, možnosti. Samo odločitev tem, ali imeti ali ne imeti otroka, pa je treba prepustiti posameznikom, brez da se jim na tiho govori, da nimajo veselja do življenja ali pa da jih ne skrbi za slovenski narod. Še en pomemben faktor pri vprašanju demografije je preprečevanje izseljevanja, ki ima iste pogoje, kot sem jih prej omenil. S tem da bi tu razširil še močno mrežo javnih storitev, javno šolstvo, zdravstvo, močno socialno državo, socialno delo, okolje, torej, naravno okolje. Po drugi strani pa je pomemben faktor tudi solidarna, smiselna migracijska politika, integracija tistih, ki pridejo v Slovenijo, ali so pribežali ali so prišli delat. In mislim, da se vse evropske države na približno enak način poskušajo soočati s tem problemom.

Glede vprašanja, kdo se ukvarja z nataliteto na ministrstvu. Z vprašanji, ki sem jih izpostavil, se ukvarja Direktorat za družino, se ukvarja Direktorat za socialo. In pa namen te Vlade je bila ustanovitev ministrstva za solidarno prihodnost, ki bi se ukvarjalo ravno z materialnimi pogoji, možnostmi za ustvarjanje prihodnosti mladih in družin - na prvem mestu bi bila tu stanovanja, tudi dolgotrajna oskrba -, in tudi ta poskus ste ravno sklicatelji te seje zavrli v kali in preprečili, da bi nova Vlada ustanovila ministrstvo, ki bi se ukvarjalo ravno s tem. Ko smo že pri tem, kar je storila opozicija oziroma desna Vlada, naj spomnim, da je ravno Janševa Vlada z ZUJF izjemno močno okrnila družinsko politiko, prejemke, starševske prejemke, otroške dodatke, iz česar se še danes nismo popolnoma izvili.

Toliko uvodoma. Hvala.

Hvala za predstavitev.

Besedo dajem dalje, in sicer predstavniku Ministrstva za zdravje, državnemu sekretarju mag. Tadeju Ostrcu. Preden pa nadaljujemo s predstavitvami vabljenih, naj posebej opozorim, da je točka dnevnega reda in tematski okvir današnje seje vprašanje natalitete. Nikakor se to ne dotika Družinskega zakonika, Družinski zakonik ima posebno točko dnevnega reda in svojo sejo naslednji teden, v sredo.

Gospod Tadej Ostrc, beseda je vaša.

Spoštovani predsednik odbora, hvala za besedo.

Spoštovane članice in člani ter vsi prisotni vabljeni!

Mislim, da se vsi strinjamo, da se v Sloveniji, podobno kot v številnih evropskih državah, soočamo z demografskim prehodom v družbo z naraščajočim deležem starejšega prebivalstva. Dejstvo je tudi da se bo ta prehod v prihodnjih desetletjih še okrepil. Zato je demografsko vprašanje v tem kontekstu eno do pomembnejših za prihodnji razvoj celotne naše države in tudi družbe in zahteva pozornost celotne družbe kot take. Jaz bi z vidika pristojnosti iz Ministrstva za zdravje izpostavil naslednje. Pandemija covida 2019 je bila v Sloveniji enako kot v drugih državah vzrok za povečano umrljivost in skrajšano pričakovano življenjsko dobo tako pri ženskah kot pri moških. Po podatkih, ki so nam dostopni, se je lani v Sloveniji rodilo 18.767 otrok, kar je 2,9 % manj kot leto prej, uradnih podatkov za leto 2022 seveda še ni. Povprečna starost mater je bila nekaj več kot 31 let, povprečna starost tistih, ki so pa lani rodile prvič, pa 29 let, kar je enako kot leto prej. Ključna, osnovna razloga za upadanje rodnosti v zadnjih letih sta odločitev žensk za kasnejše materinstvo. Dejstvo je, da se matere za otroke odločajo vedno pozneje, kar pomeni, da je povprečna starost mater pri rojstvu prvega otroka vedno višja. Potem pa tudi zmanjševanje števila žensk v rodni dobi, kar je posledica predvsem zmanjšanja rodnosti v 80-ih in 90-ih letih prejšnjega stoletja. Dejstvo je, da je za dvig rodnosti in da so nujni številni in danes tudi že izpostavljeni ukrepi, ki morajo biti usklajeni, ki bodo zagotavljali, da odločanje o rojstvu otrok ne bo negativno vplivalo na kakovost življenja v smislu zaposlitvenih možnosti, zasledovanja drugih življenjskih ciljev in pa splošnega zadovoljstva ter doseganje blaginje v naši državi. Z vidika Ministrstva za zdravje je potrebno poudariti, da Slovenija dosega velike uspehe na področju umrljivosti dojenčkov, ki je zelo povedan kompleksen kazalnik o kakovosti zdravstvene službe in drugih služb in storitev na področju porodništva in po tem kazalniku že celo vrsto let sodimo v sam evropski in svetovni vrh. Imamo tudi dobro organizirano reproduktivno zdravstveno varstvo, kjer omogočamo najsodobnejše zdravljenje neplodnosti in pa širok dostop do oploditev z biomedicinsko pomočjo. Menimo, da s spodbujanjem individualne skrbi za zdravje ter z učinkovitim preventivnim programom v sistemu zdravstvenega varstva preko celotnega življenjskega obdobja od nosečnosti in do kasne starosti stremimo k varovanju in krepitvi zdravja ter preprečevanju kroničnih bolezni oziroma njihovemu odlaganju v čim kasnejše življenjsko obdobje. prioriteta Ministrstva za zdravje je tako zagotavljanje dostopnega kakovostnega zdravstvenega varstva za vse prebivalce in kakovostno zdravstveno varstvo prilagojeno potrebam starejši populaciji bomo zagotavljali tudi v prihodnje v sistemu dolgotrajne oskrbe.

Hvala.

Hvala za podano stališče.

S tem besedo predajam še vabljenim na sejo in vse sledeče vabljene prosim, da se časovno omejijo. Prvi, ki bi mu moral predati besedo, je državni svetnik dr. Matjaž Gams, ampak ga ne vidim med nami. Se motim? (Ne.) Mislim, da je odsoten.

Naslednji, ki ga povprašujem po besedi je gospod Aleš Primc, kot predstavnik stranke Glas za otroke in družine ter gibanja za otroke. Želite besedo? (Da.)

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, predsednik.

Dajte mi povedati koliko je ta časovna omejitev? Glede na to, da sem spremljal natančno sejo odbora, do zdaj niste časovno omejeval, pa me zanima koliko me boste časovno omejil?

Za predstavitev imate na voljo 5 minut, približno takšnega okvirja se je držala tudi izvorna predlagateljica, ki danes zastopa stališče predlagatelja, tudi predstavnik ministrstva tega časovnega okvirja že sam od sebe ni presegel. Predstavnik Ministrstva za zdravje je bil pa sploh telegrafski.

Samo mi bomo lahko še govorili, on pa verjetno ne.