Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam.

Pričenjam 3. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti, trenutno nimamo še nobenega, tako da če bo še kdo še kakšno obvestilo, mi bodo sporočili.

Na seji pa kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo: gospod Franci Kepa namesto Anje Bah Žibert in magister Janez Žakelj namesto gospoda Aleksandra Reberška.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Poročilo o delu in finančnem poslovanju FIHO v letu 2020, Poročilo o delu in finančnem poslovanju FIHO v letu 2021, Poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2021, Letno poročilo Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije za leto 2021 in Razno.

Kot ste bili že obveščeni, smo vam po sklicu seje v petek, 16. 9. 2022, poslali predlog v zvezi z dnevnim redom, in sicer predlog, da se z dnevnega reda današnje seje umakne 3. točka, Poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2021.

Prehajamo torej na odločanje o predlogu za umik 3. točke.

Želijo mogoče svoja stališča o predlogu za umik predstaviti predstavnik Vlade in ali predstavniki Poslanskih skupin? Ne. Če ne želi nihče predstaviti stališča, prehajamo na odločanje o predlogu za umik.

Glasujemo. Za je glasovalo 11 poslank in poslancev, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Zaradi umika 3. točke bo dosedanja 4. točka postala 3. točka, dosedanja 5. točka pa 4. točka.

Predlagam, da 1. IN 2. TOČKO obravnavamo skupaj. Če temu nihče ne nasprotuje, prehajamo na obravnavo obeh točk, POROČILO O DELU IN FINANČNEM POSLOVANJU FIHO V LETU 2020 IN POROČILO O DELU IN FINANČNEM POSLOVANJU FIHO V LETU 2021.

Odbor bo poročili obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora.

Na spletnih straneh Državnega zbora je bilo objavljeno naslednje gradivo: poročili ter obe mnenji Komisiji Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide.

K točkama sem smo vabili: Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Državni svet, Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije in Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije.

Besedo dajem predstavniku Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij za predstavitev obeh poročil.

Direktor Borut Sever, izvolite!

Lepo pozdravljena predsedujoča.

Spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani državni svetnik, predstavniki ministrstev in seveda tudi predstavniki uporabnikov in uporabnic sredstev fundacije!

Mi smo se že prejšnji teden srečali in že naredili neke korake pri nadaljnjem delu, razvoju fundacije in sem seveda hvaležen za podporo prejšnji teden. Danes bi vam pa predstavil skupaj obe poročili o delu fundacije, tako za leto 2021 kot leto 2020. Obe leti sta bili seveda turbulentni, ne samo pri delu fundacije, ampak tudi pri delu vseh nas, pri delu cele države, govorim seveda o pandemiji in tudi zaradi tega in še zaradi nekaterih drugih okoliščin, je bilo delo fundacije precej oteženo. A ne glede na vse, lahko povem, da fundacija je izpolnjevala svoj namen, poslanstvo in je tudi v letu 2020 in seveda 2021 uspešno oziroma je sofinancirala programe invalidskih in humanitarnih organizacij.

Zopet se bomo seveda dotaknili tistega ključnega, ključnega, da je sredstev bistveno premalo in izkazalo se bo potem, ko vam bom predstavil številke, da je obe leti, je bil bistven primanjkljaj, bistveno premalo sredstev, še posebej glede na potrebe, ki so jih prijavile tako invalidske kot tudi humanitarne organizacije. Pa morda uvodoma nekih, nekaj osnovnih podatkov o samem delu fundacije. Fundacijo ste seveda ustanovili vi, Državni zbor Republike Slovenije, z namenom, da seveda trajno in splošno koristno financira dejavnost invalidskih in humanitarnih organizacij na celotnem območju Republike Slovenije. Fundacijo upravlja svet fundacije, v katerega imenujete vi 20 predstavnikov, 20 članov sveta, od tega 10 na predlog humanitarnih organizacij in 10 na predlog invalidskih organizacij, 3 pa imenuje Vlada Republike Slovenije.

V nadaljevanju je potrebno opredeliti vire s katerimi razpolaga fundacija. Fundacija financira naprej, se pravi delo, programe humanitarnih invalidskih organizacij s koncesninami, ki jih pridobiva s strani primarno Loterije Slovenije, to je glavni vir. V tem delu lahko rečem, da je zelo pomemben, so zelo pomembne tudi dividende, ki prihajajo iz naslova dobička Loterije Slovenije, kajti fundacija je v skladu z Zakonom o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije tudi 40 procentna lastnica Loterije Slovenije. V nadaljevanju so pomembni viri tudi koncesnine Športne loterije in potem še koncesnine iz posebnih iger na srečo. Tukaj seveda vidimo vsi možnosti napredka, predvsem pa bo treba, kot bom v nadaljevanju pojasnil, iskati tudi druge rešitve, ki bodo peljale bolj v smeri stabilnosti virov financiranja, kajti naj vam povem, da je po informacijah, ki jih seveda dobivam s strani tako humanitarnih kot invalidskih organizacij, težko planirati vsakoletno delo, načrtuje vsakoletno delo, če ni tega elementa trajnosti, stabilnosti. Kajti fundacija je seveda, kot rečeno, odvisna od virov, vezanih na igre na srečo, torej pomeni, da so prilivi odvisni od tega, koliko srečk je prodanih oziroma jih ne prodanih in tukaj moramo vsi skupaj iskati možnosti, rešitve, ki bodo dolgoročno vpeljale v ta sistem, ki je dober, tudi ta element stabilnosti.

Naj povem, to večkrat poudarjam, da sistem fundacije dela našo državo nedvomno boljšo. Boljšo za naše državljane, predvsem za tiste državljane, ki so najbolj potrebni neke podpore, pomoči, se pravi za naše najbolj socialno in drugače šibke državljane. To nam prepoznavajo tudi drugi, bom rekel, konkretno Združeni narodi, ki so nam na Odboru za pravice invalidov izrecno povedali, da je sistem fundacije dober in podobno smo dobili, se pravi, povratno informacijo tudi iz drugih držav, ki bi želele si mnoge podobnega sistema.

Če grem naprej, se pravi, fundacijo opravlja svet fundacije, potem ima zelo pomembno vlogo nadzorni odbor fundacije, ki potem obravnava vse, vse pritožbe, vezane na sklepe, na razdelitev sredstev in seveda tukaj potem poslovodstvo fundacije s strokovnimi službami, ki nudi ves čas podporo. Kakšen je način dela fundacije? Fundacija vsako leto razpiše, preko javnega razpisa, sredstva, ki so namenjena za financiranje dela humanitarnih in invalidskih organizacij in potem se organizacije preko spletne aplikacije prijavljajo v sistem in potem ta aplikacija na podlagi vnaprej določenih parametrov, pomembno je, da povemo, da so to vnaprej določeni elementi, predvsem na podlagi števila uporabnikov, števila storitev, določi, ovrednoti te programe. Seveda, ker so, ker je narava dela tako humanitarnih kot tudi invalidskih organizacij takšna, da so tukaj specifike, seveda, da ne more nek računalnik, nek algoritem sam pripraviti odgovorov na vse, v končni fazi govorimo o ljudeh, je, se potem pristopijo k delu dve komisiji, ena za ocenjevanje vlog invalidskih organizacij, druga humanitarnih organizacij, ki pogledata, če so kje kakšne specifike, če so kje kakšne dodatne potrebe; bom dal primer iz organizacije, iz katere izhajam, prevoz tetraplegika je nedvomno dražji, kot je prevoz paraplegika, za primer, in seveda, te stvari potem je treba nekako ovrednotiti, oceniti in podobno tudi pri vseh ostalih programih, kjer se potem poskuša, tam, kjer je potrebno, seveda, z nekimi korekcijami, tam kjer so pa stvari neke splošne narave, se pravi neka izobraževanja in podobno, se pa jemlje nek enoten ključ.

Enako je seveda tudi pri drugem pomembnem sklopu; govorimo o naložbah. Fundacija namreč financira najprej programe vseh organizacij, v nadaljevanju tudi zelo pomembno, ker drugje te možnosti ni, delovanje organizacij in v tretjem sklopu financira naložbe. Tudi to je del, ki ga drugače ne bi morali, se ga ne…, bi težko organizacije nekako »izfinancirale«. Seveda, potem damo pa še četrti sklop, na katerega ne smemo pozabiti; fundacija vsako leto izdvoji en odstotek sredstev, ki so namenjena za organizacije, v nek rezervni sklad za primer, da pride do nekih izrednih situacij. Na žalost smo v času, ko je tega čedalje več, to so lahko bodisi poplave, požari ali pa tudi vojne, čemur smo bili priča v zadnjem času, kjer je fundacija nemudoma preko humanitarnih organizacij pristopila tudi k pomoči in v tem delu smo izrabili tudi sredstva iz rezervnega sklada.

Potem v nadaljevanju seveda fundacija deluje tudi na način, da nadzira to porabo, to se mi zdi, da je zelo pomembno, vse premalo poudarjamo, da je ravno nadzor in transparentnost in jasnost tisto, kar je morda premalokrat poudarjeno in v tem delu nam tudi drugi pripoznavajo, da ravno nadzori fundacij nad delom organizacij, so, bom rekel, eni boljših. Se pravi, iz terena, ko pridemo, ko gremo v nadzor posameznim organizacijam, nam, bom kar direktno povedal, vaš nadzor je pa kar malo hud, da rečem tako po domače, ampak namen teh naših nadzorov ni zgolj skrbeti, da se sredstva porabijo namensko, ampak tudi seveda, da pomagamo organizacijam. Pri teh nadzorih poskušamo tako, da jim pomagamo z nekimi primeri dobrih praks, da jim povemo morda, kako neka podobna organizacija ravna v nekih drugih primerih, tako da ti naši nadzori seveda imajo tudi drugo funkcijo, se pravi pomoč, da tudi na terenu čim več ustvarimo s tem našim vložkom. Seveda tokom leta pa so organizacije dolžne tudi poročati o svojem delu skozi leto. Tudi potem fundacija večkrat opravi nadzor nad poročili in nadzor, ne samo nad delom in to je tudi potem podlaga za delo, ocenjevanje. Kot sem prej omenil, vsako leto se pri ocenjevanju upošteva tudi poročila o preteklem letu. Ravno zato poudarjam, da so pomembna tudi poročila in seveda tudi nadzori.

Če grem naprej do tistih zdaj morda ključnih stvari. Sredstva, številke in vam bom kar podal, v letu 2020 je fundacija planirala 17 tisoč 700 evrov za programe in delovanje, naložbe organizacij. Na žalost ta finančni načrt ni bil realiziran oziroma niso bili prilivi zadostni in smo v letu 2020, je fundacija pri razliki prilivov in odlivov izkazala razliko 216 tisoč in nekaj evrov. Bom kar za primerjavo oziroma…, leto 2021 je bilo pa še bistveno bolj težko za fundacijo, ob finančnem načrtu 19 tisoč 250 evrov, je fundacija naredila razliko v, negativno v prilivih, milijon in 868 tisoč.

Moram takoj dodati, da v tem letu smo že planirali, da bomo vključili milijon in pol sredstev, ki so bili pozitivna razlika v letu, v letu 2019 in ravno to je tisto, kar sem prej omenil, ta nihanja so tista, ki otežkočajo delo organizacij, težko je kvalitetno delati, še posebej seveda vsi delajo kvalitetno, ampak težko je kvalitetno delati, kvalitetno planirati, če prihaja tukaj do takih nihanj in to je eden od izzivov fundacije pred, pred fundacijo, tudi pred vami, seveda, da da bomo poiskali rešitve, ki bodo tudi v tem delu prinesle neko stabilnost.

Dogajalo se je, na žalost, da so prišla leta, ko ni bilo dovolj sredstev in smo potem na koncu leta bili prisiljeni organizacijam nakazovati manj sredstev, kot je bilo načrtovano, lahko si pa vsi predstavljamo, kaj pomeni to za organizacijo, ki ima toliko in toliko zaposlenih, ki jim je potrebno na koncu leta oziroma vsak mesec dati pošteno plačilo za njihovo delo in fundacija pa nima sredstev in posledično tudi potem organizacije same. Tako da tu je zelo pomembno, kot rečeno, da bomo iskali možnosti za naprej.

Torej fundacija je potem v letu 2020 prejela v obravnavo 30 vlog invalidskih organizacij in tudi vseh trideset obravnavala in v letu 2020 je bilo prejetih 86 vlog humanitarnih organizacij in od tega je bilo sprejetih v financiranje 79 vlog. Leta 2021 je bilo ob 30 vlogah invalidskih organizacij, sprejeto v financiranje 29 vlog in pa od 87 vlog humanitarnih organizacij, 84 vlog je bilo sprejetih v obravnavo.

Vsako leto, kot rečeno, seveda se tudi financirajo tako naložbe, primer v letu 2021 je bilo financiranih 200 naložb v na državnem nivoju pri delu invalidskih organizacij in 56 naložb pri delu na lokalnem nivoju. Seveda tukaj, da ne bo nekega, da se ne bomo narobe razumeli, da tukaj govorimo o tistem osnovnem; najpogosteje so to osnovna sredstva, ki omogočajo, sploh omogočajo delo naložbe. Največ imamo naložb seveda v računalnike in podobno, tako da, ta številka, da ne bi kdo, da se ne bi zdelo, kot da je to tukaj, neke ogromne številke, na žalost ne, potrebe, kot bom v nadaljevanju povedal, so pa seveda bistveno večje.

Namreč mnogo organizacij, zopet primeroma, izvaja neke programe, kot primer prevoz in podobno, v vozilih, ki bi morala že zdavnaj biti na kakšni drugi lokaciji, da ne bom rekel na kakšnem avtomobilskem odpadu in če vemo, da se s temi vozili izvajajo prevozi najtežjih invalidov in podobno na vozičkih in si lahko predstavljamo, kako je to lahko najmanj zoprno, če se tako vozilo pokvari na cesti in je notri, ne vem, trije, štirje težki invalidi na vozičku, zgolj kot zopet primer.

Fundacija je seveda dolžna tudi poročati o svojem delu, najprej vam, kot ustanovitelju, je pa tudi predmet pregleda Računskega sodišča in seveda deloma sodelujemo tudi s komisijo, protikorupcijsko komisijo. Obe instituciji sta dali fundaciji kar nekaj predlogov za izboljšanje in ravno pred tem svetom je zdaj izziv, naloga, da poskuša, jaz bom kar rekel, vse od tega vključiti. Mnogo teh stvari je bilo že vključeno, nekaj ravno s predlogi oziroma s spremembami pravil fundacije, ki ste jih sprejeli tudi vi na zadnjem svetu. Vse seveda z namenom okrepiti transparentnost in jasnost delovanja.

Moja ocena, morda sem dolžen še to informacijo, jaz sem vodenje fundacije prevzel letos marca, ravno tudi zaradi nekih organizacijskih zapletov, je v nekem preteklem obdobju, zopet po moji oceni, delovanje fundacije pri razvoju, ne pri osnovnem poslanstvu, to se je vedno izvajalo, morda malo zastalo in zato smo mi takoj pristopili k reševanju vseh ostalih zadev. Med njimi, prej sem omenil tako korona situacijo kot ostale, je bilo, da v teh dveh letih niso bili izvajani nadzori, kot bi morali biti. Fundacija je takoj, nemudoma pristopila najprej k izvajanju nadzorov. Na žalost tudi je izostalo lansko leto poročilo, ki bi ga morali prejeti, kot rečeno, že v lanskem letu, zato letos obravnavamo dve. Takoj smo pristopili k temu, da smo tudi v tem delu stvari sanirali.

V letošnjem letu, v šestem mesecu, je nastopil tudi nov svet FIHO, se pravi iz fundacije, nov mandat, svetniki, ki ste jih, kot rečeno, 20 imenovali vi in tudi oni, moram reči, da so takoj prepoznali te potrebe po razvoju in kot rečeno, rezultat, prvi rezultat, je bil na mizi, na vaši mizi, že prejšnji teden.

Naj vam povem, da jutri se zopet sestane svet fundacije, ima sejo in imamo imajo na dnevnem redu štiri nove spremembe, vezane ravno na razvoj fundacije. Seveda v nadaljevanju bo treba pa iti še naproti vsem tistim predlogom, ki jih, so jih podali tako na Računskem sodišču kot na protikorupcijski komisiji. Govorim seveda tudi o nekem dolgoročnem razvoju, govoril sem prej o stabilnosti, hkrati pa neke stvari, ki bodo šle naproti organizacijam, tudi moje osebno mnenje, pa najbrž ne samo moje, da je vse preveč papirjev, birokracije. Tukaj moramo iskati rešitve, ki bodo ob tistem prvem, da morajo biti stvari transparentne, jasne, omogočali čim lažje delo organizacijam. Tukaj gremo tudi v smeri, da se razmišlja, da bi fundacija šla v pripravo nekih razvojnih programov in predvsem za razliko od dosedanjega načina dela, tudi po priporočilu Računskega sodišča, v večletno financiranje programov.

Ena od ključnih stvari, ki je v preteklosti nastala, je bila, jaz bom rekel, jasnost. Se pravi, v preteklosti so, ko so se dodeljevala sredstva, je fundacija, seveda na podlagi dela komisij in vsega ostalega, na podlagi ocenjevanj, izdala sklepe organizacijam, ki pa po mojem mnenju niso bili dovolj obrazloženi in ravno to je tista prva stvar, s katero sem se jaz že s strokovnimi službami in ostalimi, posvetil, da bomo poskušali pri letošnjem razpisu naprej, pa še, še več, pa seveda naprej, ko bo treba še druge pomembne spremembe uvesti, da bo vsakemu posamezniku jasno, zakaj je neka organizacija dobila toliko in druga toliko sredstev. Kot rečeno, seveda, uvodoma vsa pravila, vsi, vsa merila morajo biti in so enaka pa seveda za vse.

Zdaj bom pa nadaljeval s tistim problemom financiranja. Pred, v času ekonomske krize leta 2013, je naša država uvedla davek na srečke, 10 procentni davek na srečke, ki je bistveno obremenil, ki je bistveno obremenil poslovanje obeh loterij in s tem, ko je obremenil poslovanje obeh loterij, je seveda tudi bistveno zmanjšal koncesnine, ki prihajajo na račun Fundacije za delo organizacij. Tukaj je potrebno najti rešitev, najprej tu, kako bi se bodisi z odpravo davka na srečke, bodisi z nekimi drugimi možnimi rešitvami. Seveda, ker je to zakonska materija, bo to stvar, ki jo bo moral, z njo se ukvarjati tudi vaš odbor oziroma potem tudi Državni zbor, če pride seveda do tega, bodisi pa iskati rešitve, da se del teh sredstev, od, se pravi, prilivov tega davka, prenese v delo organizacij, kot rečeno, bo to skrb za najbolj ranljive skupine našega prebivalstva.

V drugem delu, seveda, bo treba razmišljati o morebiti kakšnih davčnih olajšavah tistih, tistim, ki bodo namenili sredstva, za te programe delovanja, hkrati pa je zelo pomembno poudariti, da v tistem delu, ko sredstva za delo organizacij prihajajo iz naslova koncesnin, iz posebnih iger na srečo, govorimo seveda o kazinojih in drugih, so ta sredstva bistveno prenizka, dosegajo, ne dosegajo niti milijon evrov na leto. Če vsi vemo koliko je kazinojev in drugih podobnih stvari v naši državi, ki jih je na žalost, jaz bom rekel, na žalost, vse več, prilivov pa nič več oziroma celo manj. Tako da, tukaj bomo morali skupaj razmišljati o nekih možnostih, bodisi obdavčitve, bodisi nekega bolj, bolj poštenega obdavčevanja tudi teh iger na srečo.

In nenazadnje, če pogledamo številke, ugotavljamo, da sredstva, ki jih namenjamo za delo organizacij, skozi leta ne sledijo niti inflaciji, potrebe se pa celo večajo, kot ugotavljamo, seveda je teh in humanitarnih in drugačnih kriz in seveda tudi potreb na drugi strani pri delu invalidskih organizacij, vsako leto več, tako da tudi s tega vidika bomo morali iskati neke dodatne vire, tudi skupaj, bi rekel, kot država. Jaz imam tukaj seveda obe poročili in še celo vrsto tudi empiričnih in drugačnih podatkov in vam z veselje z njimi še postrežem, tako da če boste imeli kakršnakoli dodatna vprašanja, sem vam seveda podal še dodatne odgovore. Hvala lepa.

Hvala za predstavljeno stališče. Preden nadaljujemo s predstavitvami vabljenih, vas obveščam, da poslanko Terezo Novak nadomešča poslanka Katarina Štravs. Naslednji je pri besedi predstavnik oziroma predstavnica Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Kdo bi se prijavil k besedi? Bi vas prosil, če se za magnetogram še predstavite.

Lep pozdrav. (Andreja Znoj, direktorica Direktorata za invalide) Spoštovani predsednik, članice in člani odbora in vsi ostali prisotni!

Na ministrstvu smo se seznanili z vsebino predloženih letnih poročil Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji za leto 2020 in 2021. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so se razmere na fundaciji v letu 2021 primerjalno z letom 2020 izboljšale tako na finančnem področju kot tudi na področju samega upravljanja fundacije in na področju delovanja strokovnih služb. Zadovoljni smo, da je kljub epidemiji covid-19 fundacija nadaljevala svoje poslanstvo in kljub težkim razmeram uspela izvesti vsakoletni javni razpis za sofinanciranje invalidskih in humanitarnih organizacij ter s tem omogočila njihovo delovanje. Financiranje invalidskih organizacij in enako humanitarnih je pogoj za opravljanje njihovega dela, namenjenega najranljivejšim skupinam prebivalstva in jim tako lajša in lepša življenje. Zahvaljujemo se vsem prostovoljcem in zaposlenim, ki s svojim delom pomagajo invalidom in drugim ranljivim skupinam, predvsem z izvajanjem različnih socialnih programov in na ta način želimo izraziti zahvalo in tako za podrobno predstavljeno poročilo, ki smo ga analizirali, pa tudi sicer za vse delo in želimo še naprej veliko delovnih uspehov v bodoče. Hvala.

Hvala za predstavljeno stališče. Besedo predajam predstavniku Državnega sveta, gospodu Danijelu Kastelicu, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni.

Komisija Državnega sveta za socialno varstvo delo, zdravstvo in invalide se je s poročilom FIHO za leto 2020 seznanila v mesecu juniju, s poročilom za leto 2021 pa včeraj. Pri tem smo iz poročila za leto 2020 še lahko razbrali nekatera notranja nesoglasja, ki so bila v FIHU prisotna pretekla leta, v poročilu za leto 2021 pa je bilo že zaznati, da je prišlo do določenih sprememb, kar je bilo razvidno tudi iz komentarjev ključnih deležnikov v sistemu, ki ocenjuje, da je novemu vodstvu FIHA in pa seveda novi sestavi FIHA že uspelo razrešiti določene težave in da že iščejo poti za bolj usklajeno in transparentno delovanje fundacije. Slednje je po naši oceni naše komisije zagotovo pripomoglo k večji stabilnosti delovanja fundacije, kakor pa povrnilo in okrepilo tudi zaupanje v njeno delovanje. Pretekla nesoglasja so namreč fundacija neutemeljeno tudi postavljala večkrat v slabo luč, posredno pa je to negativno vplivalo tudi na delovanje samih invalidskih in humanitarnih organizacij, še posebej pa njihovih uporabnikov. Na to je sicer komisija v obravnavi letnih poročil v preteklih letih večkrat opozarjala, pa tudi na nujnost po transparentnosti delovanja fundacije in zagotavljanju ustreznega nadzora nad porabo podeljenih sredstev. Komisija prav tako vedno znova poudarja, da invalidske in humanitarne organizacije s svojim programom pokrivajo velik spekter skrbi, ki bi ga sicer morala izvajati država s svojimi socialnimi programi. Tudi zato je leto 2021 Državni svet ob napovedanih spremembah o igrah na srečo intenzivno opozarjal, da hitre in pa nepremišljene spremembe tega tako občutljivega sistema niso primerne, saj negativno vplivajo na uporabnike programov. Državni svet je na navedeno novelo celo napovedal vložitev veta, a je na srečo slednje že pred tem doživela epilog v zakonodajni proceduri. Tudi ob obravnavi poročila FIHO za 2021 smo ponovno opozorili, da takšnih rokohitrskih posegov v tako občutljiv sistem ni sprejemljivo. Komisija je obravnavala poročilo FIHO za 2020/2021 in pri tem zaznala, da so bile v obeh letih izkazane potrebe invalidskih in humanitarnih organizacij veliko večje, kot pa je bilo na voljo sredstev FIHO, na kar je opozarjal tudi direktor v svojem izvajanju.

Opozorili smo tudi na velik pomen sredstev, ki jih fundacija nudi organizacije za financiranje naložb, saj slednje na razpisih ministrstev in drugih državnih organov ter sredstev teh sredstev ne morejo prejeti. Naložbe v osnovna sredstva, vzdrževanje in nakup opreme so namreč pogosto predpogoj za kvalitetno izvajanje posebnih socialnih programov. Na primer invalidske organizacije potrebujejo kombi vozilo, ki morajo biti posebej prilagojena evropskim standardom in so praviloma draga tudi do 45 tisoč evrov, FIHO sicer omogoča le del sofinanciranja, ostalo pa morajo kriti organizacije same, posledično se velikokrat obračajo na lokalno skupnost za sofinanciranje navedenih prilagoditev, pri čemer pa je volja slednjih odvisno od vsake lokalne skupnosti posebej.

Prav tako v komisiji ocenjujemo, da bi kazalo razmisliti tudi o tem, da bi se država aktivno vključila v financiranje, vzdrževanje in obnovo nepremičnin, v katerih deluje in izvajajo svoje aktivne invalidske in humanitarne organizacije in to s trajnim virom sredstev. Pri tem izpostavljamo, da so nekatere od navedenih organizacij v slovenskem prostoru prisotne že več kot 50, 60 let, nekatere celo stoletje in po vseh ni bilo do sedaj težnje po privatizaciji premoženja, kar tudi zgovorno pove.

V razpravi komisije je bila ponovno predlagana tudi ukinitev davka na srečke, ki je bil uveljavljen v času večjih varčevalnih ukrepov države, povezanih z gospodarsko krizo, leta 2012. Takratni napovedani zgolj začasni krizni ukrep se je namreč zdaj neutemeljeno in brez dodatnih pojasnil spremenil v trajnega in to traja že 10 let s trenutno dvojno obdavčitvijo, srečka je obdavčena ob nakupu, nato pa še enkrat v primeru izplačila dobička tako s strani lokalne skupnosti kot države, S tem pa FIHO in posredno invalidske in humanitarne organizacije po njihovih ocenah izgubijo več milijonov evrov. Ker glede na trenutne razmere v Evropi in po svetu vsesplošna draginja, energetska kriza in tudi vojna v Ukrajini lahko pričakujemo, da se bodo težave z nižanjem koncesijskih sredstev samo še nadaljevale. Komisija ponovno poziva k zagotovitvi trajnega stabilnega vira financiranja fundacije vsaj za financiranje najnujnejših posebnih socialnih programov, ki jih izvajajo invalidske in humanitarne organizacije. Nesprejemljivo je namreč, da so tako uporabniki teh programov kot tudi strokovnjaki, ki delujejo na navedenih programih, odvisni skorajda izključno od trenutnega priliva sredstev iz naslova iger na srečo. Komisija kot možne podlage za zagotovitev novih stabilnih virov prihodkov prepoznava predvsem tudi prelivanje sredstev od bolj premožnih delov družbe k bolj ranljivim, med drugim tudi na podlagi sprememb na področju davkov in javnih financ, ki jih napoveduje nova Vlada Republike Slovenije, na primer pri novi vrsti obdavčitve na področju nepremičnin, potem ustrezno obdavčitev spletnih stav. Veliko državljanov plačuje v igre na srečo preko spleta in v tujini brez ustrezne obdavčitve in pa seveda možnost ugodnejše davčne obravnave pri podjetjih, ki bi bila pripravljena donirati sredstva za delovanje invalidskih in humanitarnih organizacij, saj imamo v Sloveniji kar veliko družbeno odgovornih podjetij. Komisija izpostavlja tudi posledica starajoče se družbe, saj bo slednje v prihodnje privedlo do večjega števila uporabnikov programov, pa tudi do težav v zagotavljanju ustreznega kadra za izvajanje programov. Predvideni višji stroški izvajanja posebnih socialnih programov bi lahko v določeni meri znižali tudi uporabo z uporabo novih tehnologij, robotov, umetne inteligence in tako dalje, ki so na trgu že na voljo.

Prav tako z zadovoljstvom v Komisiji ugotavljamo, da smo kot družba že precej napredovali, saj na večini družbenih področij sledimo načelu nič o invalidih brez invalidov, kar omogoča, da se glas invalidov in ranljivih skupin ne samo sliši, ampak tudi upošteva. Temu tako Komisija kot Državni svet skušata slediti v čim večji meri.

In za konec še to: Komisija je izrekla posebno pohvalo delu invalidskih in humanitarnih organizacij, katerih delovanje po naši oceni dela državo boljšo. Navedene organizacije namreč v veliki meri opravljajo nalogo namesto države, tudi zato bi jim morali pri opravljanju njihovega poslanstva čim bolj stopiti nasproti, ko opozarjajo na težave, s katerimi se soočijo. To bo v prvi vrsti koristilo in dobro predvsem za uporabnike posebnih socialnih programov in tudi večji ugled, rating same države, ki bo vključila aktivnosti na tem področju.

Spoštovane poslanke in poslanci, ostali vabljeni, hvala za vašo pozornost.

Hvala za, no, bo, bo. Torej, hvala za predstavljeno stališče Državnega sveta.

Želi besedo predstavnik iz vrst Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije? Želite, izvolite, bi vas prosil, če se za magnetogram predstavite.

Hvala lepa za besedo. Moje ime je Mojca Vaupotič, glavna tajnica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij.

Nacionalni svet invalidskih organizacij zastopa 25 invalidskih organizacij, kar pomeni preko 117 tisoč invalidov, ki se v večini svoje programe delovanja in naložbe financirajo iz sredstev FIHA. To pomeni, da je dejavnost invalidskih organizacij ob pomanjkanju različnih financerjev na lokalni, državni, mednarodni ravni za določene invalidske organizacije edini finančni vir.

Nacionalni svet invalidskih organizacij zagovarja dejstvo, da mora biti FIHO stabilen vir financiranja invalidskih organizacij z namenom enakopravnega vključevanja

njihovih članov in storitev v družbo, še posebej v času, ko se pričakuje zvišanje inflacije in bodo socialne stiske še večje.

Ves čas stalno spremljamo delo novega vodstva FIHA in pozdravljamo vse spremembe, ki peljejo k stabilnemu financiranju invalidskih organizacij.

Hvala lepa za besedo.

Hvala.

In še predstavnik iz vrst Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije želi besedo? Želite. Tudi vas bom naprosil, če se predstavite.

Nataša Sorko, Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije.

Jaz bi izpostavila, da seveda humanitarne organizacije igrajo zelo pomembno vlogo v slovenski družbi, posebej za najranljivejše skupine prebivalstva, kot je bilo že danes večkrat poudarjeno in Fundacija je izjemno pomemben deležnik pri delovanju humanitarnih organizacij in seveda izvajanju socialnih programov in tudi pri naložbah v humanitarnih organizacijah, zaradi tega, ker kljub vsemu je Fundacija za mnoge humanitarne organizacije, predvsem tiste manjše, eden izmed pravih stebrov sofinanciranja dejavnosti, zaradi katerega tudi mnoge humanitarne organizacije lažje preživijo iz leta v leto. In je Fundacija resnično izjemno pomembna.

Moramo vedeti, da v programe humanitarnih organizacij se letno vključi preko 300 tisoč slovenskih državljanov, ki v humanitarnih organizacijah pridobijo tako podporo in pomoč strokovno v socialnih programih, kot tudi razne materialne, v bistvu podporo, ki jo uporabniki potrebujejo. Hkrati pa fundacija omogoča tudi številne zaposlitve v humanitarnih organizacijah, tako da lahko humanitarna organizacijah, tako da lahko humanitarne organizacije tudi nudijo strokovno pomoč svojim uporabnikom, kot seveda ne gre pozabiti, zdaj je bilo pred kratkim objavljeno tudi poročilo za lansko leto, v humanitarnih organizacijah delujejo, delujejo številni prostovoljci, ki opravijo ogromno ur in ravno področje socialnega varstva je tisto, na katerem, v katerem se v bistvu opravi največ prostovoljnih ur in seveda v humanitarnih organizacijah.

In ta v bistvu cel sklop vsega tega, kar sem želela predstaviti, pomeni, da humanitarne organizacije bi brez fundacije dejansko izjemno težko funkcionirale, delovale, izvajale svojo dejavnost, kar seveda pomeni in mi to naslavljamo vsako leto oziroma ob vsaki taki priložnosti, kako pomembna je fundacija za vse humanitarne organizacije in seveda pozdravljamo vse te spremembe, ki smo jim priča v zadnjem času in v bistvu seveda vidimo tudi to, da v bistvu uporabniki v humanitarnih organizacijah bodo potrebovali in so potrebovali tudi v prejšnjih krizah, ki smo jih preživeli, bolj poglobljeno obravnavo, drugačen pristop in zaradi tega seveda, bi, je podhranjenost humanitarnih organizacij, predvsem s kadrovskega vidika, vedno bila prisotna in tudi je, zaradi tega tudi bi seveda pozdravili, v kolikor bi bilo mogoče najti neko rešitev, da bi lahko fundacija nekako imela več denarja, ki bi ga lahko namenila, tako programom, kot posredno pa seveda uporabnikom za njihovo bolj aktivno participacijo v družbi in njihovo bolj zadovoljno življenje.

Hvala.