Dobro jutro, kolegice in kolegi! Začenjam 3. sejo Mandatno-volilne komisije in vas vse lepo pozdravljam.

Imamo kar nekaj nadomeščanj, in sicer: Jani Prednik nadomešča mag. Bojano Muršič, Jožef Horvat nadomešča Janeza Ciglerja Kralja, Lenart Žavbi nadomešča Moniko Pekošak, Jožica Derganc nadomešča Natašo Avšič Bogovič, Franc Breznik Alenko Jeraj, Suzana Lep Šimenko Jožeta Tanka in Rado Gladek nadomešča Anjo Bah Žibert.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Predlog zakona o spremembi Zakona o poslancih, druga obravnava. 9. 9. 2022 pa sem predlagala razširitev dnevnega reda seje s točko Pregled prijav na javni razpis za zbiranje kandidatur za dva člana Državne revizijske komisije, ki se imenujeta izmed kandidatov z ustrezno izobrazbo pravne smeri. Želi mogoče kdo v imenu poslanske skupine podati stališče o predlogu za razširitev? Ugotavljam, da ne. Glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda z novo, 2. točko. Glasujemo. Za je glasovalo 13, nihče proti.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je razširitev dnevnega reda sprejeta.

Nekatera gradiva za današnjo sejo ste prejeli v varovani predal v sistemu Udis, ker vsebujejo osebne podatke, ki so varovani na podlagi zakona, in vas torej prosim, če jih nameravate navajati, da me na to opozorite, da bomo skladno s 101. členom poslovnika zaprli sejo za javnost.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O POSLANCIH, DRUGA OBRAVNAVA.

Predlog zakona je Državnemu zboru v obravnavo predložil Državni svet. Državni svet je predlagal, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku, vendar pa Kolegij predsednice Državnega zbora tega predloga ni sprejel, zato predlog obravnavamo po rednem zakonodajnem postopku.

K tej točki ste prejeli naslednje gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora: predlog zakona z dne 15. november 2021, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 30. avgust 2022 in mnenje Vlade z današnjim dnem, ki ste ga tudi predhodno prejeli na klop.

V poslovniškem roku amandmaji k predlogu zakona niso bili vloženi.

Na sejo komisije sem k tej točki vabila državnega svetnika Marjana Maučeca kot predstavnika predlagatelja, ki ga lepo pozdravljam, Zakonodajno-pravno službo in Vlado.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Želi predstavnik predlagatelja podati dopolnilno obrazložitev? Izvolite.

Najlepša hvala za besedo.

Lep pozdrav, predsednica, članice in člani komisije!

Kot ste dobili z gradivom, je želja Državnega sveta, ki je nastala na pobudo vseh asociacij lokalne samouprave, vseh treh, združenja, skupnosti in mestnih občin, da se spet omogoči, da župani lahko postanejo tudi poslanci. Kot vemo, je v ustavi to prepuščeno zakonodajalcu; ustava nikjer eksplicitno ne našteva, kdo je lahko poslanec, kdo ne more biti. Je pa to, kot je to bilo tudi že na začetku naše države v ustavi, opredeljeno in zakonodajno tudi rešeno, tako so lahko bili župani tudi poslanci. Seveda, s časovnim zamikom, leta 2011, je potem prišlo do pobude za spremembo zakonodaje, kjer je v drugem odstavku 10. člena bilo eksaktno zapisano, da funkcije župana poslanci ne morejo opravljati. Ker se pač v življenju dogajajo spremembe, je na podlagi želje teh vseh treh asociacij Državni svet, ki ima v svoji strukturi predstavnike lokalnih skupnosti, sprejel pobudo in to željo, da se spet razmisli in poskuša uvesti v 70. členu Zakona o poslancih, da se črta ta drugi odstavek in na ta način omogoči, da so župani in podžupani lahko tudi poslanci. To je pač praksa, kot je vse drugo, da se zadeve lahko spremenijo. Tudi debata glede ustave in to, itak imamo pravne službe, ampak če smo povsem iskreni, ko to preberemo, se vidi, da ni protiustavno, če bi to bilo sprejeto. Ampak, seveda, to je vaša pristojnost, naša pristojnost in obveza pa je, da pač sledimo željam lokalne samouprave preko Državnega sveta, ker imamo možnost, da smo predlagatelji. Zato smo prišli s pobudo, da se to spremeni. Argumenti so lahko taki ali drugačni, ampak argumenti lokalne samouprave so v tem smislu, da smo imeli tako obliko in smo korektno izpeljali vse postopke. In ne more nihče ugovarjati, da je bila kršena ustava takrat, ko so poslanci lahko bili župani, pa tudi zdaj, pozneje. To je pač politična volja, za kar je edina pristojnost kot najvišjega zakonodajnega organa, in ste to vi, zato vzemite to kot predlog, tisto, kar je pač do nas v Državni svet prišlo in smo sledili tej želji. Kakršnakoli odločitev že bo, bo potem za nekaj časa spet mirno, tako ali pa drugače; pa verjetno bo to tema še kdaj v prihodnosti. Tudi v ustavi, kot rečeno, glede na te zadeve, v 82. členu je zelo jasno, da je to pač pristojnost zakonodajalca, ne ustave; ustava pa ima podlago v 138. in 140. členu, lokalna samouprava, da je lahko do tega predloga prišlo.

Zahvaljujem se vam, da ste mi dali besedo, in vam želim dobro in kvalitetno odločanje.

Hvala lepa.

Želi besedo gospa Nataša Voršič iz Zakonodajno-pravne službe? Izvolite.

Hvala lepa. Bo nekoliko več kot beseda.: In sicer, Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika skladnosti z Ustavo, s pravnim sistemom in zakonodajno- tehničnega vidika in pripravila obsežno pisno mnenje, ki ga bom predstavila v bistvenih elementih.

Najprej, torej že v prvem delu mnenja je opozorjeno, da je namen predloga zakona nejasen, predlog zakona pa tudi ne vsebuje razlogov za njegovo sprejetje.

Glede namena predloga zakona. Namen predloga zakona ni jasno opredeljen oziroma obstaja bistveno vsebinsko neskladje med obrazložitvijo, ki se v celoti osredotoča na novelo Zakona o poslancih D ter besedilom členov, s katerimi se v 10. členu Zakona o poslancih črta »nezdružljivost funkcije poslanca z lokalnimi funkcijami«, s tem pa se vzpostavlja povsem nova ureditev, ki v pravnem redu Republike Slovenije še ni veljala. Uvedba nove ureditve, ki uvaja absolutno združljivost funkcije poslanca z lokalnimi funkcijami, zahteva temeljito obrazložitev, analizo stanja in razlogov za njegovo sprejetje. Prav tako ne sme biti nobenega dvoma o namenu zakonodajalca. Predlog zakona s tega vidika po vsebini ne izpolnjuje zahtev, ki jih določa Poslovnik Državnega zbora. Poslovnik Državnega zbora namreč določa sestavine predloga zakona in v 115. členu natančno določa, da mora predlog zakona vsebovati oceno stanja, razloge za sprejem, cilje, načela in poglavitne rešitve predloga zakona.

Predlog zakona in njegovi sestavni deli morajo biti tudi koherentna in skladna celota. Predlog zakona v tem delu ne izpolnjuje kriterijev.

Glede obrazložitve, mora predlog zakona izpolnjevati tudi vsebinske standarde. V obrazložitvi morajo biti pojasnjeni vsebina, namen posameznih členov, ker šele takšna obrazložitev daje vpogled v pravo voljo in namen zakonodajalca. Namen je pomemben tudi zato, ker je podlaga za uporabo pravnih metod razlage predpisa. Predlog zakona tudi teh kriterijev ne izpolnjuje.

Glede razlogov za sprejetje zakona. Razlogi za sprejetje predloga zakona imajo pri obravnavi nezdružljivosti funkcij ustavnopravni pomen. Ustavno sodišče je namreč v postopku ocene ustavnosti že presojalo drugi stavek 10. člena Zakona o poslancih, ki določa, da poslanec ne sme opravljati funkcije župana ali podžupana v občini in odločilo, da je takšna ureditev skladna z Ustavo. Svojo odločitev, da je zakon skladen z Ustavo, je utemeljilo z razumnimi razlogi, ki so bili navedeni v zakonodajnem gradivu. Ustavno sodišče je s tem pri presoji nezdružljivosti poslanske in lokalnih funkcij vzpostavilo standard razumnih razlogov za zakonsko ureditev. Novo ureditev bi za to lahko utemeljili le novi razlogi, ki jih predlog zakona ne vsebuje, poleg tega pa bi morali tudi novi razlogi, če bi jih predlog zakona sploh vseboval, izpolnjevati test in standard razumnosti, ki ga je določilo Ustavno sodišče.

V mnenju Zakonodajno-pravne službe je opravljena tudi analiza zakonske ureditve nezdružljivosti funkcije poslanca z drugimi funkcijami. Nezdružljivost funkcije poslanca s funkcijami v lokalni skupnosti je v osnovi in izvirno vseboval že zakon o poslancih iz leta 1992, ki pa je v 10. členu določal, da poslanec ne sme poklicno opravljati funkcije v organih lokalnih skupnosti. V obdobju od leta 1992 do leta 2009, je bilo več primerov zakonodajnih predlogov, s katerimi se je želelo zaostriti nezdružljivost funkcije poslanca s funkcijami v lokalni skupnosti. V letu 2009 pa je bila sprejeta novela Zakona o poslancih D, ki je v 10. členu jasno določila, da poslanec ne sme opravljati funkcije župana ali podžupana v občini. V postopku sprejemanja novele Zakona o poslancih D je Državni svet, ki je predlagatelj obravnavanega zakona, sprejel mnenje, da podpira nezdružljivost funkcije poslanca s funkcijo župana in podžupana. V mnenju je Državni svet navedel tudi številne argumente za predlagano ureditev, predlog obravnavanega zakona je v nasprotju z vsemi navedenimi argumenti, ki jih je isti predlagatelj o istem pravnem vprašanju sprejel v postopku sprejemanja novele Zakona o poslancih D.

Pri tem je potrebno izpostaviti še naslednje. Novela Zakona o poslancih D, da je bila predmet presoje Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je presodilo, da iz zakonodajnega gradiva izhajajo razumni razlogi za uveljavitev nezdružljivosti funkcij. Hkrati je sprejelo tudi stališče, da Ustava posameznikom ne zagotavlja pravice do hkratnega opravljanja poslanske in županske funkcije, v 12. točki citirane odločbe Ustavnega sodišča. Po presoji Ustavnega sodišča je zato veljavna ureditev nezdružljivosti funkcije poslanca s funkcijo župana in podžupana v skladu z Ustavo. Nova ureditev pa bi bila lahko po mnenju Zakonodajno-pravne službe v neskladju z Ustavo, ker ni razumnih razlogov, ker gre za novo absolutno združljivost funkcij, ki bi lahko bila v neskladju z več ustavnimi določbami, kar pa pomeni, da bi Državni zbor ustavno skladno ureditev nadomestil z ustavno neskladno. V mnenju Zakonodajnopravne službe je, zaradi pomembnosti instituta nezdružljivosti funkcij posebej obravnavan ustavnopravni in pravno sistemski vidik. Kot nosilno stališče pravne teorije je mogoče izpostaviti stališče, da je nezdružljivost funkcij na državni ravni in pa funkciji v lokalni skupnosti določena, da se prepreči opravljanje dvojnega mandata in drugih oblik konflikta interesov ter zavaruje lokalna samouprava.

V predlogu zakona je predlagana absolutna združljivost funkcije poslanca z vsemi funkcijami v lokalni skupnosti, zato se z ustavnopravnega vidika najprej zastavlja vprašanje dopustnosti določanja absolutne združljivosti ali nezdružljivosti funkcij.

Glede absolutne združljivosti, torej popolne združljivosti funkcije, nezdružljivosti funkcije poslanca z drugimi funkcijami v lokalni skupnosti je v teoriji zastopano stališče, da popolnega pretrganja personalnega delovanja funkcionarjev na državni in lokalni ravni ni mogoče zapovedati. Po mnenju Zakonodajno-pravne službe je absolutna nezdružljivost tudi intenziven poseg v pravni položaj, zato je treba pretehtati vsako funkcijo posebej. Ker se funkcije o lokalni samoupravi po svojem položaju in pooblastilih med seboj razlikujejo, in tehtanje opraviti z vidika načina izvrševanja volilne pravice oziroma sorazmernosti posega v volilno pravico ter v pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. Po drugi strani pa je lahko še posebej ustavno sporna absolutna združljivost funkcije poslanca z vsemi funkcijami v lokalnih skupnosti, kot jo vsebuje predlog zakona. Predlog zakona je namreč sporen z vidika načela delitve oblasti, predstavniške demokracije in s tem povezanega reprezentativnega mandata ter konflikta interesov.

Glede načela delitve oblasti pri nezdružljivosti funkcije poslanca po mnenju Zakonodajno-pravne službe tega načela seveda ni mogoče izključiti, kar potrjujeta tudi dva elementa. In sicer, zahteva po ravnovesju med vejami oblasti in pa nasprotje interesov. Oba elementa sta del načela delitve oblasti, ki zahteva, da so veje oblasti med seboj ločene in da organi oziroma nosilci oblasti med seboj so različni in da obstaja sistem zavor in ravnovesij, s katerimi vsaka od vej oblasti druga drugo nadzira, nanjo vpliva ter z njo sodeluje. Pri določanju nezdružljivosti funkcij gre tako za tehtanje katere funkcije so med seboj nezdružljive glede na načelo delitve oblasti in glede na institut zavor in ravnovesij. Pri tem pa ustavno načelo delitve oblasti ni edino načelo, na podlagi katerega je treba presojati nezdružljivost funkcije poslanca. Državni zbor je predstavniški organ splošnih interesov in ga sestavljajo poslanci državljanov Slovenije, ki imajo reprezentativni mandat, kar pomeni, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva, zato v Državnem zboru ne smejo zastopati interesov lokalnih skupnosti. S tem bi se poseglo v avtonomijo lokalnih skupnosti, v načelo enakega obravnavanja enot lokalne samouprave ter v integriteto funkcij. Poleg tega je funkcija poslanca neodvisna in se opravlja poklicno. Združljivost funkcije poslanca z vsemi funkcijami v organih lokalne samouprave, zato lahko z vidika neodvisnosti in poklicnosti opravljanja funkcije bistveno vpliva tudi na poslansko delo

in na izvajanje funkcije Državnega zbora.

Končno je treba opozoriti še na nasprotje interesov. In sicer glede zakonodajne in nadzorne funkcije Državnega zbora. V okviru zakonodajne funkcije Državni zbor sprejema splošne in abstraktne akte, pa tudi posamične in konkretne akte. Poslanci kot župani tako sprejemajo odločitve kot zakonodajni organ hkrati pa te odločitve izvršujejo na lokalni ravni. Z združljivostjo funkcije je omogočen vpliv lokalnih interesov na odločanje Državnega zbora kot splošnega predstavniškega organa. Poleg tega je treba opozoriti, da se z absolutno združljivostjo funkcije poslanca z vsemi funkcijami v lokalni samoupravi, kot jo uvaja predlog zakona v Državnem zboru lahko oblikuje večina poslancev, ki so hkrati nosilci funkcij v lokalni skupnosti. S tem bi se Državni zbor spremenil v de facto predstavniški organ lokalnih interesov namesto splošnega predstavniškega organa. Položaj bi bil sporen tudi zato, ker na državni ravni že obstaja predstavniško telo, ki zastopa lokalne interese. To je Državni svet, kjer lokalni interesi že po Ustavi predstavljajo večino, kar bi lahko vodilo do dodatno spornega položaja, v katerem ne le, da bi Državni zbor postal predstavniško telo lokalnih interesov, ampak bi v ustavni ureditvi obstajala dva predstavniška organa, v kateri bi večino predstavljali lokalni interesi. Opozoriti je treba tudi, da sprejema Državni zbor posamične in konkretne akte, ki se lahko nanašajo na občino ali območje občine, o takšni odločitvi pa odloča tudi poslanec, ki je nosilec funkcije v občini, na katero se odločitev Državnega zbora neposredno nanaša. Tudi v tem primeru je možnih več spornih položajev. Najbolj sporen pa bi bil, ko bi poslanec kot župan odločal o lastni razrešitvi, kar bi bilo v nasprotju s temeljnimi načeli pravne države. Nasprotje interesov je pomembno tudi pri nadzorni funkciji. Državni zbor izvršuje nadzorno funkcijo nad delom organov lokalnih skupnosti, in sicer v skladu s 144. členom Ustave ter v skladu z 90.b in c členom Zakona o lokalni samoupravi. Nadzorna funkcija se mora opravljati neodvisno in nepristransko. Ukrepa pri nadzoru nad organi lokalne samouprave sta razpustitev občinskega sveta oziroma razrešitev župana. Gre za stroga ukrepa, ki posegata v pasivno volilno pravico neposredno izvoljenih članov občinskega sveta in župana. Vendar je takšna sankcija v skrajnem primeru nujna, ker mora biti zagotovljena ustavnost in zakonitost izvajanja lokalne samouprave, ker se mora lokalna samouprava zagotavljati ustavno in zakonito mora Državni zbor pri izvajanju nadzorne funkcije ravnati nepristransko in neodvisno. V primeru, da bi večino v Državnem zboru sestavljali nosilci lokalnih funkcij in v primeru, da bi poslanec kot župan sodeloval pri odločanju o lastni razrešitvi, kar omogoča predlog zakona, bi po mnenju Zakonodajno-pravne službe v postopku nadzorne funkcije Državnega zbora nastal protiustavno pravni položaj. Glede na vse navedeno Zakonodajno-pravna služba meni, da je predlog zakona v celoti ustavno sporen. Hvala lepa.

Hvala lepa. Želi zdaj besedo še predstavnik Vlade? Državni sekretar Jure Trbič, izvolite.

Najlepša hvala. Torej, hvala že za do sedajšnje besede tako predlagatelja, kot Zakonodajno-pravne službe. Vlada, bom direkten, predlagane zakonske rešitve ne podpira, in sicer ključno iz, podobno kot smo slišali zdaj od ZPS, ključno, ker nista upoštevani ustavni načeli delitve oblasti pa decentralizacije oblasti, pa tudi ker imajo poleg že tega omenjenega in navedenega župani svoje interese, kot že omenjeno zastopanje v Državnem svetu Republike Slovenije, kjer je že sedaj kar 22 od 40 članov predstavnikov lokalnih skupnosti, tako že sedaj predstavniki slovenskih občin neposredno sodelujejo v zakonodajnem postopku, pri vseh predpisih, tudi tistih, ki se nanašajo na pristojnosti in financiranje občin.

Načelo delitve oblasti v okviru katerega je poudarjena samostojnost zakonodajne izvršilne in sodne veje in načelo decentralizacije oblasti, na katerem temelji neodvisnost in samostojnost lokalne samouprave bi bila s tem predlogom torej precej kršena. Namreč, načelo delitve oblasti zahteva natančno razdelitev pristojnosti med zakonodajno in izvršilno oblastjo, zato zakonodajalec nikoli ne more biti tudi tisti, ki to izvršuje, kar bi pač v tem primeru se zgodilo. Namreč, samoupravne lokalne skupnosti, kot vemo, so del izvršilne oblasti, tako kot na primer vlada ali in neposredna državna uprava, ki izvršuje ne le lokalne predpise, pač pa tudi zakone in druge državne predpise in so del sistema javne uprave, ki opravlja pomemben del upravnih nalog, ki pa imajo seveda svojo podlago v odločitvah in zakonih Državnega zbora. Torej v primeru hkratnega opravljanja županske in poslanske funkcije bi lahko prišli bi prišli pravzaprav do situacije ko ti dve načeli nista več spoštovani. Namreč, župani v vlogi poslancev sami sebi predpisujejo kako ravnati, kajti temeljna pooblastila naloge lokalnih oblasti so seveda predpisane z ustavo in zakonom.

Mogoče še dodaten argument, namreč Državni zbor sprejema tudi državni proračun, ki je pomemben dokument gospodarske politike in politike skladnega regionalnega razvoja, v okviru tega seveda tudi lokalnega, hkrati pa, kot že omenjeno, odloča tudi o razrešitvi župana ali razpustitvi občinskega sveta, torej ob združitvi teh dveh funkcij bi bil vseskozi na preizkušnji to načelo decentralizacije oziroma neke samostojnosti lokalne samouprave.

Za zaključek poudarim še to, da namen ureditve teh nezdružljivih nezdružljivosti funkcij izpred dobrih deset let je v zmanjševanju korupcijskih tveganj in tveganj za nasprotje interesov, kar mislim da je tudi zelo pomembna zadeva.: Še enkrat zaključim. Zato predloga zakona ne podpiram.

Hvala.

Hvala lepa, državnemu sekretarju.

Glede na to, da k predlogu zakona amandmaji niso bili vloženi, članicam in članom predlagam, da na podlagi tretje alineje prvega odstavka 128. člena Poslovnika združimo razpravo in glasovanje o obeh členih zakona skupaj.

Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Torej odpiram razpravo in vas hkrati prosim še naslednje. Glede na mnenje Zakonodajno-pravne službe bi predlagala, da se opredelite tudi do predloga sklepa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Želi kdo besedo? Izvolite, Mojca Šetinc Pašek.

Zelo na kratko.

Jaz se pravzaprav s tem, kar sta povedala tako naša šefica Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora kot državni sekretar z ministrstva, strinjam. Pred enajstimi leti se spomnim, ko je bil takrat uvedena ta nezdružljivost funkcij, je bilo kar precej glasno, zlasti s strani županov in tudi veliki pritiski, se spomnim, kot novinarka sem to spremljala na izvajanje, na poslance, zakaj se to dogaja, zakaj ne, zakaj uvajate tak inštitut. Jaz mislim, da je prav, da ostane ureditev takšna kot je, ravno zaradi tega zadnjega poudarka, ki ga je dal kolega z Vlade, namreč zaradi korupcijskih tveganj in interesov, ki se seveda križajo. In kot vemo, vsi, Državni svet je na nek način polovično predstavnik interesov lokalne samouprave in tudi tam ne se izvršuje zakonodajna veja oblasti, tako da menim, da je v bistvu ta zakon neprimeren in se tukaj strinjam s tem, kar sta povedala predstavnika Vlade in naše Zakonodajno-pravne službe. Hvala.

Hvala lepa.

Želi še kdo? Danijel Krivec, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Jaz bom povedal par stvari za nazaj in tudi naše stališče glede sedanjega predloga.

Dejstvo je, da sem jaz to funkcijo v dvojnosti opravljal tri mandate in lahko zagotovim, da to, kar v teoriji piše, se v resnici ni izvajalo oziroma tudi ta fama, ki se je v preteklosti razvijala, da imajo župani nek lobi znotraj Državnega zbora, nikoli ni funkcioniral, nikoli ni držalo. Dejstvo je tudi, da iz mandata v mandat je bilo manj županov v Državnem zboru, kar lahko preverite čisto po statistiki. In dejstvo je, da imamo v Državnem zboru tudi druge predstavnike, ki glasujejo o svojem proračunu, pa če gremo na zdravnike, pa razne direktorje drugih javnih zavodov in tako naprej, tako da, par stvari je zelo mejnih. Je pa dejstvo, da je bilo to izglasovano, da je bilo to zaključeno, takrat je bila razprava, bi rekel, zelo razgreta in tudi izid takratnega glasovanja ni bil tako enoumen, kot se sedaj zdi, je pa po enajstih letih ponavljanje te zgodbe, ki je nekako zaključena, po mojem tudi nepotrebno in tudi v naši poslanski skupini pač tega predloga ne moremo zdaj podpreti. Je pa prav, da se ve, da je bilo tukaj nekaj, tudi političnega preigravanja v preteklosti in da to, kar sicer v teoriji in v pravnem smislu je zapisano in je potencialno lahko nevarno, dejansko velja tudi za druge poslance, ki so izvoljeni, pa lahko lobirajo za svoje lastne interese, in tako naprej. Tako da, jaz mislim, da so bili v takratnem trenutku pač župani neko žrtveno jagnje, ki ga je bilo treba pač podelati. Ta nezdružljivost in možnost neke nekega koruptivnega delovanja pa velja tudi za, bi rekel, druge predstavnike, ki vedno lahko ali pri proračunu ali pri nekem zakonu navijejo, bi človek rekel, za nek svoj lobi. Tako, da župani v tem primeru niso bili nič kaj posebnega. Je pa res, da je bila v javnosti zadeva zelo, tudi deplasirano prikazana in je bilo javno mnenje zelo na stališču, da je to nedopustno, kot sem rekel, so pa vsi kazalci kazali jasno v drugo smer županov, v Državnem zboru je bilo iz mandata v mandat manj.

Kar se pa današnjega tiče, pa sem povedal naše stališče.