Sejo je vodila mag. Tamara Kozlovič, predsednica odbora.

Pozdravljeni. Predlagam, da pričnemo s 1. redno sejo Odbora za zdravstvo.

Pozdravljam lepo vse poslanke in poslance, vse vabljene, vse ostale prisotne.

Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo poslanec Zoran Mojškerc, ki nadomešča poslanko Jelko Godec, Jože Lenart ki nadomešča poslanko mag. Karmen Furman in poslanka Nataša Sukič, ki nadomešča poslanca Miho Kordiša.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje dne, 31. avgust, ste prejeli predlog dnevnega reda, ki se glasi. Prva točka, Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva, skrajšani postopek. Druga točka, Ustanovitev pododbora za spremljanje rakavih obolenj v Republiki Sloveniji. Tretja točka, Razno.

Ker v Poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen takšen dnevni red, kot je bil predlagan s sklicem.

Zato predlagam, da gremo kar k 1. TOČKI DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O NUJNIH UKREPIH NA PODROČJU ZDRAVSTVA, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložil Državni svet Republike Slovenije in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo objavljeno na spletni strani Državnega zbora ste prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne, 29. avgust 2022, mnenje Vlade Republike Slovenije z dne, 7. september 2022, pripombe javnega, štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije z dne, 25. avgust 2022 in amandmaje Državnega sveta na amandmaje vlade k predlogu zakona z dne, 13. in 14. september 2022.

K 1. točki smo povabili predlagatelje zakona, torej Državni svet Republike Slovenije in sicer mag. Petra Požuna, Vlado Republike Slovenije, predstavnike Ministrstva za zdravje, Zakonodajno-pravne službe in predstavnike javnega, štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije.

V poslovniškem roku je amandmaje vložila Vlada Republike Slovenije k 1. in 2. členu predlaganega zakona in predlagatelj predloga zakona Državnega sveta Republike Slovenije je vložil tudi amandmaje na amandmaje vlade k 1. in 2. členu. Dobili pa smo tudi predloge amandmaje za amandmaje odbora k 1. členu.

Pričenjamo tako z drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o amandmajih in členih predloga zakona. Odboru tudi predlagam, da se razprava o vseh členih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi bi opravili glasovanje o amandmajih, nato pa glasovali o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Hvala.

Tako predajam besedo najprej predlagateljem zakona, Državnemu svetu, mag. Peter. Izvolite.

Spoštovana gospa predsednica, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, predstavniki Vlade, sklada!

Pravzaprav je simbolno, da vašo prvo redno sejo začenjamo s pogledom v prihodnost, kako bomo zagotovili prihodnost izvajanja zdravstvenega varstva. 7. 7. 2021, je bil sprejet Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva, v katerega je bilo tudi s skupnim trudom z amandmajem vneseno določilo o štipendiranju študentov zdravstvene in babiške nege ter medicine, izhajajoč iz tega, da seveda se v zdravstvenem sistemu soočamo z izjemnim pomanjkanjem, zadnje dve leti pa tudi z manjšim interesom za vpis na zdravstvene fakultete in medicinsko fakulteto, o čemer so poročali letos tudi dekani. Po sprejetem zakonu, pričakovano je bilo, da se bo seveda začela priprava za realizacijo tega zakona, da bodo stekle aktivnosti, sem v aprilu lanskega leta postavil svetniško vprašanje tako Ministrstvu za zdravje kot skladu, kje smo na področju realizacije tega člena interventnega zakona. Sklad je v svojem konsistentnem odgovoru zelo jasno povedal kje so težave, da bi se ta zakon lahko sploh začel udejanjati. Odgovor ministra za zdravje pa je bil pojasnjevanje kaj zakon predvideva in tisti, ki smo dolgo časa, vemo, da to pomeni, da se ni nič naredilo na tem področju. Na podlagi tega smo sklicali sejo pristojne komisije Državnega sveta, kamor smo povabili obe pristojni ministrstvi, sklad in pa izvajalce, se pravi tiste, ki smo zainteresirani, da dobimo te ljudi v delovno razmerje. Na tej seji se je seveda izkazalo in tudi takratno vodstvo ministrstva je potrdilo, da je zakon žal tak, da se ga ne da izvajati, in da je potrebno nujno uvesti spremembe zato, da bo ta štipendijska politika se lahko izvedla. Če je že bila politična volja, da se to uredi, pa ni bilo volje na strani uradništva, da bi se k temu pristopilo in to rešilo, zato smo se v Državnem svetu zaradi tega, da se stvari izpeljejo naprej, da se dober namen tega interventnega zakona, se pravi štipendiranje študentov začne tudi izvajati, in da poskušamo rešiti šolsko leto 2021/2022 in vsa naslednja leta, zato smo tudi vložili predlog zakona. Še vedno se v zdravstvenem sistemu soočamo s pomanjkanjem kadra in namen vložitve našega zakona je tudi dati implicitno, implicitni znak mladim, da so željeni, da jih želimo v našem sistemu, in da smo za to kot država pripravljeni seveda v njih tudi nekaj vložiti.

S tem predlogom, ki smo ga vložili, smo zagotovili ustrezno pravno podlago za financiranje dela sklada, ki bo kot strokovna institucija ta postopek seveda tudi vodila. Oni so, moram se jim na tem mestu seveda zelo zahvaliti za vso pomoč pri pripravi zakona, sigurno je sklad organizacija, ki je strokovno izjemno usposobljena in pravzaprav imajo največ izkušenj s tem in so nam pri tem lahko tudi pomagali, kako pripraviti to zadevo, da se jo bo sploh operativno lahko izvajalo. Pri tem seveda ne gre za kadrovske štipendije, gre za posebne štipendije v sistemu, ker ne gre za obliko sofinanciranja, predvsem pa smo želeli dati tudi ustrezno višino teh štipendij obema študijskima skupinama zato, da bo to stimulativno, ker bomo s tem seveda dosegli nek namen.

V obravnavi zakona smo prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, za kar se jim zahvaljujemo in smo potem na podlagi tega in vloženega amandmaja Vlade vložili naš amandma, s katerim naslavljamo pomisleke Zakonodajno-pravne službe. Pri tem naj poudarim, da smo se seveda posvetovali s skladom, tudi z ministrstvom in pa tudi z obema zbornicama in izvajalci in vsi pravzaprav si želijo, da bi ta zakon končno postal operabilen, da bi ga začeli lahko izvajati.

Glede na to, da so vloženi amandmaji Vlade, mi dovolite še par besed našega mnenja. Mi se z njihovimi amandmaji, ne podpiramo in se ne strinjamo, kajti ti ohranjajo isto zakonsko dikcijo glede financiranja štipendij po tem zakonu, zaradi česar ni jasno ali bo v skladu omogočeno, da bo sploh to politiko lahko izvajal,. Obenem je v tem amandmaju navedena, citiram: »Število štipendij za posamezni poklic za za posamezno območje Republike Slovenije«, pri čemer niti iz predloga amandmaja niti iz obrazložitve k temu, ni jasno kaj bi ta kriterij lahko pomenil. Ni jasno niti na kateri postopek po Zakonu o štipendiranju nakazuje Vlada, na primer na kadrovske štipendije, štipendije za deficitarne poklice, zato je seveda vprašljivo, ali bo omenjeno določbo sploh možno izvajati v praksi.

Prav tako opozarjamo in na to so nas opozorili izvajalci Nobelove zbornice, da je treba štipendiste zavezati, da bodo po končanem študiju ostali v javni mreži določen čas, kot bo z zakonom predviden, da ne bodo takoj po zaključenem študiju odšli iz javnih bolnišnic, zdravstvenih domov in se zaposlili pri zasebnikih v njihovih zdravstvenih domovih, bolnišnicah, ki, kot vidimo, so začeli poganjati kot gobe po dežju.

Prav tako se ne strinjamo, da bi spet zamaknili začetek izvajanja tega zakona. Zamudili smo eno študijsko leto, zamujamo drugo študijsko leto, če se bodo zadeve tako nadaljevale, bomo izgubili še tretje študijsko leto in s tem seveda ogromno možnih potencialov. Naj opozorim, da denar za to je namenil, Ministrstvo za zdravje ta denar ima, zagotovljen mu je bil v Zakonu o interventnih ukrepih. Se pravi, tisto, kar pogosto se pogovarjamo, da ni sredstev, je tu zdaj rešeno. Gre pravzaprav za to, ali imamo resen namen ta zakon spraviti v življenje in seveda tudi njegovo izvajanje.

V tem našem amandmaju, ki smo ga vložili, jasneje določamo pogoje za pridobitev štipendije in postopek podelitev štipendij v tem delu, z vsakokratnim javnim razpisom, zato, da seveda je odprto možno kandidiranje. Z našim amandmajem tudi določamo obveznost zaposlitve štipendista v mreži javne zdravstvene službe za določen čas in pa seveda, ker so ta sredstva ostala, ker niso izkoriščena, predlagamo podaljšanje do leta 2031, se pravi za dve študijski leti. Določamo tudi nalogo in pooblastilo ministru za zdravje, ki mora pri tem kot skrbnik zdravstvenega sistema, imeti aktivno vlogo v tem procesu in mu seveda s tem tudi nalagamo, kdaj mora to narediti, kajti sklepi, ki nimajo neke rokovne zaveze, sami veste, postajajo popolnoma nepotrebni.

Spoštovani, z današnjim sporočilom oziroma z današnjim odločanjem o tem zakonu, bomo dali kot politiki eno sporočilo mladim, ki se še odločajo za poklic, ali so želeni, ali smo jim pripravljeni pri tem pomagati, izvajalcem, da bomo morda te kadre ob zaključku, uspešnem zaključku šolanja dobili, predvsem pa pomembno sporočilo pacientom, pomembno sporočilo pacientom, da bo na voljo tudi s tem ukrepom dovolj ustreznih, predvsem pa motiviranih strokovnih zdravnikov, medicinskih sester in babic za zdravstveno oskrbo prebivalcev.

Tako da, spoštovani članice in člani odbora, priporočam se seveda za podporo temu zakonu z amandmaji, bom pa kasneje, če bo potrebno, se še vključil v pojasnila in razpravo.

Hvala.

Hvala za predstavitev.

Besedo dajem državni sekretarki, Tjaši Vidic, Ministrstvo za zdravje.

Ja, hvala lepa za besedo.

Spoštovana gospa predsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in ostali prisotni!

Državni svet je, kot je bilo povedano, v zakonodajni postopek vložil Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva, h kateremu je Vlada sprejela mnenje ter vložila predloga amandmajev. Vlada uvodoma ugotavlja, da je bil ZNUPZ pripravljen z namenom, da Ministrstvo za zdravje skladu zagotovi ustrezna finančna sredstva, ki bodo namenjena kritju stroškov sklada, ki jih bo imel zaradi izvajanja ukrepov štipendijske politike na področju zdravstva.

Uvodoma bi rada najprej pojasnila določbo zakona, torej 19. člena določbe, kjer piše, da Ministrstvo za zdravje lahko zagotovi sredstva za te štipendije in ugotavljamo, da tudi po ponovnem amandmaju Državnega sveta se je ta beseda ponovno pojavila notri. Zdaj, jaz bi rada razložila stališče ministrstva, ta beseda pomeni, da mi pač kot ministrstvo to lahko izpeljemo, lahko pa tudi ne. Mi se s takšno določbo seveda, ker zakon je bil sprejet julija 2021, torej je bilo predvideno že za študijsko leto kot je tudi gospod Požun povedal 2021-2022. Sedaj, ko smo mi prejeli pobudo, smo seveda člen proučili in ugotovili, da pravzaprav zaveza lahko drži lahko pa tudi ne. Mi smo sprejeli stališče kot Vlada in tudi pač ministrstvo, ki je podalo mnenje, da je ukrep tak sam po sebi izjemno pomemben za področje zdravstva in kadrov v zdravstvu in da ta zaveza ne more biti opcijska, ampak mora biti zaveza takšna kot je torej, da se štipendije v resnici razpišejo. Za to smo predlagali, da se beseda lahko črta, kar pomeni, da Ministrstvo za zdravje je zavezano k temu, da se te štipendije razpišejo. Med drugim je bil predlog v amandmaju tudi, da se ministrstvu naloži sprejem pravilnika v roku dveh mesecev po sprejemu pač amandmaja. Naše strokovne službe vključno s Službo Vlade za zakonodajo so sprejele stališče, da dodaten pravilnik ni potreben, ker je celotna materija opredeljena v Zakonu o štipendiranju. Naj na tem mestu povem, da po potrditvi oziroma ko bomo imeli veljavno zakonsko podlago po teh spremembah imamo na ministrstvu predvideno, da skličemo sestanek s Štipendijskim skladom, Ministrstvom za šolstvo in Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve ter nami in se o podrobnostih in v detajlih, ki so bili sicer izpostavljeni, da niso, da jih zakon ne zajema recimo vsa odprta vprašanja, ki so bila navedena, da pač jih točno in jasno določimo. Poleg tega pa je potrebno povedati, da v amandmaju našem je oziroma mnenju tudi predvideno, da se vsako leto z javnim razpisom dejansko ugotovi stanje in potrebe po teh štipendijah. Tako da, jaz na tem mestu moram zagovarjati stališče, da se ne strinjamo s tem, da nič na tem področju se ne dela. Bi pa vseeno želela poudariti, da v resnici od sprejema zakona julija 2021 aktivnosti, ki bi lahko že bile izvedene na ministrstvu niso še bile izvedene, razen dopisa, ki je bil poslan izvajalcem. Po mojih oziroma po naših podatkih je seveda Štipendijski sklad tudi podal mnenje, ki ga je že tudi gospod Požun povedal. Mi to mnenje seveda smo skušali upoštevati do te mere, da skozi dogovor z njimi in potem tudi z dodatno zaposlitvijo, kar je tudi razumljivo za takšen obseg dela zagotovimo sredstva. Lahko tudi pač potrdim, da sredstva za te štipendije na ministrstvu so, so zagotovljena in so tudi rezervirana. Se je pa ministrstvo pridržalo in zato je tudi amandma predlagan, da se podaljša rok, kar pomeni, da nikomur ne bomo zmanjševali pravic. Je pa res, da se je eno leto izgubilo lani in eno se bo še letos, pri čemer bomo skušali skozi javni razpis to, bom rekla, to časovno luknjo upoštevati do te mere, da tudi tisti, ki bi resnično letos lahko prišli že do štipendije bodo pač naslednje leto in bomo našli način ali bila ta masa večja oziroma… Skratka, da to, dajmo reči, tej luknji zadostimo.

Finančne posledice, ki se nanašajo na štipendije so vezane na delovno področje ministrstva in so za leto 2023 na 364 tisoč evrov. Dodala bi pa samo še to, da se, tako kot sem prej omenila, težko se vnaprej določi poklice, za katere bi veljal ta ukrep, zato se s predlogom amandmaja k temu členu daje pooblastilo ministru za zdravje, da poklice in število štipendij za posamezni poklic v zdravstveni dejavnosti določi vsako leto upoštevajoč potrebe prebivalstva po zdravstvenih storitvah. To je prvi kriterij. Mrežo javne zdravstvene službe in podatke iz registra zdravstvenih delavcev. Namreč, naša želja je bila, da zadevo zapeljemo v tej smeri, da ne bi slučajno, zaradi hitenja in zaradi tega, ker smo pač amandma prejeli junija postavili dijake in študente v neenakopraven položaj, ker bi morali zelo na hitro povzeti komu štipendije ja in komu ne. Tako da, to sem pač želela poudariti.

Javni razpis sem omenila in skozi javni razpis bodo tudi vsa ta odprta vprašanja pač jasno naslovljena.

Kar se nas tiče, je predlog, da se pač podaljša veljavnost tega člena do leta 2031. Vsekakor dobrodošle in bi tudi želeli, da se v tem smislu potrdi.

Hvala lepa.

Hvala.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Valentini Marolt.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila v okviru svojih pristojnosti.

V zvezi s 1. členom smo opozorili na načelo legalitete iz 120. člena Ustave, ker je v predlaganem členu določeno pooblastilo za izdajo pravilnika ministra brez vsebinskih kriterijev. Naš pomislek je z vloženimi amandmaji oziroma s predlogi za amandmaje odpravljen.

Hvala.

Hvala. Želi še kdo od vabljenih razpravljati?

Prosim, če se predstavite.

Hvala.

Pozdravljeni, vsi prisotni. Spoštovana predsednica, poslanke, poslanci, predstavniki Vlade!

(Barbara Leder, direktorica sklada.)

Najprej, hvala za povabilo k udeležbi. Naše stališče je seveda, da kot osrednja institucija na področju štipendiranja v Sloveniji vsekakor pozdravljamo namen predlaganih ukrepov,. Želeli bi poudariti, da je za izvajanje samega štipendiranja pa res nujno zagotoviti dvoje. Jasno in nedvoumno pravno podlago, ki bo omogočala izvajanje predlaganih ukrepov programa štipendiranja. Sklad nima pristojnosti, da ureja pravne podlage, smo izvajalec, vendarle pa na podlagi res dolgoletnih in bogatih izkušenj smo pripravljeni prispevati svoj košček strokovnega znanja in tega ni malo. Kot je že bilo povedano tudi z vidika samega izvajanja je treba zagotoviti ustrezne pogoje za izvajanje javnih razpisov. Sredstva za zaposlitev strokovnih sodelavcev, ki bodo tu prispevali svoj input za spremljanje. Nenazadnje pa je to povezano tudi s povečanjem kadrovskega načrta, da se ne bomo ustavili samo pri sredstvih.

Sedaj glede pravne podlage, to je recimo bistveno, da par stvari izpostavim. Besedilo sprememb zakona v delu postopka za delitev štipendij. Še vedno je najbolj ustrezno, da se štipendije za potrebe Ministrstva za zdravje izvajajo izven določb Zakona o štipendiranju. Taki vrsti in namen štipendij, kot so predlagane v / nerazumljivo/ pač ne sledijo. Skladno s 4. členom Zakona o štipendiranju ministrstva lahko skladno s svojimi predpisi podeljujejo namenske štipendije, za katere se pa določbe tega zakona ne upoštevajo. V kolikor se ohrani urejanje te materije zgolj znotraj Zakona o štipendiranju je potrebno razjasniti sledeče. Zakon o štipendiranju točno določa vrste štipendij, ki se dodeljujejo po tem zakonu. Državne štipendije, Zoisove štipendije, štipendije za deficitarne poklice, štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter štipendije ad futura ter postopke dodeljevanja in obveznosti za vse te vrste štipendij. Postopki dodeljevanja, pogoji in merila se med seboj razlikujejo glede na vrsto štipendij, zato je potrebno v predlogu spremembe člena jasno opredeliti kateri postopek se za predvideno štipendijo Ministrstva za zdravje uporabi ali pa določiti nov specifični postopek za to vrsto štipendije. Torej štipendijo prejme posameznik, ki je vpisan na določeno izobraževalno ustanovo v Sloveniji in se bo po zaključku izobraževanja zaposlil v Sloveniji na določenem območju. Po pregledu ugotavljamo, da temu najbolj sledi amandma vložen s strani Državnega sveta, ki natančneje določa nov postopek dodelitve štipendije. Obenem poudarjamo tudi, da je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pristojno za tolmačenje oziroma spremembe samega Zakona o štipendiranju in v tem delu je vsekakor potrebno uskladiti spremembe tudi z njimi. Mi smo izvajalec. Res, narediti moramo vse, da ne bo prišlo do situacije, da štipendij zaradi nedorečene pravne podlage ne bi mogli izvajati, ni v interesu nikogar. Kar se tiče zagotovitve pogojev za izvajanje, ja, v skladu bodo nastali stroški, stroški zaposlitve ene osebe, materialni stroški, amandma vlade sicer tega izrecno ne predvideva v sami dikciji, vendar pa, kot je iz obrazložitve izhaja in obveznost ministrstva, da v skladu krije tudi te stroške. Izpostavljamo tudi dejstvo, ki smo ga že v preteklosti pojasnili Ministrstvu za zdravje, potrebno je povečati tudi kvoto zaposlitev, kadrovski načrt sklada za eno osebo. Zdaj, izvajanje večletnega javnega razpisa bi lahko prineslo tudi zaostanke na področju drugih štipendij, Zoisove štipendije, deficitarne štipendije, tega si pa vsekakor ne upamo in ne moremo privoščiti. Zadnji amandma Državnega sveta določa tudi inštrukcijski rok za izvedbo javnega razpisa, to je štiri mesece po uveljavitvi zakona. Seveda je to izvedljivo v tem roku, moramo imeti pa izpolnjene vse predpogoje. Če zaključim, da, vidimo se kot izvajalec tega javnega razpisa, imamo potrebno znanje, pripravljeni smo ga deliti, je pa res, bodimo pozorni no, da bo jasno pa res nedvoumna pravna podlaga, ki bo omogočala izvedbo javnega razpisa. Hvala.

Hvala za predstavitev vašega mnenja.

Odpiram razpravo o členih in vloženih amandmajih in dajem besedo poslankam in poslancem. Želi kdo razpravljati? Gospa Sukič, beseda je vaša.

Ja, najlepša hvala za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav vsem skupaj.

Seveda v Levici podpiramo, ne, sam predlog zakona, ki pa predvsem ta amandma prvi, k 1. členu, ki je nekako v imenu prihodnosti in v dobro vseh nas, pač pa bi rada še posebej poudarila, da je treba biti usmerjen k krepitvi in ohranitvi, predvsem ohranitvi in krepitvi javnega zdravstva, da je to treba posebej pri tem poudariti. Sam zakon, pa sam ta 1. člen seveda je nekako spisan v duhu oziroma koalicijske pogodbe oziroma sledi programskim zavezam, da bomo ustvarili pogoje za povečanje števila vpisnih mest na medicinskih fakultetah. Ampak tukaj še enkrat poudarjam. Glede na to, da decidirano piše v tem amandmaju v 1. členu, ne bom vsega navajala, delno bom citirala poklice, za katere se namenjajo sredstva za štipendije in število štipendij za posamezni poklic, za posamezno območje Republike Slovenije najpozneje do 30. junija za naslednje šolsko leto določi minister, pristojen za zdravje, pri čemer upošteva potrebe prebivalcev, mrežo javne zdravstvene službe in podatke iz registra zdravstvenih delavcev. Skratka, ta zaveza je pač nujna. Naj poudarim, da je usmerjeno torej v štipendiranje tistih, ki bodo krepili javno zdravstveno mrežo in s tem bomo začeli počasi početi to, kar je potrebno početi, da ta sistem spravimo spet tja, kjer je nekoč že bil. Kar je danes katastrofa, kot vidimo, kar se dogaja, se pravi, da se niža delež zasebnikov počasi, postopoma in koncesionarjev in da se usmerimo v tisto, kar je prioriteta za vse nas, za vse državljane, ne pa to sploh zdaj, ko so taki občutljivi časi, ko vidimo kaj se dogaja, kako se gradijo klinike za, oprostite, elite, ki lahko gredo k zdravniku z bančno kartico namesto s kartico zdravstvenega zavarovanja in vedno večje je, torej vse hujšo erozijo doživljamo javnega zdravstvenega sistema. Zato je zelo pomembno, če je pač minister tisti, ki ima to možnost, da sam določa poklice, naj se fokusira striktno na tisto, kar krepi javno zdravstvo. In to nekako jaz mislim, da ta 1. člen zagotavlja. Bi pa rada to podčrtala, da naj bo to zaveza, zaveza, ki je, naj bo slišana tukaj v Državnem zboru in naj bo slišana s strani ministra, zato ker ljudje smo, mislim, državljani in državljanke, mnogi so na robu obupa glede tega, zdravje pa, oprostite, je pa nekaj, pri čemer pa odstopanj in kalkuliranj enostavno ne more in ne sme biti. To je osnovna človekova pravica in človekova dobrina in to je tisto edino kar imamo, če tega nimamo, potem seveda vemo kaj to pomeni. Tako, da resno apeliram, da se tega minister drži. So pa še druge stvari, pa verjetno bo kolegica me dopolnila, ki smo jih tudi zdajle tule malo zaznali. Hvala.