Spoštovani!

Začenjam 3. nujno sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije. Lepo pozdravljam vse prisotne, posebej državnega sekretarja, gospoda Samuela Žbogarja! Gospod Lobnikar z ministrstva še prihaja in ga bomo potem pozdravili. Lepo pozdravljam generalmajorja mag. Romana Urbanča iz poveljstva sil Slovenske vojske in gospoda mag. Aljošo Selana, namestnika direktorja Direktorata za obrambno politiko na MORS! Lepo pozdravljam tudi vse ostale prisotne!

Obveščam vas, da sta zadržana in se seje ne moreta udeležiti Matej Tonin in Miha Kordiš. Namesto Mira Gregoriča je z nami Andreja Živic. Zaradi vnaprej najavljenih obveznosti so se opravičili: minister za obrambo Marjan Šarec, sekretar dr. Damir Črnčec, državni sekretar dr. Rudi Medved in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Robert Glavaš.

Prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. Poročilo Vlade Republike Slovenije Državnemu zboru o uresničevanju Strategije sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah, o sodelovanju v potekajočih mednarodnih operacijah in misijah v letu 2021 in načrtih prihodnjega sodelovanja. Ker v poslovniško določenem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – POROČILO VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE, ki ga je posredovala Državnemu zboru.

Besedo dajem gospodu Samuelu Žbogarju z Ministrstva za zunanje zadeve.

Hvala lepa, gospod predsedujoči, dr. Premk.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Kot je predsedujoči rekel, imate pred sabo Poročilo o sodelovanju Republike Slovenije v potekajočih mednarodnih operacijah in misijah kot tudi načrte za prihodnje sodelovanje. Poročilo je Vlada sprejela konec julija. Ministrstvo za zunanje zadeve je poročilo pripravilo skupaj z Ministrstvom za obrambo in Ministrstvom za notranje zadeve, ki sta nosilca večine aktivnosti, naše ministrstvo je pa v vlogi koordinatorja celotnega poročila.

Glede leta 2021 je najprej treba reči, da ga je zaznamovala pandemija, tako kot siceršnje življenje, ki je zaznamovala tudi področje mednarodnih operacij in misij; predvsem je zahtevala prilagoditev tem spremenjenim, zahtevnejšim okoliščinam operativnega delovanja v operacijah in misijah. Sicer je na mednarodni mir, varnost in stabilnost vplivala vrsta kriz, ki trajajo že dlje časa in ki tudi v lanskem letu in še vedno niso našle politične rešitve. Gre predvsem za Sirijo, Libijo in Afganistan, kjer so avgusta lanskega leta oblast ponovno prevzeli Talibani, ter politične razmere v Afriki, predvsem v Sahelu in Afriškem Rogu. V letu 2021 tudi ni bilo nobenega napredka v konfliktu na vzhodu Ukrajine. Nasprotno, kot vsi vemo, od februarja letos poteka ruska agresija na celotno ozemlje Ukrajine in s tem tudi resno ogroža varnost na evropski celini ter sploh vpliva na varnostni položaj v svetu. Napredka ni bilo tudi v odnosih na Bližnjem vzhodu med Palestinci in Izraelci. Nasprotno, tudi na tej fronti je v maju lanskega leta ponovno prišlo do eskalacije nasilja med Izraelom in Gazo. Delno so se poslabšale tudi razmere na Zahodnem Balkanu, kot nam najbližji regiji; ne tako dramatično kot na ostalih področjih, pa vendar zaznamujemo naraščanje napetosti, ki se nadaljujejo tudi v letošnjem letu, kar smo nedavno lahko opazovali na severu Kosova.

Evropska soseščina se je soočala z izzivi glede napredka pri izvajanju reform ter pri stabilizaciji notranjepolitičnega okolja in tranzicij. Predvsem države južne soseščine, Libanon, Libija in Jordanija so se ob tem še naprej soočale s problematiko migracij in begunci, ki so daleč presegli njihove absorbcijske zmožnosti. Terorizem in radikalizacija sta bila tudi izziva, ki sta terjala aktivno pozornost in sprotno odzivanje v zunanjepolitičnih kot tudi notranjepolitičnih procesih držav.

Slovenija je bila v preteklem letu med ključnimi zagovornicami multilateralnega načina urejanja zadev v mednarodni skupnosti ter pomena mednarodnega prava kot glavnega sredstva za miroljubno, pravično in civilizirano reševanje meddržavnih sporov. Kot verodostojna članica mednarodne skupnosti smo tudi v lanskem letu prevzeli svoj del odgovornosti za mednarodni mir in varnost, vključno s sodelovanjem v mednarodnih operacijah in misijah. Aktivno smo sodelovali pri obravnavi posameznih vprašanj in kriznih situacij v različnih forumih, od odprtih razprav v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov kot seveda znotraj Evropske unije in Nata ter znotraj OVSE. Bili smo konstruktivna zaveznica v Natu in tudi sodelovali v njegovih operacijah in misijah ter pri ukrepih odvračanja in obrambe. Prisotnost pa smo okrepili tudi v operacijah in misijah pod okriljem evropske varnostne in obrambne politike.

Za konec z moje strani - preden dam besedo za konkretno predstavitev našega sodelovanja, sodelovanja Slovenske vojske in Ministrstva za obrambo v operacijah – samo še to, da smo aktivno sodelovali pri usklajevanju Programa aktivnosti Centra za izobraževanje in usposabljanje v mirovnih operacijah in misijah, ki deluje znotraj Centra za evropsko prihodnost, kjer smo sodelovali pri izvedbi njegovih aktivnosti.

Toliko z moje strani na kratko. Pa bi prosil kolega z Ministrstva za obrambo za več podrobnosti o njihovem sodelovanju.

Hvala lepa gospodu Žbogarju.

Ja, zdaj dajem besedo namestniku direktorja Direktorata za obrambno politiko, mag. Aljoši Selanu.

Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Obrambni resor je v letu 2021 ohranjal visoko raven, dinamiko in obseg sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah Nata, EU, OZN in drugih. V začetku preteklega leta je v tujini v razmerah pandemije delovalo tudi do 350 pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske, torej preko 5 % stalne sestave. V strateškem smislu v okviru širših nacionalnih prizadevanj na področju mednarodnega kriznega upravljanja in naslavljanja varnostnih izzivov gre torej za viden in pomemben prispevek k skupnim ciljem izpolnjevanja naših mednarodnih zavez in uresničevanja ključnih interesov Republike Slovenije. Ministrstvo za obrambo je ob upoštevanju realnih zmožnosti Slovenske vojske, povečanih operativnih potreb na različnih območjih delovanja in naraščajočih obveznosti v odzivnih silah Nata in EU postopno in delno prilagodilo sodelovanje v nekaterih mednarodnih operacijah in misijah. Naš operativni fokus ostaja trdno na Zahodnem Balkanu, v za nas strateško pomembni regiji, in ob vzhodnem krilu zavezništva, kamor ruska vojaška agresija na Ukrajino prinaša dodatna varnostna tveganja in negotovost. Angažirani smo tudi v Sredozemlju, v Sahelu ter na Bližnjem vzhodu. V Natovih KFOR na Kosovu smo zagotavljali našo največjo enoto v MOM, prispevek pa dopolnjevali s civilni funkcionalnimi strokovnjaki. V operaciji EUFOR ALTHEA v Bosni in Hercegovini smo podvojili svojo prisotnost ter delovali v Natovem poveljstvu v Sarajevu. Zaradi pomembne vloge EUFOR ALTHEA za varnost in stabilnost BiH je podaljšanje njenega mandata v OZN ključnega pomena. Zaradi posebnega pomena varnosti v regiji ter dinamičnih razmer je odločna namera Vlade, da dodatno okrepi prisotnost na Zahodnem Balkanu, tako v operaciji KAFOR kot EUFOR Altea. Drugi največji kontingent Slovenske vojske je deloval v Latviji na misiji Okrepljena prednja prisotnost EFP v podporo zavezniškemu odvračanju in obrambi ob vzhodnem krilu Nata. Prispevek v Latviji smo letos po ruski invaziji oziroma zaradi ruske invazije nadgradili z vključitvijo v novo vzpostavljeno zavezniško misijo okrepljene pozornosti EVA na Slovaškem. V prihodnjem dvoletnem obdobju bo naš prispevek v ti dve misiji ostal na približno obstoječi ravni. Nadaljevali smo s sodelovanjem v misiji EUTM Mali, pomorski operaciji EUNAVFOR MED IRINI v Sredozemskem morju, koalicijski operaciji Neomajna odločnost v Iraku, UNIFIL in UNICO na Bližnjem vzhodu ter v posebni opazovalni misiji OVSE v Ukrajini, ki se je med tem že zaključila. Vlada je lani sprejela tudi odločitev o vključitvi v Nato misijo NMI v Iraku. V mornariškem segmentu razmišljamo tudi o morebitni vključitvi v katero od zavezniških pomorskih aktivnosti v Sredozemlju. Po zaključku Natove misije RSM v Afganistanu, se je Ministrstvo za obrambo v sodelovanju z MZZ in drugimi pristojnimi resorji vključilo v reševanje dveh afganistanskih sodelavcev Slovenske vojske z družinama. Skupaj gre za štirinajst oseb. Prva družina je od avgusta lani že v Sloveniji, prizadevamo pa si najti ustrezno rešitev za drugo družino, ki je še vedno v Afganistanu. Naše prihodnje sodelovanje v MOM, bo odvisno od obrambno političnega in zunanjepolitičnega premisleka in nacionalnih interesov. Operativnih dejavnikov razvoja razmer na posameznih območjih delovanja ter drugih relevantnih, tudi nepredvidljivih in dinamičnih okoliščin. Pri tem je treba izpostaviti intenzivno sodelovanje enot Slovenske vojske v Natovih odzivnih silah NRF in Natovi pobudi pripravljenosti NRI, kakor tudi v bojni skupini EUBG. S slednjim smo v luči slovenskega predsedovanja Svetu EU konkretno izkazali tudi našo zavezanost h krepitvi struktur skupne varnostne in obrambne politike EU. K

Kot je omenil že državni sekretar, je treba omeniti tudi dodano vrednost, ki jo operativnemu delovanju v tujini zagotavljamo tudi z različnimi finančnimi in drugimi namenskimi prispevki ter z usposabljanjem v prej omenjenem med medresorskem centru, ki ima tudi mednarodno dimenzijo in udeležbo. Pomembno področje pa so seveda tudi mednarodne reševalne operacije oziroma intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. Slovenija je v letu 2021, 12-krat nudila mednarodno reševalno pomoč ob tovrstnih nesrečah. Nadaljevalo se je tudi usposabljanje slovenskih strokovnjakov ter pripadnikov enot za zaščito in reševanje za sodelovanje v teh aktivnostih.

Spoštovani! Ministrstvo za obrambo bo glede na razpoložljive vire in operativne zmožnosti tako z vojaškimi kot civilnimi obrambnimi zmogljivostmi, tudi v prihodnje dejavno sodelovalo v povezanih in celovitih skupnih nacionalnih prizadevanjih za zagotavljanje mednarodnega miru in varnosti.

Hvala za pozornost.

Hvala vam, mag. Selan.

In besedo dajem poveljniku poveljstva sil, generalmajorju mag. Romanu Urbanču.

Hvala, gospod predsednik.

Jaz glede na integrirano poročilo s strani našega namestnika direktorja DOP, nimam kaj za dodati. Bom pa seveda za tehnična vprašanja vedno na voljo z adekvatnim odgovorom do vas.

Hvala.

Hvala lepa, generalmajor. Potem mogoče kaj kasneje v razpravi.

In besedo dajem gospodu dr. Branku Lobnikarju iz Ministrstva za notranje zadeve.

Hvala.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Spoštovane poslanke, cenjeni poslanci, lep pozdrav tudi v imenu Ministrstva za notranje zadeve!

Ministrstvo za notranje zadeve je v letu od 2021 dajalo prednost misijam pod okriljem Evropske unije na območjih, ki neposredno z neposrednim vplivom na državno varnost in varnostne interese v Republiki Sloveniji. Slovenski policisti so sodelovali v misijah na Kosovu, v Palestini, v Gruziji in v Ukrajini s podporo reformi civilnega varnostnega sektorja, upravljanju meja, v boju proti organiziranemu kriminalu, korupciji, nezakonitim migracijam, nezakoniti trgovini, terorizmu, nasilnemu ekstremizmu in radikalizaciji ter krepitvi pravne države. Udeležba je del celovitega pristopa k zagotavljanju nacionalne varnosti, uresničevanju zunanjepolitičnih, varnostnih, gospodarskih, razvojnih in drugih interesov Republike Slovenije. V letu dva 2021 je Ministrstvo za notranje zadeve poleg tega napotilo tudi pet policijskih atašejev v sosednje države, in sicer v Avstrijo, Hrvaško, Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Makedonijo. Trenutno Ministrstvo za notranje zadeve sodeluje v mednarodnih emisijah z osmimi pripadniki slovenske policije, v petih mednarodnih civilnih misijah, in sicer pri dveh misijah na Kosovu, eni misiji v Palestini, eni v Gruziji in eni v Ukrajini.

Ministrstvo za notranje zadeve bo v skladu z odločitvami Vlade Republike Slovenije nadaljevalo aktivnosti na področju civilnega kriznega upravljanja na podlagi obstoječih strategij. Prednostno se bomo osredotočili na civilno krizno upravljanje pod okriljem Evropske unije, s poudarkom na kriznih žariščih na območjih, ki neposredno vplivajo tudi na nacionalno varnost Republike Slovenije. Tako bomo nadaljevali z misijami na Kosovu, v Palestini in Gruziji, o Ukrajini pa bo sprejeta odločitev v prihodnjem času. V mednarodne civilne misije in organizacije bodo napoteni ustrezno opremljeni, ustrezno izkušeni predstavniki z visokimi strokovnimi in moralnimi referencami, za katere bomo zagotavljali nadaljnji karierni razvoj z vzpostavitvijo sistema kakovostnega mednarodnega prepoznavnega usposabljanja. V ta namen tudi pričakujemo, da bomo namenili prihodnje leto več sredstev, ravno zaradi pričakovanih stroškov, ki bodo nastali zaradi misij v Gruziji in verjetno v Ukrajini.

Hvala lepa.

Hvala vam, doktor Lobnikar.

Tako, da odpiramo razpravo. Če se kdo želi prijaviti k razpravi? (Da.) Samo gospod Lenart. Pa vi tudi, gospod Šturbej, tudi. / oglašanje iz ozadja/

Aha, okej. Pa najprej dajem besedo gospodu Lenartu.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsednik.

Lep pozdrav prisotnim gostom iz ministrstev. Hvala lepa tudi za tole predstavitev, poročilo o udejstvovanju Slovenske vojske in policije v mednarodnih operacijah in misijah,.

Takole, bom rekel. Nekako poročilo je dokaj izčrpno. Prikaže, da smo bili, da smo v lanskem letu, torej še pod prejšnjo vlado nekako dobro zadostili tistim obljubam in seveda pogojem ter tako doprinesli tudi varnosti in stabilnosti v regiji in pa tudi po svetu. Nekako iz poročila izhaja, da je bil naša soudeležba in prispevek pomemben, dobivali pa smo tudi dober »feedback« od naših udeležencev, pripadnikov Slovenske vojske in drugih, tako iz Kosova, pred tem še iz Afganistana in tako naprej, da so bili tam dobro sprejeti in seveda, da dobro delajo in prispevajo k odvračanju in zagotavljanju, da se ne dogajajo še večji konflikti, kot so. Tako, da mednarodne operacije in misije, seveda predvsem tiste mirovne, katere so vse nekako odobrene s strani Varnostnega sveta Združenih narodov, so seveda nuja v sodobnem svetu, sama obramba pa glede na zaostreno situacijo, moram reči, je isto pomembna za preživetje Evropske unije kot tudi Slovenije, kot kruh. In sicer, poudarek na tem je bil tudi nekako, nekaj dni nazaj, ko sva s predsednikom odbora se udeležila tega medparlamentarnega srečanja o varnosti in obrambi v Evropski uniji v Pragi in tudi, bom rekel, da smo imeli možnost, da smo zastavljali vprašanja in seveda dobili odgovore. Tam je bil tudi predsednik oziroma podpredsednik Evropske komisije Josep Borrell, ki je nekako takole povzel svoje odgovore udeležencem: »Če hočemo imeti močno Evropsko unijo, moramo biti pripravljeni in zvišati vlaganje.«

Tako da, v obrambo, tako da verjamem, da bomo nadaljevali takšen trend kot je bil, da se bomo zavedali tega in da bo politika tudi osveščala in pa nekako prepričala ljudi, da brez obrambe ni varnosti, brez varnosti pa tudi ni poštenega in naprednega gospodarstva. Tako da, še enkrat, hvala lepa. Morda samo še kakšno vprašanje predstavnikov Ministrstva za obrambo, ali so naši vojaki zadovoljni, ali so varni, ali so dobro opremljeni tisti, ki so v misijah.

Hvala lepa.