Sejo je vodila predsednica odbora Andreja Kert.

Še enkrat lepo pozdravljeni vsi skupaj.

Pričenjam 5. nujno sejo Odbora za finance. Obveščam vas, da se na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastilom sodeluje Andreja Rajbenšu namesto Bojana Čebele in Aleksander Reberšek namesto Jerneja Vrtovca.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O OKVIRU ZA PRIPRAVO PRORAČUNOV SEKTORJA DRŽAVA ZA OBDOBJE OD 2022 do 2024.

Predlog odloka je Državnemu zboru predložila Vlada in sicer 8. 9. 2022. Odbor predlog odloka obravnava na podlagi 107., 108., 169.a in 171. člena Poslovnika Državnega zbora. K tej točki so bili vabljeni Ministrstvo za finance, Fiskalni svet, Urad za makroekonomske analize in razvoj ter Zakonodajno-pravna služba. Poleg predloga odloka ste prejeli še naslednja gradiva, oceno Fiskalnega sveta, stališče Vlade do ocene Fiskalnega sveta, mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Rok za vložitev amandmajev je potekal z začetkom obravnave predloga odloka.

Pričenjam drugo obravnavo predloga odloka, v katerem bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih delih oziroma točkah predloga odloka.

Besedo dajem predstavniku Vlade, da poda dopolnilno obrazložitev k členom predloženega odloka.

Gospod minister, izvolite.

Gospa predsednica, hvala lepa. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Vlada skupaj z rebalansom državnega proračuna predlaga spremembo veljavnega odloka v delu, ki se nanaša na leto 2022, saj so bile po sprejetju sprememb iz proračuna za leto 2022 in spremembi navedenega odloka jeseni 2021, sprejeti dodatni ukrepi Vlade, ki se nanašajo predvsem na nova dejstva glede COVID-19 krize, spremenjene gospodarske in geopolitične razmere, negotovost glede zagotavljanja preskrbe z energenti in blaženja draginje v največji meri kot posledica vojne v Ukrajini, naraščajoče inflacije. Ti ukrepi se odražajo v predlaganem povečanju najvišjega obsega izdatkov, saj teh sredstev pri pripravi sprememb proračuna in sprememb odloka za leto 2022 ni mogoče načrtovati.

Vsebina odloka. Skladno s tem Vlada torej za leto 2022 predlaga povečanje najvišjega obsega izdatkov državnega proračuna, lokalnih enot, sektorja država ter zdravstvene in pokojninske blagajne, posledice se povečuje tudi najvišji obseg izdatkov sektorja država. Zgornja meja izdatkov sektorja država se bo povečala torej za 1,275 milijonov evrov, to se pravi milijarda 275 na 27 milijard 380 milijonov. Primanjkljaj se bo na drugi strani znižal s 5,5 odstotka na 3,9 odstotka BDP. Po denarnem toku se bo v letu 2022 dovoljena zgornja meja izdatkov za državni proračun povečala za 630 milijonov evrov, na 14 milijard 580 milijonov evrov, primanjkljaj pa se bo pri tem znižal s 4,6 na 3,6 BDP. Najvišji obseg izdatkov lokalnih enot sektorja država se bo povečal za 301 milijon evrov, na skoraj 2,8 milijard evrov, kljub manjšemu presežku pa bo saldo zaokroženo znašal 0,0 BDP. Zgornja meja izdatkov zdravstvene blagajne se bo povečala za 380 milijonov evrov na 4,1 milijarda evrov, pokojninske blagajne pa za 260 milijonov evrov na 6,74 milijarde evrov.

Glede ocene Fiskalnega sveta. Na predlog obravnavanega odloka je skupaj z rebalansom podal mnenje tudi Fiskalni svet, ki v luči veljavnosti izjemnih okoliščin v letu 2022 podaja bolj kvalitativno oceno javnofinančnih dokumentov. Ključna sporočila Fiskalnega sveta so, da je predlog rebalansa nerealističen in predvideva izrazito povečanje porabe do konca leta. Fiskalni svet opozarja tudi, da bi bilo za zagotovitev ustreznega srednjeročnega proračunskega načrtovanja potrebno predlog rebalansa obravnavati skupaj s proračunskimi dokumenti za prihodnji leti. Kot prvi odziv naj povem, da s predlogom rebalansa ni bilo smiselno čakati, saj je Vlada že konec avgusta ugotovila, da z zadržanjem proračuna in prerazporeditve ni bilo mogoče uravnotežiti proračuna. Zavlačevanje postopkov bi torej onemogočilo nadaljevanje izvrševanja proračuna. Upoštevanje jesenske napovedi Umar celotne slike ne bi bistveno spremenilo, saj so napovedi ob vseh makroekonomskih tveganjih zelo negotove. Vlada dopušča možnost, da celoten obseg sredstev, ki izhaja iz rebalansa proračuna v letu 2022 morda ne bo v celoti tudi porabljen, a je skladno z javnofinančnimi predpisi pri pripravi rebalansa proračuna treba upoštevati vse obveznosti, ki izhajajo iz veljavnih predpisov in tudi vse že prevzete obveznosti, ki bremenijo proračun tekočega leta. Odhodkov torej ne moremo načrtovati v nezadostni višini zgolj na podlagi predvidevanj o tem, da vsa sredstva ne bodo porabljena, več po potrebi v nadaljevanju.

Kar se tiče mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, na predlog odloka je v svoje mnenje podala torej Zakonodajno-pravna služba. V mnenju ocenjuje, da predlagan, da predlagan odlok ne more biti izdan na podlagi 13. člena Zakona o fiskalnem pravilu, ki govori o spremembah okvira za določitev obsega dopustnih odstopanj od srednjeročne ravnotežnosti zaradi izjemnih okoliščin. Po mnenju Zakonodajno-pravne službe namreč manjka ugotovitev nastanka izjemnih okoliščin s strani Vlade in ocena o obstoju izjemnih okoliščin s strani Fiskalnega sveta, zato Zakonodajno-pravna služba ocenjuje, da bi morala biti pravilna zakonska podlaga šesti odstavek 6. člena Zakona o fiskalnem pravilu, ki določa redni letni postopek spremembe okvira za prihodnja leta.

Naj v zvezi s tem podam še nekaj pojasnil. Kot v oceni priznava tudi Fiskalni svet, v letu 2022 še vedno veljajo izjemne okoliščine, ki so bile, prvič, prepoznane z izbruhi epidemije v letu 2020. Od takrat Fiskalni svet ni podal ocene o prenehanju izjemnih okoliščin in tudi Vlada jih še ni ugotovila njihovega prenehanja, zato ocenjujemo, da je predlagana pravna podlaga ustrezna. Vse to tudi v luči dejstva, da so ključni razlog za povečanje zgornje meje izdatkov prav izdatki povezani z izjemnimi okoliščinami, ki jih jeseni 2021, ko je bila sprejeta zadnja sprememba odloka, ni bilo mogoče planirati. Naj dodam še, da je bila tudi septembra lani pripravljena sprememba takrat veljavnega odloka v delu, ki se nanaša na leto 2021, za katero je bila zakonska podlaga ravno tako 13. člen Zakona o fiskalnem pravilu. Takrat Zakonodajno-pravna služba na pravno podlago ni imela pripomb. Če povzamem, če ne bi bilo izjemnih okoliščin, spremembe odloka o delu, ki se nanaša na tekoče leto 2022 ne bi bile potrebne. Ker pa je na podlagi instrumenta izjemnih okoliščin v leto 2022 še vedno omogočeno odstopanje od fiskalnih pravil, Vlada zaradi enkratnih dejavnikov predlaga povečanje zgornje meje izdatkov. Če zaključim, spoštovane poslanke in poslanci, ker so za 2022 prevzete višje obveznosti od načrtovanih v veljavnem proračunu, in sicer tako za obvladovanje Covid-19 krize, predvsem naknadne obveznosti, ki so sledile iz protikoronskih ukrepov, na primer financiranje ZZZS blagajne, solidarnostni dodatki preko ZPIZ, kot tudi za obvladovanje energetske krize, draginje, inflacije, odzivnosti zdravstvenega sistema in podobno je potrebno ustrezno preurediti zgornje meje izdatkov v veljavnem odloku. S tem se bo zagotovilo transparentnost javnih financ, pa možnost ustreznega ukrepanja Vlade glede na trenutne razmere. Hvala lepa.

Hvala lepa. Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe mag. Sonji Bien Karlovšek. Izvolite.

Hvala za besedo. Glede na to, da se je gospod minister že opredelil do pisnega mnenja Zakonodajno-pravne službe, bi dodala, da na pisnem mnenju v celoti vztrajamo in dodala, da je bil tako odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024, kot tudi njegova sprememba, da sta bila, da sta bila oba sprejeta na podlagi prvega oziroma šestega odstavka 6. člena Zakona o fiskalnem pravilu. Prav tako bi še ponovno opozorila, da Zakon o fiskalnem pravilu terja v 12. in 13. členu za vsako spremembo okvira na podlagi 13. člena predhodno oceno Fiskalnega sveta oziroma ustrezno ugotovitev izjemnih okoliščin s strani Vlade. Hvala.

Hvala lepa. Besedo dajem predsedniku Fiskalnega sveta, dr. Davorinu Kračunu. Izvolite.

Spoštovana predsednica Kertova, spoštovani minister Boštjančič, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovane gospe in gospodje! Fiskalni svet je pri tokratni oceni proračunskih dokumentov prejel vse podatke in dokumente skladno z roki iz sporazuma o sodelovanju, ki ga imamo sklenjenega z Ministrstvom za finance. Različne službe Ministrstva za finance so bile na razpolago za dodatna pojasnila na vprašanja in dileme, ki so se pojavile med pripravo ocene. Fiskalni svet računa na konstruktivno sodelovanje skladno s sporazumom tudi v prihodnje. Agregatna gibanja javnih financ kažejo na prvi pogled izboljšanje lanske neugodne slike. Predlog rebalansa predvideva znižanje skupnega primanjkljaja državnega proračuna iz 3,1 milijarde evrov v letu 2021 na 2 milijardi evrov v letu 2022. Znižanje glede na lani izhaja iz visoke nominalne rasti bruto domačega proizvoda in posledično večjih zlasti davčnih prihodkov ter iz precej manj negativnega učinka enkratnih dejavnikov na saldo kot lani, kljub sprejetju ukrepov za blažitev posledic draginje. Lani so odhodki državnega proračuna za covid ukrepe znašali 2,8 milijarde evrov, letos pa naj bi njihov finančni učinek skupaj z do sedaj sprejetimi ukrepi za blažitev posledic blaginje znašal 1,5 milijarde evrov, torej približno pol manj. Po drugi strani naj bi se poraba državnega proračuna, iz katere izločimo enkratne dejavnike, letos izrazito povečala, in sicer za 1,9 milijarde evrov oziroma za 16,2 %. Le okoli tretjina te rasti naj bi bila posledica predvidene visoke investicijske aktivnosti. Obseg porabe, kjer poleg enkratnih dejavnikov izločimo še učinek investicij, naj bi se namreč letos povečal za 1,2 milijardi evrov oziroma za 11,4 %, kar bi bilo rekordno visoko. Takšna rast bi občutno presegla srednjeročno vzdržno rast javne porabe, določeno s trenutno ocenjeno dolgoročno rastjo potencialnega proizvoda na ravni med 4 in 5 % letno.

Iz predloga rebalansa in iz realizacije državnega proračuna za prvih 8 mesecev leta izhaja, da naj bi bilo v zadnjih 4. mesecih letos realiziranega kar 1,7 milijarde primanjkljaja, ta naj bi bil le deloma posledica ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje, katerih finančni učinek naj bi v zadnjih 4. mesecih letos znašal 660 milijonov evrov. Predlog rebalansa poleg umiritve rasti cikličnih prihodkov, ki je sicer smiselna z vidika pričakovanj o upočasnitvi rasti gospodarske aktivnosti proti koncu leta, implicitno predvideva izrazito okrepitev rasti porabe v zadnjih 4. mesecih. Del tega naj bi bila posledica predvidene v kolikor okoli 4 krat višje rasti investicijske aktivnosti kot v prvih 8. mesecih, ki jo ocenjujemo kot ne nerealistično in v danih razmerah visokih vhodnih stroškov tudi za neučinkovito. Celotna projekcija investicij je sicer manj nerealistična kot v veljavnem proračunu. Znižanje investicijskih stroškov glede na veljavni proračun pa skoraj v celoti izhaja iz pričakovanega nižjega načrtovanega obsega investicij, financiranih iz evropskih sredstev. Ob tem naj bi po navedbah vlade ravno potreba po porabi še razpoložljivih kohezijskih sredstev iz pretekle finančne perspektive eden glavnih razlogov za predlagani dvig najvišje dovoljene ravni odhodkov. Pretežni del predvidenega primanjkljaja ob koncu leta naj bi bil sicer posledica ostale tako imenovane tekoče porabe, ki po naši oceni nima podlage v trenutno veljavnih ukrepih in zato nakazuje nerealistično načrtovanje dela odhodkov, ki niso povezani z epidemijo, draginjo ali investicijami. Izstopajo predvsem stroški dela, ker poleg stroškov javne uprave vključimo še transferje v javne zavode za ta namen. Ti naj bi se namreč po 3,3 odstotni rasti v prvih osmih mesecih povečali kar za 26,4 odstotka v zadnjih štirih mesecih. Predlog rebalansa tako ocenjujemo kot nerealističen, saj bo primanjkljaj verjetno manjši od predvidenega, a bodo s tem osnove za jesenske proračunske dokumente za 2023 in 2024 postavljene previsoko. To je povsem enak zaključek kot jeseni v predhodnih dveh letih ob sprejemanju rebalansa za leto 2020 in pri oceni realizacije za 2021, ki je služila kot osnova za spremembe proračuna za 2022. V obeh primerih je dejanska realizacija potrdila ocene Fiskalnega sveta, saj je bil primanjkljaj na koncu dejansko precej manjši od pričakovanj. To je ob ugodnih gospodarskih gibanjih odpiralo prostor za večanje odhodkov, ki so bili v veliki meri trajne narave in so zato strukturno slabšali stanje javnih financ. S predlaganim rebalansom se znova večajo tveganja prekomerne porabe, tokrat v obdobju, ko se zaostrujejo pogoji financiranja na mednarodnih finančnih trgih. V primeru, da bo predlog rebalansa dejansko realiziran, pa bi to pomenilo izrazito ekspanzivno naravnano fiskalno politiko, ki jo ocenjujemo kot neustrezno glede na trenutne makroekonomske razmere, ki so po trenutno razpoložljivih podatkih še vedno ugodne kljub negotovostim. Zaznamujejo jih zlasti omejitve na strani ponudbe in visoka inflacija, zato bi se z izvajanjem v predlogu rebalansa začrtane fiskalne politike, ki bi z investicijami in visoko rastjo plač kratkoročno spodbujala povpraševanje lahko dodatno poglobila makroekonomska neravnotežja. Povečala bi se tudi tveganja za daljše vztrajanje visoke inflacije, s čimer bi bil ob naporih za omilitev draginje dosežen prav nasproten učinek in za oddaljevanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ.

Primerjava predloga rebalansa in veljavnega proračuna za letos, sprejetega oktobra lani, pokaže, da je ključni razlog za dvig porabe v predlogu rebalansa za 640 milijonov več v odhodkih za covid to za 447 evrov in odhodki za blažitev posledic draginje, to je 169 milijonov evrov. Ob tem je predvsem, zaradi manj nerealistične ocene prihodkov iz EU sredstev za 368 milijonov evrov znižana projekcija investicijske porabe. Tako lahko ugotovimo, da je predlog rebalansa le povečal pravice porabe za zagotovitev financiranja novih dejstev. Hkrati pa ostalih pravic porabe ni prilagodil dejanski realizaciji v prvih osmih mesecih leta, ki jasno kaže, da so bili odhodki veljavnega proračuna ob lanskem sprejemanju zastavljeni previsoko. Na to je Fiskalni svet sicer jasno opozoril oktobra lani.

Priprava rebalansa ločeno od spremembe proračunskih dokumentov za prihodnji leti pomeni ponoven odmik od srednjeročnega proračunskega načrtovanja, ki predstavlja osnovo za pripravo celovite in skladne fiskalne politike. Fiskalni svet priznava, da trenutne razmere zaznamuje izrazita negotovost, ki pa ne bi smela biti izgovor za parcialno javnofinančno načrtovanje, nasprotno. Priprava verodostojnih srednjeročnih projekcij bi lahko prispevala k zmanjšanju negotovosti, s katero se soočajo gospodinjstva in podjetja, čeprav bi se javno finančni načrti čez čas prilagajali dejanskim razmeram. Nerealistično in parcialno načrtovanje tudi odpira prostor za neracionalno porabo in povečuje tveganja za srednjeročno vzdržnost ter pomeni nadaljevanje prakse iz zadnjih dveh let, ko je bila po oceni Fiskalnega sveta fleksibilnost omogočena z uveljavitvijo izjemnih okoliščin do določene mere izrabljena. Hkrati rebalans proračuna tudi ne upošteva osveženih makroekonomskih napovedi v celoti, kar ob izrazito negotovih razmerah dodatno prispeva k nezanesljivosti predstavljenih javnofinančnih načrtov.

Hvala lepa.

Hvala lepa za izčrpno predstavitev stališča Fiskalnega sveta.

In ponovno dajem besedo predstavniku Vlade, če želi podati stališče do stališča Fiskalnega sveta.

Minister, izvolite!

Sem že pri mojem prvem oglašanju povedal moje, naše stališče tako do Fiskalnega sveta kot Službe Državnega zbora za zakonodajo.

Hvala lepa.

Ali želi besedo predstavnica UMAR, mag. Marija Bendaš, direktorica, želite?

Izvolite!

Hvala lepa.

Samo na kratko en pregled letošnjih gospodarskih razmer, ki jih res zaznamuje visoka rast v prvi polovici leta, spodbujena s predvsem zasebno potrošnjo in pa izrazita negotovost, ki se krepi že od začetka vojne v Ukrajini in tudi kazalniki v poletnih mesecih, kazalniki zaupanja, kazalnik iz mednarodnega okolja kažejo na upočasnitev gospodarske aktivnosti.

Na trgu dela imamo še vedno visoko zaposlenost, rekordno nizko brezposelnost in tudi potrebe po delavcih še vedno presegajo ponudbo. Z drugimi besedami, podjetja se še vedno soočajo s pomanjkanjem delovne sile. Se pa ti kazalniki nekoliko umirjajo, ostajajo pa pozitivni.

Inflacija se je že lani začela krepiti in se z začetkom vojne v Ukrajini kar močno pospešila, kar narekuje tudi sprejemanje ukrepov za blaženje posledic draginje, zlasti v segmentu energentov.

Rebalans je bil res pripravljen pred objavo naše jesenske napovedi, smo pa v tej napovedi prav zaradi ugodnih razmer v prvi polovici leta in kljub temu merjenju gospodarske aktivnosti napoved dvignili, se pravi, napoved gospodarske rasti za letošnje leto je višja, kot je bila spomladi in višja je pa tudi nominalna raven bruto domačega proizvoda, tako zaradi boljše polovice prve polovice letošnjega leta kot tudi zaradi višje inflacije oziroma deflatorja. Še večja je pa ta razlika, če primerjamo nominalno raven bruto domačega proizvoda z izhodišči za pripravo veljavnega proračuna.

Tako da, toliko v letošnjem letu, v prihodnjem pa več na drugi seji.

Hvala lepa.