Dobro jutro. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Začenjam 11. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Na začetku vas obveščam, da nimamo danes ne zadržanih ne nadomestnih člani, ki bi s pooblastili sodelovali, tako da…

Naj vas tudi obvestim, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednika republike, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta.

Vse navzoče še enkrat lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga sprejeli, torej s sklicem.

Prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZA SEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO V BRUSLJU 26. SEPTEMBRA 2022.

Gradivo k vsem trem točkam dnevnega reda smo prejeli od Vlade, 22. septembra 2022, na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Sedaj bi prosil na začetku državnega sekretarja, dr. Darija Krajčiča, da nam predstavi izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju sveta.

Državni sekretar, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, spoštovani predsednik za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci.

Tokratni svet za kmetijstvo in ribištvo bo enodnevni, pogovorno se mu reče Agrifish, in se bo začel ob deseti uri in končal okoli devetnajste ure. Delegacijo bo vodila ministrica, v njej pa bo sodelovala tudi strokovna ekipa.

Svet bo obravnaval eno kmetijsko in dve ribiški točki. Svet bo tokrat zasedanje začel z ribiškima točkama, in sicer bo govora o vsakoletnih ribolovnih možnostih za 2023.

Prva bo namenjena delitvi kvot po izstopu Združenega kraljestva iz EU in druga bo namenjena vsakoletnemu posvetovanju glede ribolova EU Norveška. Nobena od točk neposredno ne zadeva slovenskega ribištva, je pa, je pa prva zanimiva zlasti zaradi izstopa Združenega kraljestva. Namreč staleži ribolovnih organizmov, ki si jih delita Združeno kraljestvo in EU, so predmet skupnega upravljanja med EU in Združenim kraljestvom kot tretjo državo. Podobna pogajanja bodo potekala tudi z Norveško. Komisija si bo v imenu unije prizadevala doseči dogovor tako z Združenim kraljestvom kot Norveško za ribolovne možnosti za leto 2023 in sicer na podlagi splošnih načel in posebnih smernic za vsako posvetovanje.

Te točke so mogoče malo nenavadne za Slovenijo, ker pač se nas ne dotikajo, naše morje je relativno majhno, vendarle moramo sodelovati v vseh teh zadevah v pogajanjih tudi s tretjimi državami. Svet bo nadaljeval delo s točko razno na področju ribištva, in sicer bo komisija podala informacijo o prihodnosti staleža evropske jegulje in tisti, ki so odvisni od nje. Obravnavana bo še ena točka razno, in sicer bodo Francija, Irska in Španija podala informacijo o globokomorskega ribolova v občutljivem morskem ekosistemu. Svet bo nadaljeval s točkami razno, vendar s področja kmetijstva, in sicer bo komisija poročala o kmetijskem vidiku revizije direktive o industrijskih emisijah in zaključila dopoldanski del z informacijo Avstrije o naraščajoči populaciji divjih zveri v Evropi, izzivi za podeželska območja. Na obeh teh zgodbah, obe te zgodbi pomembno vplivata tudi na razmere v Sloveniji, tudi kar se tiče naraščajočih populacije divjih zveri. Tukaj Avstrija pod točko razno ima neko posebno stališče, mi bomo delno podprli

avstrijsko stališče v, bi rekel, ne v pisni obliki, ampak v ustni. Gre bolj za to, da zveri, ki se nam pojavljajo zlasti v visokogorskih območjih, kjer ogroža visokogorsko pašništvo in drugi ukrepi za zaščito zlasti drobnice niso mogoči. V tem trenutku sledimo v Sloveniji opuščanje visokogorskega pašništva, kar je za naše razmere slabo, v bistvu nesprejemljivo. Sledilo bo delovno kosilo ministrov, na katerem bodo ministri govorili o označevanju živil in označevanju prehranske vrednosti na sprednji strani embalaže. Popoldansko zasedanje sveta se bo začelo s še eno točko razno. Poljska bo predstavila poziv za dopolnitev ocene vpliva, ki spremlja Predlog Uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev. Šele, po tem bo na vrsti prva redna kmetijska točka v obravnavi katere se bo pridružil tudi kmetijski minister Ukrajine. Svet bo obravnaval stanje kmetijske proizvodnje in logistike v Ukrajini ter splošno stanje na kmetijskih trgih. To je v bistvu stalna točka vseh svetov, to je obravnava stanja na kmetijskih trgih EU. Svet bo zasedanje zaključil še z obravnavo treh točk razno. In sicer bo najprej Litva podala informacijo glede trajnega travinja, nato bo iskala podporo glede podaljšanja začasnega okvira za državne pomoči, svet pa se bo zaključil z informacijo Poljske, ki bo poročala o konferenci vzhodnih kmetijskih ministrov o razmerah v mlečnem sektorju. Ob robu sveta se bo ministrica Šinko udeležila tudi konference na visoki ravni ob prašičji kugi, kjer bodo izpostavljeni ukrepi in pobudi za boj proti APK, ki jih EU skupaj z državami članicami podpira in ki presegajo običajno pristojnost veterinarskih organizacij. Populacija divjih prašičev se je namreč v zadnjih desetletjih znatno povečala, kar igra pomembno vlogo pri širjenju te bolezni. Za odgovor na ta izziv pa so ključnega pomena dobro usklajena nacionalna prizadevanja in ukrepanja med različnimi pristojnimi službami, pristojnimi in odgovornimi za kmetijstvo, veterinarstvo in okolje ter deležniki, kot so kmetje in lovci ter civilno družbo, saj se populacija divjih prašičev ne ozira na državne meje in tudi meje EU. V informacijo morda za vas, da je odstrel divjih prašičev v preteklem letu ali pa v zadnjem obdobju največji v Sloveniji kadarkoli. K temu je pripomogla tudi posebej interventni zakon za obvladovanje afriške prašičje kuže kuge, ki predvideva tudi premije za odstrel divjih prašičev.

Hvala lepa, spoštovani predsednik, za besedo.

Najlepša hvala za dodatno pojasnilo gospodu državnemu sekretarju.

Torej odpiram razpravo. Ali so kakršnakoli vprašanja glede tega zasedanja? Vidim, da tega ni. Na glasovanje bom dal predlog sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, ki bo v Bruslju 26. septembra 2022 in jih podprl.« Predlog dajem na glasovanje.

Glasujemo. Za je glasovalo 15 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 15.) (Proti nihče.)

Sklep je soglasno sprejet.

S tem se zahvaljujem in s tem tudi končujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo sedaj na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KONKURENČNOST V BRUSLJU, 29. SEPTEMBRA 2022.

Sedaj bom prosil gospoda Jerneja Salecla, generalnega direktorja Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, da nam predstavi izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju sveta.

Gospod direktor, izvolite. Beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo.

Spoštovani predsedujoči, poslanke, poslanci!

Čez teden dni, 29. 9. 2022, bo potekalo prvo zasedanje Sveta za konkurenčnost v času češkega predsedovanja Svetu Evropske unije in na dnevnem redu bosta dve točki s političnima razpravama ministrov pristojnih za notranji trg, industrijo in varstvo potrošnikov. Vlada Republike Slovenije je imenovala delegacijo v sestavi Matevž Frangež, državni sekretar, Peter Koleto, ki je vodja kabineta in pa mag. Snežano Popovič, vodja Službe za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Predsedstvo bo v okviru 1. točke dnevnega reda vodilo politično razpravo o novem zakonodajnem predlogu o tako imenovanem instrumentu za izredne razmere na notranjem trgu, katerega ideja je bila zasnovana v začetku leta 21, ko je bil s strani predsednice Evropske komisije omenjen in predstavljen omenjeni mehanizem, ki bi zagotovil prost pretok proizvodov storitev in ljudi tudi v času krize, s poudarkom predvsem na hitrem odločanju o transparentnosti in koordinaciji. Zamisel je bila nato nadalje razvita v okviru industrijske strategije komisije iz maja 2021, zato smo predlog pravzaprav pričakovali že v času slovenskega predsedstva, vendar je do obravnave prišlo šele sedaj.

Republika Slovenija je naklonjena prihajajočemu instrumentu. Podpira njegov osnovni cilj, saj želimo, da se ohrani odpornost enotnega trga v izrednih razmerah, hkrati pa želimo, da instrument ostaja jasno osredotočen na nemoteno delovanje notranjega trga in predvsem zaščito svoboščin tudi v času prihodnjih kriz, ne glede na to, kakšna bo njihova narava. Želimo, da bi instrument gradil na že obstoječih instrumentih notranjega trga. Republika Slovenija pa je v tem trenutku zadržana predvsem v delu, kjer bi instrument posegal v industrijske politike oziroma koordinacijo dobavnih verig, ter do morebitnega prekrivanja instrumenta z drugimi že obstoječimi kriznimi mehanizmi.

Druga razprava, ki je načrtovana v okviru zasedanja, naslavlja Akt o vzpostavitvi okvira za določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo za trajnostne izdelke oziroma tako imenovani Ecodesign. Predlagana vzpostavitev okvira opredeljuje določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo trajnostnih izdelkov in razveljavitev Direktive 2009/125/EC in je prvi sveženj ukrepov, ki jih je Evropska komisija predstavila 30. marca 2022. Ključni ukrepi za kroženje trajnostnih izdelkov se nanašajo na vsebine zasnove izdelkov, ki omogočajo zmanjšanje vpliva izdelkov vpliva na okolje, izboljšanje informacij o trajnostnem proizvodu za potrošnike in akterje v dobavnih verigah, preprečevanje uničenja neprodanih potrošniških izdelkov, spodbujanja bolj trajnostnih poslovnih modelov, povečanje zelenih javnih naročil.

Republika Slovenija se strinja, da je treba v luči ohranitve okolja in blaginje državljanov zagotoviti trajnostno rast z izboljšanim upravljanjem z viri in materiali, iz katere so proizvedeni izdelki, ki jih uporabljamo vsak dan, pa tudi z izboljšanjem izdelkov samih. Za manjšo porabo energije, učinkovitejšo in daljšo uporabo izdelkov z uporabo recikliranih materialov namesto primarnih surovin, s širjenjem naprednih krožnih gospodarskih modelov lahko omogočimo gospodarsko rast in pri tem ohranimo naravne vire in varujemo okolje. Republika Slovenija podpira določitev minimalnih meril ne le za energijsko učinkovitost, pač pa tudi za krožnost in splošno zmanjšanje okoljskega in podnebnega odtisa izdelkov, saj bo s tem omogočena informiranost potrošnika za lažjo odločitev pri nakupu izdelkov, ko govorimo o okolju prijaznejših izdelkih. Opozorili pa bomo, da predlagane rešitve lahko predstavljajo dodatne obremenitve predvsem za mala in srednja podjetja, zato si bo Republika Slovenija v postopku uveljavljanja prizadevala za izboljšanje besedila, zlasti v delu, da bo jasno razumljivo, uravnoteženo in bo hkrati upoštevalo potrebe vseh deležnikov, ki delujejo na trgu.

V okviru točke razno bo predsedstvo na zahtevo nemške delegacije na podlagi ideje o diverzifikacije energetskih virov podalo predlog za vzpostavitev tako imenovane Evropske koordinacije za zagotovitev zadostne proizvodnje na področju fotovoltaike vetrnih elektrarn in toplotnih črpalk, pri čemer se bodo zgledovali po ideji zavezništva za baterije. V času delovnega kosila pa bodo ministri razpravljali o odpornosti notranjega trga, predvsem v kontekstu ukrajinske in energetske krize.

Hvala.

Najlepša hvala, direktor direktorata. Odpiram razpravo. Spoštovane kolegice in kolegi, se želi kdo prijaviti? Kolega Hoivik, vidim, je prijavljen. Izvolite, kolega Hoivik.

Hvala, predsednik.

Hvala za predstavitev. Jaz sem vesel, da bo Republika Slovenija tu zavzela tudi svoje stališče in malo bolj ostro nastopila proti predlogu, kar se tiče novih aktov, ki pravzaprav mala in srednja podjetja omejujejo oziroma jih bodo omejevala . Tu je moj predlog, da bi se morebiti Republika Slovenija tudi povezala z državami članicami EU, ki imajo podobno hrbtenico svojega notranjega trga, torej, gospodarstvo stoji na malih in srednjih podjetjih; tu govorimo najbrž o Hrvaški, Baltskih državah in podobnih. Tu moramo res biti pozorni, no, da se nam ne zgodi podobno, recimo, kot je primer iz kmetijstva, kjer bo zdaj v Evropskem parlamentu soodločalo o uporabi fitofarmacevtskih sredstev, kjer spet velike države, kot so Nemčija, Nizozemska in tako naprej, Belgija, bodo nekako pritisnila na male države, kot je na primer Slovenija, in se nam ta scenarij zagotovo ne sme ponoviti.

Tako da pozdravljam, da bo Slovenija zavzela dodatno stališče, da bo, se pravi, si prizadevala in upam, ne samo prizadevati, da bo tudi vnesla te spremembe, da bo tudi Slovenija, tako kot ostalih 26 članic, enakopravno tukaj zastopana.

Hvala.

Hvala, kolega Hoivik.

Še želi kdo?

Jaz bom samo dodal še zadnje besede gospoda direktorja, ko je govoril o predlogu, kar se tiče velikega zavezništva za spodbujanje predvsem fotovoltaike v Evropi. Torej smatram, da gre za to, da se del te industrije vrne v Evropo.

Zdaj po podatkih, ki smo jih zasledovali tudi v strokovnem odboru SDS na tem področju, kjer smo spremljali to tehnologijo, lahko bi rekel zadnjih 10 let, je Nemčija izgubila na tem področju približno 140 tisoč delovnih mest. Torej inovacije na področju vsaj začetne fotovoltaike in pa del proizvodnje so preselili na Kitajsko, kot veste, je silicijevi kristali so osnova nova, tako imenovana halfkat tehnologija, ki je trenutno dvignila nekoliko tudi samo vrednost teh modulov, predvsem pa efikasnost teh modulov je trenutno na relativno dobrem nivoju. In pa je pa seveda problem, Evropa kot taka je imela v zadnjih letih, torej predvsem v podcovidnem času, velike probleme s tako zvano dobavnimi verigami in tukaj je tudi na področju foltovoltaike, smo bili osiromašeni. Torej kontejnerski prevozi, množični teh modulov nazaj v Evropo. Seveda so odpirali vprašanja in pa tudi proces, ki ga imenujemo deglobalizacijski procesi, torej nova reindustrializacija Evrope, lahko bi rekel, vračamo se nazaj. Ugotavljamo, da smo zašli v slepo ulico v vsem svojem dobičkonosnosti. In problem pa, ki bodo nastopili, ki jih pa opozarjamo tudi v veliki koaliciji za akumulatorje, so pa seveda vezani na surovine, odpoved, motorje z notranjim izgorevanjem v Evropi, iskanje nove norme Euro 7. Na drugi strani pa proizvodnja, recimo nekaj milijonov električnih vozil ne pomeni samo novo nevarnost za slovensko, za evropski energetski sistem, njegovo omrežje, predvsem pa pomeni veliko nevarnost za evropsko avtomobilsko industrijo. Kje? Večina naših konkurent na globalnem tržišču, Kitajska, razmere med Ukrajino in Rusijo. Torej nas v velikih količinah, lahko bi rekel, oddaljujejo od tistih najbolj potrebnih elementov trenutno za samo sestavo akumulatorja.

Prvi element, brez katerega skoraj ne gre v kvalitetni sestavi akumulatorja kobalt. Kot vemo, ima afriški Kongo več kot 60, po nekaterih podatkih celo 70 % svetovnih zalog, ob izkoriščanju otroške delovne sile in tako naprej.

Drugi element je cink, mangan, delno tudi aluminij, baker in tako naprej. To so elementi, ki v potem velikih količinah lahko usodno vplivajo in lahko se usodno ujamemo veliko zanko, da bomo imeli velike probleme pri nabavi teh elementov in v samem dvigu cen. Lahko se nam ponovi zgodba z ruskim plinom na nekaterem področju.

Evropska avtomobilska industrija je dragulj. Gre za stoletno tradicijo. Gre za imidž, ki nima konkurence nikjer na svetu. In odpoved, preden poiščemo tudi rešitve glede sintetičnih goriv, ki jih bo uvedel tipično Porsche, pa tudi ostale najbolj, lahko bi rekel najvišje tretirane blagovne znamke, se mi zdi ena izmed rešitev. Tukaj so visoke dodane vrednosti, tudi velik del slovenskega avtomobilskega grozda deluje v tem segmentu. In sama, lahko bi rekel, ponovni radikalni prehod, kot je bil radikalni prehod na obnovljive vire energije in nam danes povzroča velike težave, bo povzročil tudi v evropski avtomobilski industriji velike probleme.

Električni avtomobili, kot veste, so sestavljeni približno iz tisoč 500, do 2 tisoč delov. Govorimo o nekem srednjem razredu. Avtomobili z notranjim izgorevanjem približno potrebujejo med 5 in 6 tisoč delov. Govorim recimo o tipu Audi A6. In ti avtomobili bodo, na te avtomobile je seveda vezan velik del tudi slovenskega avtomobilskega grozda. Tukaj se lahko zgodi, da v tem procesu reindustrializacija Slovenija ne najde svojega prostora ali pa bo odpadla iz tega prostora. Avtomobilska industrija, evropska avtomobilska industrija, ko bo hotela postaviti konkurenco ameriški Tesli, kitajskim in pa južnokorejskim proizvajalcem, bo imela velike probleme. Ni problem izdelovati 100 tisoč električnih avtomobilov, ni problem izdelovati 500 tisoč avtomobilov, nekaj nišnih modelov, ko pa prideš na številke, ki so bile v zadnjem času, recimo, da nadomestiš Volkswagen Golfa, Audija, v srednje razmere, Audija 4, BMW 3 in tako naprej, potem pa se bodo lahko ponovno naše geostrateške težave začele. Mi teh elementov nimamo v takšni količini. kot veste, so tudi okoljske zadeve v evropskem prostoru izredne in tukaj vidim en velik problem. Zato spoštovani gospod direktor, tukaj zastopate močna stališča. Tudi pri Fotovoltaiki, ja, lahko jih izdelujemo, te module v Sloveniji, večinoma silicijevih kristalov bo pa prišlo še vedno s Kitajske. Torej v, lahko bi rekel v sosledju delujemo potem kot približno ne ena izmed slovenskih podjetij, nekako spajkamo in vgrajujemo samo celice v nekatera ohišja, silicijevi kristali pa / nerazumljivo/ narejeni po vsej verjetnosti na Kitajskem. Tam, kjer za samo izdelavo teh kristalov ne samo, da uporabljaš rudo, treba se je zavedati, da potrebuješ ogromno energije, ogromno energetske potratnosti pri tej proizvodnji in tudi tu so številne zanke, ki lahko vplivajo. Jaz želim vse dobro, seveda na tej poti. Podpiram reindustrializacijo, ampak ponovno opozarjam na premišljen del na tem področju in tudi iskanje slovenskega prostora pod evropskim soncem, kot temu večkrat rečemo. Stališča, ki so slovenska, moramo zastopati eksaktno, moramo poznati predvsem slovenski del malega gospodarstva, ki je močno vezan na to industrijo in seveda iskati tudi svoje nišne priložnosti, ki smo jih tudi v preteklosti marsikdaj našli. Toliko z moje strani.

Še kateri od kolegov in kolegic želi kakršenkoli prispevek k tej temi? Vidim, da ne. Potem bom dal na glasovanje predlog sklepa. Mogoče kakšen odziv s strani gospoda direktorja?

Z vidika tega, kar je na dnevnem redu, niti ne, z vidika te teme, ki ste jo pa načeli, pa morda samo odziv, da ja, zavedamo se pomembnosti te teme,predvsem zaradi avtomobilske industrije. Predvsem je tu zelo pomembno vprašanje, katere nišne segmente bo industrija lahko zavzela, ker da sprememba po eni strani je neizbežna, ni pa to edina alternativa, tako kot ste rekli, obstajajo tudi sintetična goriva, obstajajo tudi konec koncev vodik, katerega tehnologija je tako daleč, da počasi bo lahko postala primerna za komercialno uporabo. Tukaj tudi imamo nekaj podjetij, neka znanja, je pa res, da bo treba paziti, v katere niše se bomo umestili. Verjetno bo težje podjetjem, ki delajo na področju izdelave baterij, ravno zaradi virov, ker bo dostop do virov težak in obdelava samih elementov, tako kot ste rekli, energetsko potratna. Na drugi strani imamo pa kar nekaj podjetij, ki že sedaj sodelujejo na prehodu v električno mobilnost in imajo potencial, da postanejo v bodoče veliki playerjI. To pod ena. Pod dva, pa morda samo čisto kratek komentar. Veseli me, da nadaljujemo tudi z iniciativo avtomobilske industrije, da se vloži več sredstev v raziskave in razvoj v okviru iniciative Gremo, kar je bilo že pred enim letom začeto in to tudi nadaljujemo, kar je pomen avtomobilske industrije, kot ste rekli, ki je dragulj, pa ne samo evropskega gospodarstva, tudi slovenskega, se pravi zelo pomemben, igra veliko vlogo in je velikega pomena tudi znotraj slovenskega gospodarstva. Tako da temu posvečamo vso pozornost.

Najlepša hvala za dodatno pojasnilo gospodu direktorju Jerneju Saleclu.

Sedaj bom dal na glasovanje, v kolikor ni več prijavljenih, predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za konkurenčnost, ki bo v Bruslju 29. septembra 2022 in jih podprl. Tako, pričenjamo z glasovanjem. Glasujemo. Za je glasovalo 14 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je bil sklep soglasno sprejet.

Zahvaljujem se prisotnim, gospodu direktorju.

S tem končujem tudi 2. točko dnevnega reda.

Sedaj prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA ZASEDANJA SVETA EVROPSKE UNIJE ZA PROMET, TELEKOMUNIKACIJE IN ENERGIJO V BRUSLJU 30. SEPTEMBRA 2022.

Med nami je mag. Tina Sršen, državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo. Torej, da nam predstavite izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta.

Gospa državna sekretarka, izvolite. Beseda je vaša.

Hvala.

Lep pozdrav.

Ministrici in ministri držav članic Evropske unije se bodo 30. septembra torej naslednji teden v Bruslju sestali še na enem izrednem svetu za energijo. Ta bo že drugi ta mesec. Srečanje namreč sledi izrednemu zasedanju 9. septembra, ko so ministri opravili razpravo o ukrepih za ublažitev visokih cen energije. Evropsko komisijo so takrat ministri pozvali, da pripravi konkretne predloge, ki bodo prvenstveno usmerjeni v stabilizacijo razmer v pomoč državljanom in ter podjetjem, ki se soočajo z visokimi cenami energije. Evropska komisija je nato 14. septembra objavila Predlog Uredbe sveta o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije.

Srečanje ministrov naslednji teden bo tako predvidoma namenjeno nadaljevanju neke splošne razprave o ukrepih za ublažitev energetske krize, hkrati pa pričakujemo tudi sprejem predloga uredbe, o kateri trenutno tečejo pogajanja.

Republika Slovenija pozdravlja pripravo predloga uredbe, ker je res nujna za izvedbo ukrepov, ki bodo pripomogli k znižanju visokih cen energije ter omilitvi negativnih posledic le teh na družbo.

Slovenija tudi podpira predlagane ukrepe za zmanjšanje povpraševanja po električni energiji torej podobni ukrep, ki smo ga julija že sprejeli na področju plina je sedaj na mizi za področje električne energije.

Slovenija tudi podpira zamejitev prihodkov proizvajalcev električne energije, ki za proizvodnjo uporabljajo tehnologije z nižjimi stroški, kot so ti, ki so na borzah najvišji.

Republika Slovenija bo sicer predlagala, da se prag velikosti proizvajalca, katerega zadevajo določbe glede zamejitve presežnih dohodkov zviša na en megavat. Namreč, predlog Evropske komisije 20 kilovatov. Z zvišanjem te meje ocenjujemo, da bomo še vedno zbrali dovolj sredstev, hkrati zmanjšali administrativno breme za najmanjše proizvajalce.

Slovenija prav tako podpira možnost oziroma predlog Evropske komisije, da se določi nižja meja kot je predlagana kot najvišja, torej maksimalna sto o80 evrov namigovati na uro in tudi podpiramo predlog, da se izloči tiste, katerih stroškovna cena pa presega najnižjo določeno mejo, kakršnakoli pač ta že je. Cilji, ki jih s tem predlogom uvedbe solidarnostnega prispevka zasleduje komisija so za Slovenijo manj relevantni, saj nimamo večjih proizvajalcev nafte, plina in premoga. Premogovnik Velenje kot naš edini rudnik pa, zaradi tehnično zelo zahtevnega kopa ne posluje z dobičkom. Podpiramo pa prizadevanja, da je ta uvedba solidarnostnega prispevka za proizvajalce fosilnih goriv usklajena in zelo natančno določena, da ne bomo imeli kasneje težav pri izvajanju.

Slovenija prav tako predlaga, da se za namene, ki so določeni za porabo sredstev, ki bodo zbrani iz naslova te uredbe omogoči tudi uporaba drugih sredstev, ne samo tisti, ki so pač predvideni z uredbo. Prav tako si bomo pa prizadevali za podaljšanje časa veljavnosti predlaganih ukrepov do konca leta 2023.

Poleg razprave, ki jo pričakujemo v uredbi bo Slovenija na svetu ponovno opozorila, da so predlogi v uredbi sicer potrebni, ampak niso zadostni in da moramo nadaljevati delo in razprave in tudi iskati nove rešitve. Zato bomo ponovno pozvali, da se ukrepa na obeh ključnih energetskih trgih, tako na trgu z električno energijo kot tudi na trgu zemeljskim plinom. Kar se tiče trga z električno energijo si bo Slovenija še naprej prizadevala za čim hitrejšo oziroma čimprejšnjo harmonizacijo pravil za delovanje varovalk pri trgovanju na terminskih borzah: Na področju zemeljskega plina bomo pa podprli dinamično zamejitev cen na veleprodajnem trgu za ves uvožen plin.

Hvala za vašo pozornost.