6. nujna seja

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor

29. 9. 2022

Transkript seje

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, naj vam uvodoma povem, da bom sejo po pooblastilu predsednika Odbora za zadeve Evropske unije, gospoda Franca Breznika, kot podpredsednik odbora, sejo vodil jaz.

Začenjam 2. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: mag. Janez Žakelj je, opravičilo, imamo pa tudi tri nadomestila, poslanca Jonasa Žnidaršiča nadomešča kolega Zrim, poslanca Rada Gladka nadomešča kolega Danijel Krivec in poslanca Franca Breznika nadomešča kolega Zvonko Černač.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednika Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta.

Vse navzoče prav lepo pozdravljam!

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red, ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Zdaj pa besedo dajem magistri Nataši Avšič Bogovič, predsednici Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.

Izvolite.

Začenjam 6. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vas tudi sama prav lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: Franca Rosca nadomešča Anton Šturbej, Jožefa Jelena nadomešča Andrej Hoivik in Predraga Bakovića nadomešča Jani Prednik.

Vseeno, prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nismo prejeli predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo zdaj na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE SVETA O NUJNEM POSREDOVANJU ZA OBRAVNAVO VISOKIH CEN ENERGIJE.

Osnovno gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 22. 9. 2022, obvestilo o novem roku za odziv Državnega zbora pa 27. 9. 2022, na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo predloga stališča v Državnem zboru je danes.

Predlog stališča je bil v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljen v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije, kot pristojnemu odboru ter Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor, kot matičnemu delovnemu telesu.

Prosim državno sekretarko mag. Tino Seršen z Ministrstva za infrastrukturo, da nam predstavi predlog uredbe in še zlasti predlog stališča Republike Slovenije v zvezi s tem.

Tina Seršen

Hvala.

Dobro jutro vsem z moje strani!

Dovolite mi uvodoma eno opozorilo, no, jaz vam bom sicer danes tukaj predstavila predlog stališča, kot ga je Vlada poslala v Državni zbor prejšnji teden, vas pa že vnaprej opozarjam, da so zadeve v EU zelo dinamične in ta uredba naj bi se jutri dejansko tudi dokončno sprejela, zato nekatere stvari, ki jih bom tukaj predstavljala kot predlog stališča, ki ga je prejšnji teden Vlada sprejela, mogoče niso več aktualna, vendar se mi zdi korektno, da to vseeno povzamem na kratko.

Torej, kot veste, je Evropska komisija 14.vseptembra objavila Predlog uredbe Sveta o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, ki opredeljuje predvsem štiri sklope ukrepov. Prvo, kar predlaga komisija, je zmanjšanje povpraševanja oziroma odjema električne energije z dvotirnim pristopom. Najprej naj bi se vse države prizadevale k prostovoljnemu desetodstotnemu zmanjšanju porabe električne energije na mesečni ravni, k temu pa dodajamo še petodstotno obvezno zmanjšanje porabe v urah vršne porabe. Drugi sklop predlogov zajema zamejitev prihodkov proizvajalcev električne energije, ki za proizvodnjo uporabljajo tehnologije z nižjimi stroški od dosežene borzne cene, in sicer predlaga komisija, da se bi ti prihodki zamejili torej na največ 180 evrov na eno megavatno uro proizvedene električne energije. Sredstva pridobljena na ta način bi se nato lahko preko seveda državnih proračunov distribuirala končnim odjemalcem električne energije, ki so zmanjšali ljudem ali pa dobaviteljem električne energije, ki jih je regulirana cena prizadela. Tretji sklop ukrepov naslavlja v bistvu regulacijo cen ali delno regulacijo cen tako za gospodinjstva kot tudi za mala, srednja podjetja, in sicer za omejen čas, tako da se spodbuja varčevanje. Namreč del količine bi morali dati naprej, mislim, bi lahko določili po neki regulirani fiksni ceni, preostanek pa po tržni, zato da se spodbuja racionalna raba.

In četrti sklop ukrepov naslavlja uvedbo tako imenovanih obveznih oziroma začasnih solidarnostnih prispevkov v obliki obdavčenja presežnih dobičkov podjetij, ki se ukvarjajo z dejavnostmi s področja nafte, plina, premoga in rafinerijskih dejavnosti. Sredstva, pridobljena na ta način, se nato lahko distribuirajo za podporo ublažitvenim ukrepom zaradi visokih cen za ranljive končne odjemalce in za podporo ukrepom za zmanjšanje porabe ter zagotavljanje energetske neodvisnosti. Republika Slovenija seveda pozdravlja pripravo in predlog uredbe, saj se zaveda nujnosti izvedbe ukrepov, ki bodo pripomogli k znižanju visokih cen energije ter omilitvi negativnih posledic le-teh na družbo. Slovenija sprejem predloga uredbe, uredbe načeloma podpira, je pa v procesu pogajanj predlagala kar nekaj sprememb.

Republika Slovenija podpira predlagane ukrepe za zmanjšanje povpraševanja po električni energiji, prav tako tudi podpiramo omejitev prihodkov proizvajalcev električne energije, ki za proizvodnjo uporablja tehnologije z nižjimi stroški od dosežene borzne cene. Opozarjali pa smo, da določbe v zvezi z omejitvijo presežnih prihodkov ne smejo veljati za pogodbe, ki so bile sklenjene že pred uveljavitvijo te uredbe. Prav tako smo predlagali, da se prag velikosti proizvajalca, katerega zadevajo te zamejitve, zviša na en megavat, originalni predlog Evropske komisije je bil 20 kilovatov, kar je v bistvu malo več kot ena sončna elektrarna na individualni hiši, saj se s tem še vedno zbere dovolj sredstev, hkrati pa bistveno zmanjša administrativno breme.

Slovenija je tudi podpirala možnost, da se določi nižja cena cen, torej nižja meja, kot je 180 evrov na megavatno uro in da se iz tega izloči tiste, katerih stroškovna cena bi presegala to najnižjo določeno ceno, vemo, da imamo pri nas potencialno problem pri TEŠ-u. Cilji, ki jih s predlogom uvedbe solidarnostnega prispevka zasleduje komisija, so sicer pravi in jih Slovenija podpira, vendar so za Slovenijo nerelevantni, ker nimamo večjih proizvajalcev nafte, plina in premoga, Premogovnik Velenje pa zaradi tehnično zelo zahtevnega kopa ne posluje z dobičkom. Jasno morajo biti seveda ti ukrepi res usklajeni in jasno morajo biti določeni subjekti, ki bodo zavezanci za to plačilo, da ne bi tukaj prihajalo do nepotrebnih zlorab oziroma izogibanja plačevanja tega prispevka.

V zaključku naj povzamem, da se Slovenija seveda zagovarja enoten pristop vseh držav članic, pomembno se nam zdi, da ukrepi ne povzročajo nadaljnje distorzije na enotnem trgu in tudi s tem dosežemo nekako to, da ni ogrožena konkurenčnost države ali naših podjetij.

Slovenija si bo še naprej prizadevala, da bo rešitev oblikovana na način, da bo zagotovljeno dobro ravnovesje med pozitivnimi učinki na javnofinančne prihodke in dodatnim administrativnim bremenom. Opozarjali pa bomo, da ukrepi, ki so bili zajeti v uredbi, nikakor niso zadostni in da potrebujemo dodatne nove ukrepe za to, da stabiliziramo trge tako na področju trga z električno energijo kot na področju plinskega trga. Dve ključni zadevi, za katere si bo Slovenija prizadevala tudi še naprej, tudi po sprejetju te uredbe, je za čimprejšnjo harmonizacijo nekih pravil za delovanje varovalk pri trgovanju na terminskih borzah, hkrati bomo pa tudi podpirali dinamično zamejitev cen zemeljskega plina, ki ga uvozimo v EU.

Kot rečeno, naj zaključim z mislijo, da bo ta uredba jutri sprejeta, pričakuje se, da bo dobila potrebno večino s strani držav članic, kar pomeni, da nas v naslednjih tednih čaka še ena interventna zakonodaja oziroma vsaj ena, da bomo to lahko tudi prenesli v nacionalni pravni red in začeli izvajati te ukrepe.

Hvala.

Najlepša hvala za ta pojasnila.

Odpiram zdaj razpravo poslancev. Bi želel kdo besedo, bomo imeli kar skupno razpravo obeh odborov, tako da lepo vabljeni k razpravi vsi člani obeh odborov? (Da.)

Izvolite, gospod Hoivik.

Hvala lepa, predsednica.

Jaz bi samo vprašal, kar se tiče kuponov Co2.

Ali razmišlja Slovenija, da bi izpostavila tudi na sprejemanju te uredbe? zagotovo to, najbrž je premalo časa, da bi se to zdaj v to uredbo dajalo. Ampak kot vemo, pri nas Premogovnik Velenje tako slabo posluje prav, zaradi te obremenitve torej okoli 40, 50 evrov sedaj ne vem kakšna je cena na tono CO2. Tako da, zanima me stališče Slovenije, ali bo zagovarjala, da v teh kriznih časih nekako tudi na nivoju Evropske unije nekako to zagovarja, da se znižajo te cene emisijskih kuponov?

Hvala.

Hvala.

Državna sekretarka, vseeno pa boste mogoče kaj pojasnila, lahko?

Tina Seršen

Ja, hvala.

Ne, zaenkrat Vlada ne razmišlja, da bi nasprotovala oziroma da bi predlagala ukinitev CO2 kuponov. Namreč verjamemo, da trg končno deluje in kaže pravo ceno ogljika, kar nam bo pomagalo hitreje dosegati zeleni prehod.

Kar se tiče pa TEŠ oziroma Premogovnika Velenje. Premogovnik Velenje v bistvu ne plačuje CO2 kuponov, te kupuje Teš kot proizvajalec električne energije. Premogovnik Velenje Tešu zagotavlja energent, torej lignit in Premogovnik Velenje je zašel očitno v težave, kar beremo vsi zadnje čase pogosto v medijih. Namreč, oktobrska proizvodnja bo najnižja, rekordno nizka, torej gre za to, da pač to je posledica večletnih dolgoletnih odločitev poslovodstvih tako tega podjetja kot verjetno lastnika. Kadrovski manko je. Verjamem, da ljudje več ne vidijo perspektive v tem poklicu, že nekaj časa imajo težave z zagotavljanjem zadostnih kadrov.

Kot rečeno, poslovodne odločitve družb, ki niso v upravljanju Vlade Republike Slovenije je težko komentirati, razen tega, kar pač vsi vidimo oziroma beremo v medijih. CO2 kuponi pa morajo tudi naprej odigrati svojo vlogo, zato da bomo dosegli želen, želeno pospešitev zelenega prehoda.

Hvala.

Hvala.

Želi besedo še kdo? (Ne.) Potem bi jaz zaključila razpravo.

Na glasovanje dajem predlog mnenja, ki se glasi: »Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Sveta o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije - EPA 284-9 EU 1112 in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru, da predlog stališča sprejme.«

Članice in člani Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor glasujemo z glasovalnimi napravami od številke 1 do številke 20. Lepo prosim, da preverite, če imate vsi glasovalne naprave. Obveščam še, da sem v tem trenutku prejela še dve pooblastili, in sicer, poslanca Gregorič Miroslava nadomešča Lenart Žavbi in poslanca Franca Propsa nadomešča Lucija Tacer. Imamo glasovalne naprave vsi? (Da.) V redu. Od 1 do 20. Torej glasujemo z glasovalnimi napravami od številke 1 do 20, ki pripadajo članom Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.

Glasujemo. Za je glasovalo 13, proti nihče.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda in 6. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.

Besedo dajem gospodu Lenartu Žavbiju, podpredsedniku Odbora za zadeve Evropske unije.

Najlepša hvala.

Spoštovani kolegice in kolegi!

Glasovali bomo še članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije.

Na glasovanje dajem predlog stališča Republike Slovenije, ki se glasi: »Republika Slovenija pozdravlja pripravo predloga uredbe, saj se zaveda nujnosti izvedbe ukrepov, ki bodo pripomogli k znižanju visokih cen energije ter omilitvi negativnih posledic le teh na družbo. Republika Slovenija sprejem predloga uredbe načeloma podpira, a bo v procesu pogajanj predlagala določene spremembe besedila.«

Pred glasovanjem opozarjam, da članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije glasujemo z glasovalnimi napravami od številke 21 do številke 40.

Glasujemo. Navzočih je 12 članic in članov, za je glasovalo 12, proti nihče.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je stališče sprejeto.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda in 2. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Zahvaljujem se vam za udeležbo!

Najlepša hvala.

Spoštovani kolegice in kolegi!

Glasovali bomo še članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije.

Na glasovanje dajem predlog stališča Republike Slovenije, ki se glasi: »Republika Slovenija pozdravlja pripravo predloga uredbe, saj se zaveda nujnosti izvedbe ukrepov, ki bodo pripomogli k znižanju visokih cen energije ter omilitvi negativnih posledic le teh na družbo. Republika Slovenija sprejem predloga uredbe načeloma podpira, a bo v procesu pogajanj predlagala določene spremembe besedila.«

Pred glasovanjem opozarjam, da članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije glasujemo z glasovalnimi napravami od številke 21 do številke 40.

Glasujemo. Navzočih je 12 članic in članov, za je glasovalo 12, proti nihče.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je stališče sprejeto.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda in 2. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Zahvaljujem se vam za udeležbo!