Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, vsi vabljeni, ostali prisotni, pričenjam … / oglašanje iz dvorane/ Kolega Breznik, lepo prosim. Hvala. Pričenjam 5. nujno sejo Odbora za gospodarstvo.

Najprej bi pozdravila dva nova člana, gospoda Aleksandra Prosen Kralja in nov član je tudi gospod Soniboj Knežak. Lep pozdrav.

Na seji, kot nadomestni člani sodelujejo gospa Sara Žibret namesto gospoda poslanca Tomaža Laha in gospa Nataša Sukič, ki nadomešča poslanca Miho Kordiša.

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

In sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SPOMOČI GOSPODARSTVU ZARADI VISOKIH POVIŠANJ CEN ELEKTRIČNE ENERGIJE IN ZEMELJSKEGA PLINA PO NUJNEM POSTOPKU, EPA 298-9.

Predlagateljica zakon je Vlada. Kolegij je na 16. seji, 4. 10. 2022, sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Dne 28. 9. je bila vložena zahteva skupine poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Borutom Sajovicem za sklic izredne seje Državnega zbora.

K obravnavi te točke so vabljeni Vlada, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Državni svet in Zakonodajno-pravna služba. Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 4.10.2022, predloge in pripombe Gospodarske zbornice Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev Slovenije, Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti in Obrtno podjetniške zbornice z dne 29.9.2022. Mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 4.10.2022 in pojasnila Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe prav tako z dne 4.10.2022. Rok za vložitev amandmajev teče do zaključka razprave o posameznih členih predlaganega zakona na današnji seji. Amandmaje k predlogu zakona so do sedaj vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica k 6. členu z dne 5.10.2022 in Poslanska skupina Nove Slovenije in sicer k 4., 5., 6. in 8. členu z dne 5.10.2022. V nadaljevanju oziroma na mize že prihaja tudi pregled amandmajev, tako da lahko nadaljujemo z delom.

In pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Besedo dajem predstavniku Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, državnemu sekretarju Matevžu Frangežu. Beseda je vaša, izvolite.

Spoštovane in spoštovani, spoštovana predsednica, najlepša hvala za besedo.

Bilo je mesec dni nazaj, ko smo se skupaj s predstavniki gospodarskih zbornic in združenj sestali, mislim, da takrat na tretjem sestanku gospodarske koordinacije in popoldne smo imeli odbor, kjer smo obravnavali materijo takrat svežega Zakona o pomoči gospodarstvu. Danes, mesec dni kasneje je dopoldne ponovno potekal nov sestanek gospodarske koordinacije in popoldne se ponovno srečuje Odbor za gospodarstvo ponovno na isto temo, kajti že takrat smo napovedali, da bo Vlada Republike Slovenije skrbno opazovala spremembe položaja in ustrezno reagirala s korekcijami.

Naj najprej povem, da s tem zakonom zgolj blažimo del posledic, ki nastaja gospodarstvu zaradi nedelujočih energetskih trgov. Bistveno večjo pozornost se v tem hipu usmerja pravzaprav v stabilizacijo cen, njihovo znižanje na ravni, ki bodo čim bližje vzdržnim za naša gospodarstva.

Naj pri tem povem, da je očitno, da je po absolutnem rekordnem vrhu 29. avgusta, ko so cene celo presegle 1000 evrov, beležimo v septembru z izjemo ponovnega skoka ob napovedi o zaprtju severnega toka 2 postopno zniževanje cen tako na dnevnih trgih kot na pričakovanih cenah letnega zakupa čez eno leto. Če pogledate na spletno stran EU energy.life, vidite, da je tako pričakovan dnevni zakup v Sloveniji 244 evrov, medtem ko je na madžarski borzi, ki je referenčna za Slovenijo, letni zakup na ravni 468 evrov. To so seveda ravni, s katerimi še nikakor ne moremo biti zadovoljni, kajti predstavljajo raven cen, ki niso vzdržne za slovensko gospodarstvo, zato je nadaljnje ukrepanje izjemno pomembno. Največji del upanja usmerjamo pravzaprav v dogovore na ravni Evropske unije. V petek je potekal svet ministrov za energijo, dan prej svet ministrov za konkurenčnost, kjer je Slovenija med drugim absolutno podprla stališče, da mora biti učinkov javne intervencije biti deležno celotno gospodarstvo, ne samo majhna in srednja podjetja, pač pa tudi velika podjetja in industrija, ki je v tej krizi še prav posebej prizadeta in izpostavljena.

Te dni se seveda aktivnosti na evropski ravni nadaljujejo tudi z udeležbo predsednika Vlade na zasedanju Evropskega sveta in tako je pričakovati v nadaljnjih tednih nadaljnje ukrepe v smeri tega, da razmere na trgu umirimo in cene spravimo na sprejemljivejše ravni, nato pa seveda ponoven premislek tudi znotraj države o tem, kako zagotoviti nadaljnje napore za to, da bo gospodarstvo v letu 2023 deležno vzdržnih cen.

Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pa smo glede na spremembe, ki so se dogajale v mesecu avgustu in nadaljevale v mesecu septembru, dogovorili novelo Zakona o pomoči gospodarstvu, ki prinaša naslednje bistvene spremembe. Prvič, delež pomoči pri enostavni pomoči širi na 50 odstotkov, nekoliko širi krog upravičencev, predvsem v skladu z opozorili Centra nevladnih organizacij Slovenije, ki je za nekaj subjektov, ki opravljajo tudi gospodarsko dejavnost opozorilo, da jih seveda izključitev iz ukrepov tega zakona postavlja v izrazito težak položaj, naj pri tem omenim gospodarsko dejavnost Rdečega križa Slovenije z njihovimi nastanitvenimi kapacitetami na Debelem rtiču, pa še tudi druge humanitarne organizacije, ki v deležu opravljajo gospodarsko dejavnost v svojstvu svoje osnovne humanitarne dejavnosti. Dodajamo povečanje torej namenskega premoženja Slovenskega podjetniškega sklada in ga povišujemo za 6 milijonov evrov, kar je v svojstvu izdaje likvidnostnega ukrepa za pomoč gospodarstvu v skupnem obsegu 32 milijonov evrov, ki bo predvidoma objavljen v petek ta teden po zelo ugodni obrestni meri zato, da predvsem malim in srednjim podjetjem zagotovi možnost pridobitve likvidnostne pomoči za lažjo amortizacijo spremembe položaja. To je pravzaprav ukrep, ki je bil predviden že v zakonu, mislim, da ob pomoči gospodarstvu zaradi vojne v Ukrajini in ga sedaj izpeljujemo znotraj tega zakona, da omogočimo povečanje namenskega premoženja, ki je za to potrebno.

Prav tako v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bolje specificiramo nekatera določila, ki se navezujejo na tiste gospodarske subjekte, ki izvajajo primarno kmetijsko ali ribiško dejavnost in rešujemo še nekaj drugih vprašanj izvedbene narave. Gre za položaj pooblaščenca ob izdaji vloge, možnosti, da pri nadzoru nad izvajanjem dodeljevanja pomoči sodeluje tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za finance. In mislim, da sem s tem zajel vse bistvene spremembe, ki jih ta novela prinaša.

Naj vnaprej povem seveda, da je tudi tokrat povsem legitimno in na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo to povsem razumemo, ste poslanke in poslanci prejeli tudi dodatne predloge gospodarskih združenj in zbornic, ki jih je na ponedeljkovi seji podprla tudi Komisija Državnega sveta za gospodarstvo. Mi seveda na tovrstne ambicije gledamo z razumevanjem, pri čemer opozarjamo seveda, da se še vedno soočamo z omejitvami, povezani predvsem s fiskalno odgovornostjo, zaradi česar pri najpomembnejših predlogih seveda ne moremo priti naproti, seveda pa spoštujemo in vnaprej sprejemamo odločitev zakonodajalca, Državnega zbora, da tovrstne predloge preuči in se do njih opredeli. Za Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v tem trenutku ključno, da z izvedljivo pomočjo gospodarstvu vsaj delno saniramo posledice spremenjenega položaja, da z vsemi možnimi napori tako na evropski kot na nacionalni ravni poskrbimo za vzdržno raven cen v letu 2023, ki se ga vsi bojimo, pa vendarle nam jasni signali in odločitve na evropski ravni že kažejo, da trgi postopoma reagirajo z zniževanjem cen, nismo pa še tam pri nivoju cen, kjer bi seveda želeli biti. Zelo pomembno nam je, da razumemo, da je ta kriza takšne narave, da moramo držati skupaj, zato veliko energije vlagamo v odprto, iskreno, transparentno komunikacijo z gospodarskimi zbornicami in združenji. Tudi če se cene postopoma umirijo, je potreba po velikanski kakovostni, vsebinski in energetski transformaciji v gospodarstvu velika in Slovenija jo lahko v pričakovanih spremembah evropskega gospodarskega modela seveda preživi in uspešno izpelje le, če bomo pri tem ravnali v duhu partnerske ekonomije, z razumevanjem potreb, z razumevanjem potrebnosti politike spodbud in naložb ter intervencije države tam, kjer je to potrebno, zato da bo ta transformacija uspešna in da bomo vsi skupaj dosegali tako želeni cilj, kot ga je napovedal predsednik Vlade, podvojitev naše dodane vrednosti.

Predsednica, to bi bilo kolikor je mogoče strnjeno vse, veselim se razprave poslank in poslancev in predstavnikov gospodarstva.

Hvala lepa, državni sekretar. Sedaj pa dajem besedo Zakonodajno-pravni službi, gospe Valentini Marolt. izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika in v pisnem mnenju dala pripombe, ki so se nanašale predvsem na večjo jasnost in določenost zakonskega besedila. Amandmaja k 6. členu sledita našim pripombam, vloženo, vložena so bila pa tudi pojasnila Ministrstva za gospodarstvo. Hvala.

Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnik Državnega sveta, gospod Mitja Gorišek? Izvolite, beseda je vaš.

Predsedujoča, hvala. Lep pozdrav najprej vam, spoštovanim poslankam in poslancem in drugim prisotnim.

Dovolite, da vam preberem mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, ki je na 41. seji 3.10.2022 obravnavala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina. Komisija predlog zakona podpira. Komisija je bila seznanjena tudi s pripombami in predlogi amandmajev reprezentativnih delodajalskih organizacij in jih podpira.

Uvodoma je bilo pojasnjeno, da so predlagane spremembe in dopolnitve nedavno sprejetega zakona odgovor Vlade na hitro spreminjajoče razmere na trgu cen energentov. S predlaganimi rešitvami se skuša tako v največji možni meri olajšati težak položaj slovenskih podjetij kot odraz problemov, ki izhaja iz vse višjih cen električne energije in zemeljskega plina.

Člani komisije iz vrst delodajalskih organizacij so poudarili primernost dosedanjih ukrepov in prizadevanj Vlade v tej smeri in dobro sodelovanje s predstavniki Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Kljub zadovoljstvu s tekočim seznanjanjem z razmerami, ki zahtevajo zaradi svoje dinamike hitro odzivnost tako Vlade kot podjetij, pa so vendarle izrazili tudi razočaranje nad nekaterimi rešitvami v noveli zakona, ki ne sledijo predlogom delodajalskih organizacij in ne upoštevajo v celoti trenutnih težav gospodarstva. Pričakuje se namreč, da se bo ob stopnjevanju cenovnih pritiskov gospodarstvo znašlo v položaju, ko ob trenutnem obsegu in načinu delovanja države pomoči ne bo moč zagotoviti konkurenčnosti z ostalimi gospodarskimi subjekti v državah EU primerljivega poslovnega okolja. Kot neprimerno komuni komisija ocenjuje tudi v nekaterih primerih vladno komunikacijo, ki ob napovedih o zapiranju nekaterih dejavnosti zaradi nezmožnosti zagotavljanja zadostne količine električne energije za vse porabnike povzroča vznemirjenje in dodatno negotovost med gospodarstveniki. Komisija bolj kot napovedi možnih neprijetnih scenarijev pričakuje večjo aktivnost vlade na področjih, ki se nanašajo na zaposlovanje in ohranjanje delovnih mest ob morebitnih še večjih globalnih pretresih, kot smo jim priča danes. V tem primeru bi bilo po mnenju komisije smiselno razmisliti o ponovni aktivaciji ukrepov, ki so pred kratkim že dali pozitivne rezultate, kot na primer ukrep čakanja na delo, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in podobno. Kljub neuspešnosti na ravni evropskega reševanja problema komisija vendarle pričakuje tudi nadaljnja prizadevanja in aktivnosti vlade v smeri uvajanja t. i. cenovne kapice za omejitev cen energentov. Prav tako meni, da bi bilo potrebno razmisliti o možnosti, da se uveljavijo ukrepi, ki bi jih bile podobno kot gospodarstvo v določenem obsegu deležne tudi gospodarske javne družbe.

Na podlagi razprave in prejetih pripomb komisija poziva predlagatelja zakona in ostale kvalificirane predlagatelje amandmajev, da v nadaljevanju zakonodajnega postopka proučijo in kot lastne povzamejo ter predložijo v obravnavo matičnemu Odboru Državnega zbora za gospodarstvo naslednje predloge amandmajev. Amandma k 3. členu. Prvi odstavek se spremeni skladno z namenom zagotavljanja enakosti in enake obravnave med upravičence vključi tudi gospodarska interesna združenja v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in reprezentativne gospodarske zbornice, ki so ustanovljene in delujejo na podlagi Zakona o gospodarskih zbornicah. V tretjem odstavku se spremeni tako, da se glasi, da zoper upravičenca ne sme biti na dan oddaje vloge začeti stečajni postopek in postopek likvidacije. Predlagamo, da se v zaostrenih kriznih razmerah v predlog zakona ne dodaja dodatnih pogojev, ki jih začasni okvir Evropske unije ne predvideva, saj dokazovanje in preverjanje tega pogoja predstavlja dodatno administrativno obvezo oziroma breme. Amandma k 4. členu, v 5. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se predlagana formula spremeni na način, da bi bil do pomoči upravičen čim večji krog podjetij glede na predloge, ki izhajajo iz evropskega okvira 2.1, zato naj bo vstopni prag za pridobitev pomoči postavljen ne na dvakratnik dviga cene električne energije v posameznem mesecu glede na povprečje referenčnega obdobja, pač pa na 1,2-kratnik povprečja cene električne energije oziroma plina, kar je še vedno izrazito visoko povečanje cene. Z znižanjem koeficienta in večjo možnostjo dostopa podjetij do tega ukrepa se bo povečal tudi obseg pomoči za posamezno podjetje. V kolikor sprememba formule ni sprejemljiva za obe obliki pomoči glede na EU okvir, tako enostavno in posebno pomoč, se predlaga sprememba koeficienta vsaj na enostavni pomoči menda k 5. členu. V 6. členu se v prvotnem odstavku formula spremeni tako, da se glede na enormna povišanja cen električne energije in plina na trgu, ki so jim izpostavljena podjetja, ter pri njihovem trudu, da ob takih dvigih stroškov nadaljujejo s svojim poslovanjem, je potrebno pomoč gospodarstvu povečati v večji meri s ciljem, da se zadrži podjetja pri poslovanju in ohranja delovna mesta. Žal se predlog spremembe zakona nanaša zgolj na enostavno obliko pomoči, kjer glede na evropski okvir predlagamo, da se krije 70 % upravičenih stroškov. Sprememba zakona ne prinaša nobenega izboljšanja za podjetja, ki zapadejo v limite za posebno pomoč in ne sodijo v energetsko zahtevne družbe. Taka podjetja, ki so tudi velik, kot je delodajalec, se že letos srečujejo z izzivom več milijonske razlike za poplačilo računov električne energije in plina glede na referenčno obdobje, zakon pa jim omogoča pomoč le v višini 30 % od upravičenih stroškov, kar je izrazito premalo.

K 6.členu, amandma k 6. členu, v 8. členu se v petem odstavku, naj se v petem odstavku črta osma alineja, in sicer, citiram: »Citirana določba predpisuje, da mora upravičenec v vlogi za dodelitev pomoči priložiti izjavo, v kateri navaja, da upravičenec ni vključil dviga stroškov električne energije in zemeljskega plina v ceno svojih proizvodov oziroma storitev.« Navedena izjava ni del začasnega okvira Evropske komisije. Take izjave ta okvir niti ne predvideva, niti ne predpisuje, zato gre za dodatno administrativno breme ter oteževalne okoliščine za podjetja. Nenazadnje gre tudi za nepravično rešitev, saj podjetja v skladu s predlogom tega zakona sama nosijo cenovno tveganje do dvakratnika dviga cene električne energije in zemeljskega plina. Istočasno izjava povsem nerazumno preprečuje, da bi podjetje lahko del povišanja cene navedene navedenih energentov, ki ni krit z državno pomočjo, po predlogu tega zakona kot dober gospodar vključil v prodajno ceno svojih izdelkov.

V primeru, da zgoraj navedeni primarni predlog ne bi bil sprejet pod redno predlagamo, da se v 8. členu, v petem odstavku osma alineja spremeni tako, da se glasi: Izjavo, da upravičenec ni vključil dviga stroškov električne energije in zemeljskega plina v ceno svojih proizvodov oziroma storitev v obsegu, ki presega prag dviga stroškov, ki je določen kot pogoj za upravičenost do pomoči v 5. členu tega zakona.

Amandma k 9. členu, predlog, prvi odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi: Izplačilo pomoči za gospodarstvo s strani pristojnega organa na podlagi oddane vloge skladno z 8. členom tega zakona izvede upravičencu le za upravičeno obdobje, v katerem so jim nastali dejanski stroški, pri čemer bo prvo plačilo izvedeno do 30. novembra 2022, in sicer za obdobje junij 2022 - september 2022, drugo izplačilo pa naj se izvede do 31. decembra 2022 za obdobje od oktobra 2022 do decembra 2022, za katerega upravičenec uveljavlja pomoč za gospodarstvo. Poračun iz izplačane pomoči pa naj se izvede do 15. marca 2023.

Še amandma k 10. členu, in sicer sedmi odstavek naj se črta. Pomoč družbam na podlagi Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanih cen električne energije in zemeljskega plina je namenjena omilitvi položaja podjetij zaradi povišanih cen električne energije in zemeljskega plina, ki bi lahko sicer privedle bodisi do morebitnih odpuščanj zaposlenih, bodisi prenehanje poslovanja. Vendar pa je dikcija sedmega odstavka 10. člena zakona skrajno omejujoča za vse družbe, ki želijo nagraditi poslovodstvo za uspešno delo v letu 2022 ali za leto 2022 ali izplačati morebitno dividendo za uspešno poslovanje družbe, ki je posledica dobrega dela družbe še pred uveljavitvijo zakona.

Poanta nagrajevanja poslovodstva predstavlja izpolnjevanje letno zastavljenih ciljev, ki so vedno visoko postavljeni. Zato je nesorazmeren ukrep, da se mora poslovodstvo ob doseženih ciljih in prejemu le dela pomoči zaradi višjih stroškov električne energije odpovedati nagradam za take primere. Po drugi strani pa je ukrep nesorazmeren tudi zaradi tega, ker se delničarje ali družbenike, ki z nakupom oziroma imetništvom delnic oziroma deležev izražajo zaupanje tako v poslovodstvo družbe kot v družbe same tudi v najtežjih časih zgolj zaradi dane pomoči družbi na podlagi zakona kaznuje z neizplačilom dividend. Če bi torej družbe želele nadaljevati s svojo dividendno politiko, ki je osnova za zaupanje delničarjev oziroma družbenikov v družbe, ne bi smele biti deležne pomoči na podlagi zakona. Sporočilo Evropske komisije, Začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije in Ukrajine nikjer ne veže prepovedi kakršnekoli pomoči družbam v primeru izplačila dobičkov ali nagrad poslovodstvu v letu 2022 oziroma za poslovanje v letu 2022. Hvala vam.

Hvala lepa predstavnik Državnega sveta za vaše obširno poročilo. Ugotavljamo, da ste kar precej povzeli stališča oziroma pripombe Gospodarske zbornice Slovenije in ostalih predlagateljev teh predlogov in pripomb in sedaj nadaljujemo.

Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje o vseh členih skupaj. Ali mogoče kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

In sedaj prehajamo na razpravo o členih predloga zakona ter razpravo in glasovanje o vloženih amandmajih, ki jo bomo sicer opravili na podlagi pregleda amandmajev. Ker smo slišali zelo obširno mnenje in tudi s strani državnega sekretarja je bilo sporočeno, da so se še danes usklajevali z vsemi deležniki, predlagam, da sejo prekinemo za 45 minut in sejo nadaljujemo ob 16 uri in 15 minut.(Seja se je nadaljevala 16.16)

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi. Lepo prosim, če se usedete in nadaljujemo sejo.

Najprej imamo… Bi lepo prosila za malo miru!

Najprej sporočam, da gospoda Aleša Rezarja nadomešča poslanka Mateja Čalušić.

Prehajamo na razpravo. In v razpravo dajem 1. člen h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Sedaj na tem mestu sprašujem, želi kdo razpravlja? Izvolite, gospod Jožef Horvat, beseda je vaša.

Najlepša hvala. Spoštovana gospa predsednica, spoštovani predstavniki Vlade, gospod državni svetnik, drage kolegice in kolegi!

Gospa predsednica, namesto začetka morda ena protokolarna. Glede na to, ker smo Odbor za gospodarstvo in pred dnevi je združenje Menedžer za letošnje leto izbralo menedžerja leta in menedžerko leta, mislim da bi bilo dobro, kot rečeno, ker smo Odbor za gospodarstvo, da bi tudi vi v imenu tega odbora poslali čestitko. Gre namreč za eno najprestižnejših priznanj menedžmentov. V kolikor pa ste to že naredili, pa vam samo izrekam priznanje. To je na mesto uvoda.

Kar se tiče samega zakona. Veste, da smo prvotni Zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina, mi v Novi Sloveniji podprli. Bili smo zadovoljni tudi, da smo se potem na odboru oziroma bolj točno, na zasedanju Državnega zbora poenotili, da je treba vključiti tudi kmetijski sektor. To je bilo potem tudi narejeno. Sicer s strani Vlade v nekoliko v ožjem smislu kot smo predlagali mi.

Na tem mestu, zdaj prvo vprašanje gospodu državnemu sekretarju. Ali so zdaj v pomoč vključeni tudi kmetje, ki pa niso združeni v, ne vem, kmetijsko zadrugo in tudi niso pravne osebe? Enostavno ne vidimo razloga, zakaj bi te kmetijske proizvajalce izključili iz pomoči.

Naprej. Prvotni zakon in ta zakon dejansko, če seštejemo pomoč gospodarstvu, kamor se šteje, še enkrat, tudi kmetijstvo, je ta skupna pomoč v višini kot pač predvideva zakon, v višini 126 milijonov evrov, 40 plus 86. Vse skupaj. / oglašanje iz ozadja/

Okej. Se pravi, 86 skupaj, prvotni zakon in ta novela, da bomo jasni. Zato ker berem v medijih številko 126. In ravno zaradi tega bi rad povedal, da seveda smo na eni strani varuhi državnega proračuna, na drugi strani pa varuhi tudi gospodarstva. Sami vemo, predvsem člani Odbora za gospodarstvo, da če nam dramatično pade gospodarska aktivnost, da nam bodo padli tudi ostali podsistemi, da jih ne naštevam, od zdravstva, šolstva in tako naprej. Ampak smo pa na nekem enotnem evropskem trgu in ko se tu primerjamo z drugimi državami, kolikor so dale pomoči gospodarstvu, smo na repu, smo na repu. Se pravi, če gledamo september 2021 do september 2022, je Slovenija gospodarstvu pomagala z zneskom približno 0,8 % BDP. Recimo, če je Združeno kraljestvo na prvem mestu, pa ni v EU, vidimo, da je recimo pa Hrvaška pomagala z več kot 4 % BDP in tako dalje, Italija z več kot 3,3 % BDP in tako naprej. Za nami so pač države kjer, ne vem, najbrž pomoči ne potrebujejo, gospodarstvo ne potrebuje pomoči - Belgija, Norveška, Ciper, Estonija, Švedska, Finska in Islandija. Kakorkoli že, mi smo veseli, da je Vlada, kot beremo, upoštevala pripombe Nove Slovenije o višini pomoči za enostavno pomoč, ki smo jih podali že pri sprejemanju prve verzije zakona. Predlagali smo takrat povišanja deleža stroškov najvišje pomoči pri enostavni pomoči. Vlada je takrat trdila, da za enostavno pomoč velja omejitev Evropske unije oziroma Evropske komisije v višini 30 % upravičenih stroškov ter da delež ne more biti višji, minister Han je takrat dejal, gre za pomoč iz 2.1 začasne uredbe Evropske komisije v maksimalni višini 500 tisoč evrov, ne sme pa presegati 30 % stroškov. Zdaj Vlada na strani 2 tega predloga zakona še vedno trdi, da za enostavno pomoč veljajo omejitve 30 % upravičenih stroškov, to opozarjam, da najbrž gre za tipkarsko oziroma kozmetično napako, ob tem istem predlogu zakona pa predlaga povišanje na 50 %. To nas veseli, ko pa se spomnite, pri prvotnem zakonu smo mi predlagali 70 %, verjetno bo teh novel zakona še več in verjamem, da se bomo tudi tej naši številki počasi približali, ker smo v kontaktu z gospodarskim sektorjem in poznamo, verjemite, da poznamo vsaj delno probleme, s kakršnimi se gospodarstvo spopada.

Res je torej, da gre predlog na boljše, vendar velja opozoriti, da gospodarstvo pričakuje stabilno in predvidljivo pomoč. Gospod Golob je pred nekaj tedni povedal, da bo za gospodarstvo pomoč šla v višini približno ene milijarde, potem je to številko dvignil na milijardo in pol, v Državnem zboru pa mislim, da na 5 milijard. To je spodbudno. Seveda nihče, najbrž tudi predsednik Vlade, ta trenutek ne ve, na kakšen način, ker podjetja pa morajo, kot vemo vsi, imeti neko predvidljivo okolje, v kateri smeri in kako bo šla ta pomoč zaradi astronomskih cen električne energije in drugih druge energije, torej gospodarstvo pričakuje stabilno in predvidljivo pomoč, ne pa da se pogoji tako pogosto spreminjajo. Podjetja tako seveda težko zaupajo vladnim zagotovilom.

Zdaj, kje mi vidimo slabosti predloga in kar želimo z amandmaji tudi vsaj delno popraviti. Obdobje izplačila je še vedno od 1. junija 2022, čeprav evropska zakonodaja omogoča, da bi bilo 1. februarja 2022. Izplačilo enostavne pomoči je še vedno brez potrebe zelo zbirokratizirano. Zdaj pa, roki za izplačilo pomoči podjetjem so še vedno zelo dolgi, do 31. decembra 2022 prvo izplačilo ter do 15. marca drugo izplačilo. Začasni evropski okvir omogoča tudi predplačila. Zakaj se vlada ni odločila tudi za ta instrument? Gospodarstvo potrebuje izplačila prej, saj ga bodo posledice krize zadele še veliko pred izplačilom pomoči. Znesek 6 milijonov za Slovenski podjetniški sklad je po naši oceni neambiciozen. Človek se vpraša, kaj šest milijonov evrov pomeni za slovensko gospodarstvo v tej situaciji. Zdaj še ena zadeva. Še kako se strinjam z gospodom državnim sekretarjem, ki je povedal ambicijo, ki je tudi naša ambicija, podvojitev dodane vrednosti. To je tudi naša ambicija. Res je, da smo neki gospodarski krizi, da so te ambicije tako najbrž tudi bolj pobožne želje. Še drugo, zelo se strinjam, da imamo odprto komunikacijo z gospodarstvom, zelo se strinjam. V tem kontekstu, čeprav to ni zdaj vezano na ta zakon, je pa vezano še kako na Odbor za gospodarstvo, me zanima, gospod državni sekretar, kakšne so razprave na vladi, ker mi v opoziciji teh informacij pač nimamo. Koliko je resnice na tem, kar jo na izjavi, ki jo je dal gospod Robert Golob, predsednik vlade v Odmevih 8. septembra, ko je napovedal neke vrste energetski lockdown, ko bi naj nekako poenostavljeno, podjetja čez zimo ugasnili, spomladi jih bomo spet zagnali. To je po naši oceni zelo lahkomiselna izjava, predvsem pa zelo, zelo slab signal gospodarstvu, kaj šele potencialnim investitorjem.

Zdaj, ne vem gotovo veste, da je dejansko podobno izjavo dal tudi nemški zvezni zeleni, poudarjam, zeleni gospodarski minister Robert Habeck, ki je samo nekaj dni pred Golobom na vprašanje, ali pozimi pričakujejo povečano število stečajev oziroma insolventnosti nemških družb, odgovoril takole, citiram: "Ne, tega ne pričakujem, bodo pa v nekaterih industrijah pač preprosto za nekaj časa ustavili proizvodnjo." Konec navedka. Zdaj, zakaj je ta izjava pomembna za Slovenijo? Zato, ker je Nemčija pač naša najpomembnejša gospodarska partnerica. No, Habecka so potem zaradi te njegove izjave in nepoznavanja temeljev ekonomije in poslovanja dobesedno raztrgali tako poslanci z leve kot tudi z desne. Nekatere izjave lahko najdete tudi na spletni strani.

Zaključujem pa še z enim delom, upoštevajoč, da bomo najbrž doživeli še, vsaj želimo si še kakšno novelo ali pa zaradi mene več novel tega zakona o izdatnejši pomoči gospodarstvu in bi na nek način morali vkomponirati tudi neko komponento, ki bi stimulirala tiste, ki so naredili zeleni preboj, če hočete. To je neka magična besedna zveza. Zeleni preboj, kdo bo delal zeleni preboj? Zeleni preboj bo delalo gospodarstvo in ga tudi dela in ga tudi dela. To pomeni, da investira, optimira ogrevanje, zračenje in tako naprej in da doseže nižjo porabo električne energije in porabo drugih energentov. Evropska komisija poziva k zmanjšanju porabe električne energije, da ne bi prihajalo zaradi visoke porabe električne energije do motenj oskrbe električne energije tako pri gospodinjstvu, kot pri gospodarstvu in s tem ohranjanja konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Mene seveda najbolj zanima slovensko gospodarstvo. Zmanjšanje porabe električne energije lahko gospodarski subjekti dosežejo z optimizacijo porabe električne energije in z investicijami v proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Naša ocena je, da bi morali zdaj ali z davčno zakonodajo, ki jo imamo v parlamentu, ne sicer vso, ali pa s tovrstnimi interventnimi ukrepi nekako te gospodarske subjekte stimulirati. Razumem, da zdaj najbrž v tej fazi ni niti možno, da bi odbor sestavil kakšen amandma odbora, napovedujem pa, da bomo to naredili pri naslednji verziji, naslednji noveli tega zakona, mi poslanci Nove Slovenije. Zakon bom podprl. Vas pa tudi lepo prosim, da pozorno spremljate, ko bom razlagal naše amandmaje, povzeli smo jih po slovenskem gospodarstvu. Tukaj lahko rečem, da bom razumel, da če boste kakšnega podprli, da ne boste podprli amandmaja Nove Slovenije, ampak amandmaja slovenskega gospodarstva.

Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod Jožef Horvat. Imamo eno pooblastilo, gospa Nataša Avšič Bogovič nadomešča poslanko Moniko Pekošak iz Poslanske skupine Svoboda. Želi še kdo razpravljati?

Izvolite, gospod Franc Rosec. Beseda je vaša.