Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Začenjam 8. nujno sejo odbora.

Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo Franc Kepa namesto Anje Bah Žibert, Lenart Žavbi namesto Dejana Premika, dr. Matej Tašner Vatovec namesto Mihe Kordiša. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

S sklicem ste prejeli naslednji dnevni red: Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2024. Odboru predlagam, da združimo obravnavo obeh točk dnevnega reda. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Prehajamo na obravnavo 1. IN 2. TOČKE, TO JE OBRAVNAVA PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023 IN PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2024.

Gradivo za sejo s predlogoma proračunov je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Na sejo so bili vabljeni Ministrstvo za finance in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V skladu s Poslovnikom lahko odbor predlaga predloga proračunov obravnava z vidika svojih pristojnosti, torej le v tistem delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje, to pomeni, da bomo obravnavali le tista dela predlogov proračunov, ki se nanašata na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in sicer kot zainteresirano delovno telo.

Uvodno besedo dajem najprej predstavniku Ministrstva za finance za kratko predstavitev obeh predlogov proračunov v celoti. Če se lahko predstavite preden začnete. Hvala.

Pozdravljeni. Hvala za besedo.

(Sem Simona Poljanšek, Ministrstvo za finance.) Dovolite, da uvodoma podam okvirno informacijo o predlogu sprememb proračuna za leto 2023 in predloga proračuna za leto 2024.

Pri obeh predlogih proračunov, zaznamovanih z zdravstveno, energetsko in draginjsko krizo, upoštevajoč makroekonomska izhodišča iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj Umarja. Gre v bistvu za prepletenost ekonomskih in proračunskih politik z ukrepi za blaženje posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo, s strukturnimi ukrepi za povečanje odpornosti gospodarstva ter ukrepi za blažitev posledic krize zaradi covida-19. Proračuna sta razvojno naravnana, hkrati pa dopuščata prostor za ukrepanje vlade v primeru dodatne zaostritve že zdaj zahtevnih razmer. V prihodnjih letih bodo v ospredju projekti, podprti predvsem z EU viri iz večletnega finančnega okvirja 2014-2020, ki se v naslednjem letu tudi končuje. Hkrati pa bo pospešeno izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost ter pričetek izvajanja nove finančne perspektive 2021-2027.

Kar se tiče prihodkov državnega proračuna, so za leto 2023 predvideni v višini 13,4 milijarde evrov, v letu 2024 pa v višini 13,8 milijarde evrov. Odhodki državnega proračuna se načrtujejo v letu 2023 v višini 16,7 milijarde evrov in v letu 2024 v višini 15,5 milijarde evrov. Tako v bilanci prihodkov in odhodkov načrtujemo primanjkljaj državnega proračuna v višini 3,3 milijarde evrov v letu 2023 in v višini 1,7 milijarde v letu 2024tiriindvajse. Bolj podrobno glede načrtovanja obeh proračunov ter upravljanja javnofinančnih izdatkov bo predstavljeno na seji matičnega Odbora za finance, vsebina in obseg proračuna pa je prikazana v finančnih načrtih pri posameznih resorjih.

Toliko za uvod. Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem še predstavniku Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, državnemu sekretarju dr. Simonu Maljevcu.

Hvala za besedo. Predlog sprememb proračuna za leto 2023 znaša za predlagatelja Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti skupaj z organom v sestavi Inšpektoratom Republike Slovenije za delo 2,47 milijarde evra, predlog proračuna za leto 2024 2,120 milijarde evrov, kar je 26,7 milijona evrov manj kot v predlogu sprememb proračuna 2023. Predlog sprememb proračuna za leto 2023 je za 400,2 milijona evrov višji od sprejetega proračuna za leto 2023, brez upoštevanja covid sredstev pa je višji za 381,8 milijona evrov. Predlog proračuna za leto 2024 pa je 373 evrov višji od sprejetega proračuna za leto 2023 oziroma za 26,7 milijona evrov nižji od predloga sprememb proračuna 2023. Brez upoštevanja covid sredstev je predlog proračuna za 325,7 milijona evrov višji od sprejetega proračuna za 2023. Predlog sprememb proračuna za leto 2023 pa predvideva 5 milijonov evrov covid sredstev na integrali in 61,9 milijona evrov na EU sredstvih, kar je 18,4 milijona evrov več od sprejetega proračuna za leto 12023. Predlog proračuna za leto 2024 ne vključuje več covid sredstev in tudi večina EU sredstev za novo programsko obdobje je planiranih šele pri SVRK in tako ni vključeno še v proračun MDDSZ.

Za Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je od skupne višine sredstev v predlogu sprememb proračuna za leto 2023 zagotovljenih 2,139 milijarde evrov, za Inšpektorat za delo pa 7,649 milijona evrov, za leto 2024 pa za MDDSZ 2,112 milijarde evrov, za Inšpektorat za delo pa 7,451 milijona evrov. Od vseh sredstev v predlogu sprememb proračuna je namenjenih za zakonske obveznosti. V pristojnosti ima MDDSZ 95,2 vseh integralnih sredstev, govorimo o odstotkih v predlogu proračuna 2024 imajo ta odstotek še višji, in sicer znaša 97,4. Največji delež teh zakonskih obveznosti predstavljajo transferji posameznikom in gospodinjstvom, sledijo pa zakonske obveznosti iz naslova delovanja javnih zavodov s področja zaposlovanja in socialnega varstva ter javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije. In pa tudi zakonskih obveznosti iz naslova dolgotrajne oskrbe, plač na MDDSZ in inšpektoratu družinskega pomočnika občinam, plačila odškodnin obolelim za azbestozo in pa tudi vezano na Covid obveznosti.

Ključne spremembe v proračunu so socialno naravnane in če grem na hitro skozi tiste točke kjer prihaja do največjih sprememb, prvo so programi socialnega varstva in izenačevanja možnosti za invalide. Tu gre za povišanje sredstev v odstotku 83,8, to je predvsem na račun izvajanja osebne asistence, ki je, ocena je na podlagi trenutno porabljenih sredstev. Vemo, da je bila letos sprejeta novela, ampak se še ne domneva, da bodo učinki te novele vidni v prihodnjem letu.

Druga točka je varstvo brezposelnih oseb. Tu gre za povišanje sredstev za 41,7 %. Potem na področju državnih štipendij, štipendij za nadarjene ter nagrade za trajnostni razvoj, tu gre za povišanje v znesku o odstotku 28,3. Na področju socialnih pomoči in nadomestil neposredno upravičencem je povišanje za 22,9 %. Na področju dolgotrajne oskrbe je povišanje kar višje, kar nakazuje tudi, da nam je dolgotrajna oskrba kot ministrstvu zelo pomembna. Tako bo že v letu 2023 povišanje za 20,4 % in v letu 2024 za 68 %.

Potem pri navedenih programih smo tudi upoštevali indeksacijo transferjev posameznikom in gospodinjstvom, ki se usklajujejo. Čisto za informacijo, usklajuje sicer ca 900 milijonov socialnih transferjev. Če grem še malo bolj podrobno pri nekaterih področjih. Pri planiranju v okviru programa socialne pomoči in nadomestila neposredno upravičencem, je bil upoštevan tudi dvig osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki ima neposredni vpliv na denarno socialno pomoč, varstveni dodatek, izredno denarno socialno pomoč, pogrebnino in posmrtno.

V okviru družinskih prejemkov in starševskih nadomestil se bo v letu 2023 in 2024 predvidoma začel uporabljati zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki ga mora mora Državni zbor sicer še obravnavati, je pa vezan na implementacijo direktive in drugače ureja očetovski in starševski dopust ter plačilo prispevkov zaradi dela s krajšim delovnim časom. Finančne posledice tega znašajo 13,17 milijona evrov v letu 2023 in 19,86 v letu 2024.

Na programih za državne štipendije za nadarjene ter nagrade za trajnostni razvoj, smo planirali tudi finančne posledice Zakona o urejanju položaja študentov, ki so na letni ravni ocenjene na 31 milijonov evrov. Za UPŠ je povišal osnovne državne štipendije in dodal dva dohodkovna razreda več. Zakon je tudi ukinil mesec nekoriščenja študentske prehrane in dodal dve dodatni uri koriščenja. Omenil sem že dolgotrajno oskrbo. Ta je izdatno vključena v sam predlog. Kot rečeno, nam je pomembna tema. Omenil bi še eno, in to je v politiki 16 smo dodali prostorsko planiranje in stanovanjsko dejavnost. V predlogu sprememb proračuna 2023 in 2024 smo za to planirali 25 milijonov evrov. Govorimo pa o programih, ki bodo usmerjeni v naslavljanje stanovanjske problematike najbolj ranljivih skupin, za katere MDDSZ že sedaj izvaja različne programe. Prvi sklop ukrepov je vezan na gradnjo oskrbovanih stanovanj za starejše in invalide, skladno s cilji na področju področju deinstitucionalizacije socialnega varstva starejši. Ključen izvajalec je nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, katerih skrbnik je ZPIZ in MDDSZ. Drugi sklop programov pa je vezan na socialnovarstvene programe, vezane na problematiko brezdomstva, v okviru katerih bi zagotavljali dodatne in tudi stabilnejše nastanitve za preprečevanje brezdomstva in tudi njegovo trajno reševanje. Tretji sklop pa je vezan na preprečevanje socialnih stisk najemnikov, ki jih trenutni programi dosežejo samo preko subvencij. Kot rečeno že prej, je na programu socialnega varstva in označevanja možnosti za invalide ter programih PPZ varstvo brezposelnih oseb, kjer gre v predlogu sprememb proračuna 2023 za največje povišanje sredstev glede na sprejeti proračun, in sicer za 83,8 % in 41,7, to je pa razlog v prenizkem sprejetem proračunu za leto 2023, saj se ti programi v primerjavi z rebalansom za leto 2022 ne povečujejo.

Hvala.

Hala lepa.

Prehajamo na razpravo. Odpiram razpravo članic in članov odbora o predlogih proračunov. Kdo želi razpravljati? Prijavljeno imamo že prvo razpravljavko.

Gospa Eva Irgl, izvolite.

Najlepša hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni na Odboru za delo, kjer obravnavamo torej proračun za leto 2023 in za leto 2024. Zdaj, tri tedne nazaj približno smo se v tej sestavi pogovarjali o rebalansu proračuna. Takrat sem povedala, da pač je logično, da zvišujete nekatera sredstva na nekaterih postavkah, sem pa seveda tudi omenila, da se mi zdi nesprejemljivo, da na nekaterih postavkah pa sredstva zmanjšujete. Zlasti ko govorimo o dolgotrajni oskrbi za 64 milijonov evrov skupaj z zdravstvenim ministrstvom in pa ko govorimo o družinskih prejemkih in starševskih nadomestilih, zniževali ste sredstva za več kot 20 milijonov evrov.

Zdaj pa kar zadeva proračun za leto 2023. Tukaj lahko vidimo, da se bo proračunska poraba v primerjavi z že sprejetim proračunom 2023 povečala za 25 %. Že sami ste povedali, da to pomeni 16,7 milijarde evrov. Treba je opozoriti, da so opozicijske stranke v času naše vlade opozarjale, da je proračun nerealen, ker naj bi bil previsok, vi pa seveda ga še zvišujete, tako da bi tukaj rada videla to diskrepanco, ki je nastala, kako vi to vidite. Zdaj, če se sprehodim malo po proračunu za leto 2023. Me veseli, da ste dvignili sredstva za recimo socialnovarstvene storitve, da ste dvignili sredstva za družinske prejemke in starševska nadomestila, tudi za programe v pomoč družini, za rejništvo približno za 61 milijonov evrov, ampak imam pa eno vprašanje. Zanima me, tukaj so me opozorile naše strokovne službe, da pa niste nič zvišali sredstev recimo za varstvo pravic oseb s težavami v duševnem zdravju. Ravno dva dni nazaj smo obeleževali tudi mednarodni dan boja za, pač proti, da smo beležili duševno zdravje. Veste, da se veliko ljudi sooča s temi težavami, tudi nenehna opozarjanja stroke to povedo, duševne težave so v porastu, vendar pa kljub temu ne dvigujete nič sredstev na tem področju. Pa me zanima, če lahko mi odgovorite na to vprašanje, lepo prosim.

Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Boste, državni sekretar, kar odgovoril? Boste kasneje.

Izvolite, mag. Karmen Furman.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj.

Jaz bom šla malce bolj po področjih s svojimi vprašanji zlasti glede na, bom rekla, dokaj optimistične napovedi ministra za delo, socialo na samem zaslišanju, me sedaj zanimajo predvsem finančne posledice oziroma ali so zagotovljena finančna sredstva za vsa tista vprašanja, ki so bila takrat nekako podani potem pozitivni odgovori na zaslišanju? Kajti sama iz proračunske dokumentacije tega namreč nisem zasledila, pa bi potem prosila za odgovore.

Prvo področje so centri za socialno delo. Zdaj razvidno je sicer, da se postavka nekoliko zvišuje, ampak takrat minister na zaslišanju je povedal, da želite centre za socialno delo približati uporabnikom. In na konkretno vprašanje ali boste ponovno vzpostavili nazaj določene centre za socialno delo, ki so bile ukinjene z zadnjo reorganizacijo je bilo rečeno, da vsekakor boste preučili situacijo in da boste nekatere centre vzpostavili nazaj. Zdaj jaz tukaj sprašujem predvsem za tiste, ki so bili ukinjeni v večjih mestnih središčih, tudi tam, kjer delujejo upravne enote in kjer so bili navsezadnje koristniki teh centrov za socialno delo tudi 30 tisoč in več ljudi, pa so se ukinili. Zdaj pa me zanima ali imate v okviru predloga rebalansa proračuna za leto 2023 ali pa za leto 2024 v okviru proračuna predvidena tudi finančna sredstva za vzpostavitev katerihkoli centrov za socialno delo? Ali je to predvideno tudi že kot torej finančna konstrukcija?

Potem sredstva za aktivno politiko zaposlovanja. Tukaj moram reči, da sem razočarana nad tem, da spodbude za zaposlovanje, tukaj finančna sredstva nižate, na drugi strani pa se kar enormno dvigujejo sredstva za denarno socialno pomoč. Jaz mislim, da je to povsem napačen pristop. Kajti, ljudi je potrebno aktivirati k zaposlovanju, ne pa k odvisnosti od vsakokratne denarne socialne pomoči in politike, ki jo izvaja vladajoča koalicija.

Potem, če se dotaknem socialno varstvenih zavodov, in sicer moram tukaj reči, da po več kot 13 letih, ko se ni zgradil niti en dom za starejše, je prejšnja Vlada Janeza Janše omogočila razpis in to dva razpisa za gradnjo, prenovo, preureditve, nadgradnje javnih domov. Zdaj ta dva razpisa sta bila izvedena, domovi za starostnike so se prijavili na te razpise, ampak vemo, da se trenutno nahajamo v situaciji, ko imamo draginjo, enormen dvig cen in tukaj vas je že Skupnost socialnih zavodov opozorila, da za izvedbo teh projektov je potrebno zagotoviti dodatna finančna sredstva v proračunu, sicer projekti ne bodo dokončani v takšni zasnovi, kot so bili predvideni. In tukaj gre pri 25-ih socialno varstvenih zavodov za približno 17,6 milijonov evrov dodatnih finančnih sredstev. Zdaj me zanima, ker sama žal nisem videla iz proračunskih dokumentov ali je teh 17,6 milijonov evrov dodatnih finančnih sredstev v proračunu zagotovljenih tako, da se bodo lahko ti projekti tudi dokončali, da potem ne bo seveda problemov tudi s kakšnim vračilom finančnih sredstev zaradi neizvedenih projektov.

Potem, če ostanem še na socialno varstvenih zavodih. Namreč, dejstvo je, da ti se že dlje časa soočajo tudi z veliko kadrovsko krizo. Neuspešni so tako tudi pri izvajanju javnih razpisov za zaposlitev na prostih delovnih mestih. Na drugi strani pa seveda so preobremenjeni trenutno zaposleni. Zdaj me zanima, ali ste morda v proračunu namenili kakšne dodatne finančne spodbude za zaposlovanje tudi mlajšega kadra v domove starostnikov? Namreč tudi na to vas je opozorila skupnost socialnih zavodov, ki poroča, da se bo v naslednjih 3 letih upokojilo skoraj 9 % vseh zaposlenih v domovih za starejše, še v nadaljnjih 2 letih pa tudi dobrih 8 %. Torej že ob trenutni veliki kadrovski stiski bomo torej približno čez 3 leta imeli tukaj enormno pomanjkanje tega kadra in me zanima, ali so z vaše strani predvidene tudi kakšne finančne spodbude oziroma kako boste potem reševali to kadrovsko problematiko?

Prav tako je napovedan dvig cen oskrbnin v domovih za starejše. Zdaj, tukaj je bilo opozorjeno, da ob upoštevajoč dosedanje podražitve energentov, hrane, bi bile lahko položnice oskrbovancev v domovih v povprečju višje tudi za približno 43 evrov na mesec. Zdaj, me zanima, glede na to, da seveda si verjamem, da noben od nas ne želi, da bi te finančne posledice v celoti občutili oskrbovanci, me zanima, kako so predvidena finančna sredstva, ali če sploh so, v proračunu za to, da se bo domovom za starejše pomagalo v tej stiski v času draginje, ki jih imamo.

In pa, problem so tudi višji stroški dela zaposlenih zaradi povišanja plač, zaradi sprejetega aneksa h kolektivni pogodbi. In zdaj me zanima, ali ste tudi za to predvideli kakšna finančna sredstva ali pa bodo v celoti bremenila oskrbovance? Namreč tudi tukaj ste bili o tem že opozorjeni s strani domov za starejše. Zdaj, dejstvo je, da prejšnja Vlada, ki je aneks tudi sprejela, je sredstva finančno predvidela na postavki dolgotrajna oskrba. Zdaj, dolgotrajna oskrba, ki se je prenesla iz tisti del iz Ministrstva za zdravje, ga vi v celoti niste prinesli v takšni višini na Ministrstvo za delo. Namreč takrat je bilo po NRP za obdobje 2022 do 2025 v rebalansu za leto 2022 predvideno 97 milijonov 400. Zdaj po trenutno veljavni pa približno za 15 manj, sicer nekoliko višate sedaj sredstva za dolgotrajno oskrbo, mene pa predvsem zanima, torej, ali so tukaj zagotovljena tudi finančna sredstva, da se bodo pokrile višje plače zaposlenih v domovih za starejše?

In pa, kot drugo, tudi me zanima, kako je z deinstitucionalnimi oblikami dolgotrajne oskrbe. Namreč na terenu se že dogaja, da iz državnega proračuna sredstva za te oblike izvajanja pomoči niso več zagotovljena. Na pomoč so priskočile občine, kolikor so lahko, da so zagotovila finančna sredstva, da ti oskrbovanci ne bi od danes do jutri ostali brez pomoči. Ampak seveda glede na to, da je tudi predstavnik Ministrstva povedal, da je za vas prioriteta izvajanje dolgotrajne oskrbe, me sedaj zanima, ali ste za to zagotovili tudi finančna sredstva, tako da ne bodo dolgotrajno oskrbo več primorane zagotavljati občine, ampak država, ki je navsezadnje dolžna izvajati po zakonu?

In pa še, da se dotaknem področja ranljivih skupin, zlasti upokojencev. No, tukaj moram opozoriti, da doslej ste na upokojence žal pozabili, kar se tiče energetskih in draginjskih dodatkov. Zdaj letni dodatek ste dvignili predvidoma za 5 evrov. Jaz moram reči, da je to sramotno sporočilo, zlasti ob stopnji inflacije 11 %, ki jo imamo. Me pa zanima, kako boste finančno poskrbeli v tej prihajajoči jeseni in zimi, ki bo še posebej pereča za ranljive skupine, v tem primeru tudi za upokojence. Kje so predvidena ta sredstva? Na kakšen način bodo izplačana, če bodo, pa če so predvidena, in kdaj lahko upokojenci pričakujejo vašo pomoč tudi v obliki finančnih transferov? Pa še vprašanje glede programa Pomoč družini. Tukaj sicer pozdravljam na splošno dvig sredstev me pa zanimata dve postavki, to je sofinanciranje programov nevladnih organizacij. Tukaj glede na to, da je za to predvideno skoraj milijarda evrov me zanima, katerim / nerazumljivo/, če lahko malce več poveste točno zakaj so ta sredstva predvidena in katere nevladne organizacije jih bodo prejele? Kot druga postavka, to je zagotavljanje raziskovalnih projektov. Jaz moram reči, da glede na pretekle slabe izkušnje z raznimi projekti me tukaj tudi zanima kakšni projekti, raziskovalni so potrebni na tem področju, na kakšen način ste si zamislili, da boste jih izvajali in zakaj je to dobro oziroma kaj bodo dobrega prinesli za naše državljane?

Toliko zaenkrat.

Hvala lepa.

Naslednja je Sara Žibrat.

Najlepša hvala.

Najprej ta pomislek iz opozicije, da se znižuje postavka glede spodbud za zaposlovanje. Tu sama menim, da to ni najbolj sporna točka, ker vemo, da se registrirana brezposelnost znižuje in se mi zdi zelo spodbudno, da se v bistvu dodajo sredstva na postavki ekonomska demokracija torej da začnemo razmišljati o nekih drugih oblikah zaposlitve in da se tudi zvišujejo sredstva za štipendiranje. Torej, da začnemo naslavljati te kadrovske stiske.

Kar se tiče upokojencev. Mislim, da tu je bilo ravno včeraj po poročilih, da se bodo pokojnine uskladile že pred februarjem, torej prosim, da opozicija ne zavaja, da ne skrbimo za upokojence.

Kar se tiče dolgotrajne oskrbe pa prav tako se iščejo načini kako preprečiti dvig oskrbnin. Vemo pa, da se je za to že želelo poskrbeti z novelo Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je pa trenutno blokiran zaradi referendumske pobude.

Hvala.