Spoštovani1

Pričenjam 6. nujno sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.

Lepo pozdravljam vse prisotne, gospoda doktor Damirja Črnčca, državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo, brigadirja Franca Koračina iz Generalštaba Slovenske vojske, gospoda Boštjana Šefica iz Urada predsednika republike, gospo Ireno Momić iz Ministrstva za finance in vse ostale goste.

Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne more udeležiti mag. Matej Tonin. Obveščam vas tudi, da bodo kot nadomestne članice na seji bili Sara Žibrat namesto Sandre Gazinkovski in gospod Milan Jakopovič namesto gospoda Mihe Kordiša. Za današnjo sejo pa se je opravičil tudi minister za obrambo, gospod Marjan Šarec zaradi poti v tujino. Prehajamo torej na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red.

1. točka, Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto dva 2023 in druga točka, Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2024.

Ker nisem prejel predlogov za razrešitev dnevnega reda ali za umik katere od točk, je torej določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Predlagam pa, da razpravo opravimo tako, da združimo prvo in drugo točko dnevnega reda. Upam, da se strinjate. Ali je kdo proti? Nihče. Ugotavljam, da nihče ni proti.

Torej prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVO PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA ZA LETO 2023 IN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2024.

Predlog sprememb in predlog proračuna je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. Celotno gradivo je bilo objavljeno pa na spletnih straneh Državnega zbora. Opozoril bi, da je Odbor za obrambo pri postopku nastopa kot zainteresirano delovno telo. V skladu s tretjim odstavkom 157. člena Poslovnika in petim 166. člena lahko zainteresirano delovno telo vloži amandmaja samo k tistim delom predloga proračuna, ki zadevajo njegovo področje in morajo biti uravnoteženi s predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju. Vloženi amandmaji tudi ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ter tudi ne breme dodatnega zadolževanja.

Delo bi nadaljevali tako, da bom najprej priprosil predstavnike Ministrstva za finance in Ministrstva za obrambo, da nam predstavijo politiko na obrambnem področju, ki se odraža v predlogu sprememb proračuna za 2023 in v predlogu proračuna za leto 2024, nato pa bi namenil čas članom odbora in vsem prisotnim za razpravo.

Tako da, če želite, gospa Irena Momić iz Ministrstva za finance, če želite besedo.

Pozdravljeni!

(Irena Momić, Ministrstvo za finance.) Na kratko bom izpostavila nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predlogov proračunov za leti 2023 in 2024. Proračuna sta še vedno pripravljena v izjemnih okoliščinah zaradi negotovih razmer povezanih z geopolitičnim položajem Slovenije, energetsko krizo, inflacijo, pa tudi s prisotnostjo epidemije COVID-19 ter posledično spremenljivimi makroekonomskimi okoliščinami. S predlaganima proračunoma za obe leti se vlada odziva na nepredvidljive gospodarske in javnofinančne razmere. Gre za prepletenost ekonomskih in proračunskih politik z ukrepi za blaženje posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo, s strukturnimi ukrepi za povečanje odpornosti gospodarstva ter ukrepi za obvladovanje omenjene epidemije. V prihodnjih letih se pričakuje rast izdatkov državnega proračuna tudi kot posledica zaključevanja obstoječe evropske finančne perspektive za programsko obdobje 2014-2020 in istočasno začetek izvajanja nove finančne perspektive za programsko obdobje 2021-2027. Sredstva za izvajanje kohezijske politike za programsko obdobje 2021-2027, so tako načrtovana v obliki splošne proračunske rezervacije pri Ministrstvu za finance, dokler ne bodo določena in razdeljena skladno z izvedbenim načrtom operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za novo programsko obdobje. Poleg sredstev tradicionalnih EU skladov kohezijski, kmetijski in centralizirani EU skladi se pričakuje v omenjenem obdobju intenzivno črpanje na podlagi obsežnega paketa sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Prihodki državnega proračuna so za leto 2023 načrtovani v višini 13,4 milijarde evrov in so glede na sprejeti proračun za leto 2023 višji za 13 % oziroma za 1,5 milijarde evrov. Za leto 2024 pa so načrtovani v višini 13,8 milijarde evrov. Največji delež ocenjenih prihodkov državnega proračuna predstavljajo prihodki iz naslova DDV, sledijo dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb, trošarine in prejeta sredstva iz proračuna EU. Odhodki državnega proračuna so za leto 2023 določeni v višini 16,7 milijarde evrov, kar je za 3,3 milijarde evrov več kot v sprejetem proračunu za leto 2023. V letu 2024 pa v višini 15,5 milijarde evrov, to je za 7,1 % manj kot v predlogu proračuna za leto 2023. V bilanci prihodkov in odhodkov se tako načrtuje primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku v višini 3,3 milijarde evrov oziroma 5,3 % BDP v letu 2023 in 1,7 milijarde evrov oziroma 2,6 % BDP v letu 2024. V programski strukturi državnega proračuna v letu 2023 se krepijo predvsem programi, povezani s politikami varovanja okolja in okoljske infrastrukture, znanosti in informacijske družbe, podjetništva in konkurenčnosti ter prometa in prometne infrastrukture. Bistveno pa se znižujejo odhodki na politiki in intervencijski programi in obveznosti, servisiranje javnega dolga in upravljanje z denarnimi sredstvi, pa tudi splošne javne storitve in administrativne službe. Bolj podrobno glede samega načrtovanja obeh proračunov ter upravljanja javno finančnih izdatkov bo tako ali tako predstavljeno na matičnem odboru, zato predlagam, da kolegi iz obrambnega resorja predstavijo s svoj finančni načrt oziroma njegovo strukturo. Hvala. Toliko.

Hvala lepa, gospa Momić, se opravičujem. Želi besedo predstavnik Ministrstva za obrambo? Dr. Damir Črnčec.

Hvala gospod predsednik dr. Premk. Lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu članice in člani odbora ter seveda vsi navzoči!

Dovolite, da v tem uvodnem delu podrobneje predstavim strukturo predlogov proračuna za leti 2023 in 2024. V Ministrstvu za obrambo seveda uporabljamo tako kot vsi ostali, finančni načrt v okviru, torej izrazoslovje finančni načrt, ko predstavljamo proračun, hkrati pa seveda uporabljamo tako imenovane obrambne izdatke kot tisti okvir skozi katerega se Slovenija navzven izkazuje koliko dejansko porablja za samoobrambo oziroma Slovensko vojsko v širšem pomenu. Tako da mi dovolite, da v bistvu danes tudi seveda v tem uvodnem delu predstavim tako eno kot drugo, ko bi sklenil, pa morda predal še besedo na kratko namestniku načelnika Generalštaba brigadirju Koračinu ter v.d. direktorju Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Leonu Behinu, ki je tudi z nami danes tukaj, da kot dva največja sestavna dela Ministrstva za obrambo, dva organa v sestavi predstavita na kratko kako kaže za njiju v letih 2023 in 2024.

Torej, zagotavljanje zadostnega obsega finančnih sredstev, virov na Ministrstvu za obrambo je nujno, če želimo seveda, da bo obrambni sistem Republike Slovenije zmožen soočenja s sodobnimi varnostnimi izzivi in tveganji ter za izpolnjevanje zakonsko določenih obvez in seveda spoštovanja mednarodno sprejetih zavez, h katerim smo se sami zavezali in seveda oba predloga finančnih načrtov za leto 2023 in 2024 sledita temu, da seveda tako na eni strani Slovenska vojska kakor tudi sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami izboljšata in krepita svoje sposobnosti in pripravljenosti. Posebna pozornost seveda je in bo posvečena krepitvi zmogljivosti namenjeni dvojni rabi, torej tako za potrebe Slovenske vojske na eni strani kakor tudi za potrebe Slovenske vojske v okviru izvajanja nalog podpore sistemu zaščite in reševanja

Če grem nekako čez številke, je potem tako jasno, da so obrambni izdatki po predlogu tega proračuna 840,7 milijonov evrov oziroma 1,36 odstotka BDP v letu 2023, sam finančni načrt Ministrstva za obrambo je pa 976 milijonov. Torej govorimo tukaj o razliki cirka 140…, slabih 140 milijonov in dovolite v bistvu, da v tem uvodu tudi nekako pojasnim, kakšna je temeljna razlika.

Torej kaj so to obrambni izdatki. Torej v skladu z Natovo metodologijo, obrambni izdatki vključuje sredstva za financiranje obrambnega sistema. Torej govorimo o upravnem delu Ministrstva za obrambo, ministrstvu, torej Slovenski vojski in Inšpektoratu za obrambo ter sredstva za vojaške pokojnine, ki jih Zavod Republike Slovenije za pokojninsko in invalidsko zavarovanje prejema neposredno iz državnega proračuna oziroma Ministrstva za finance. Torej govorimo o treh segmentih znotraj Ministrstva za obrambo in finančnega načrta Ministrstva za obrambo, torej Slovenska vojska, upravni del ter Inšpektorat za obrambo, vojaške pokojnine, ki niso sestavni del proračuna in finančnega načrta Ministrstva za obrambo ter sredstva Urada Vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov. Torej postavka Urada za varovanje tajnih podatkov, kompletna, torej kompletni finančni načrt se šteje v obrambne izdatke.

Na drugi strani pa seveda med obrambne izdatke iz finančnega načrta Ministrstva za obrambo ne vključujemo celotna sredstva namenjena Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, kakor tudi ne Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter Upravi za vojaško dediščino Republike Slovenije. Torej trije organi v sestavi Ministrstva za obrambo so pa tisti, kateri so sestavni del finančnega načrta Ministrstva za obrambo in njihov delež, torej njihova poraba se ne šteje v obrambne izdatke in kot je tudi razvidno iz proračunov, torej iz predlogov finančnih načrtov za 2023 in 2024, se tudi tukaj seveda sredstva dvigujejo.

Torej, če pogledam natančno finančni načrt za 2023, znotraj obstoječih sredstev na razpolago Slovenski vojski, torej je 730 milijonov cela devet oziroma 74,8 odstotka finančnega načrta Ministrstva za obrambo je torej namenjeno Slovenski vojski. Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje namenjamo 106,8 milijonov oziroma 10,9 odstotkov finančnega načrta ministrstva, upravnemu delu 64,9 milijonov, upravi za vojaško dediščino 69,5 milijonov, Inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 3,4 milijone in inšpektoratu za obrambo 1,1 milijon.

Če nekako še to povežemo v odstotkih, kako namenjamo finančni načrt za 2023 v okviru razreza po postavkah stroški dela, tekoči odhodki, investicije in razvoj in raziskave. Torej stroški dela so 370 milijonov, tekoči odhodki s tekočimi transferji 248,5 milijonov oziroma 25 odstotkov, investicije z investicijskimi transferji so 288 milijonov oziroma 29,6 odstotkov proračuna ter razvoj in raziskave 12,5 milijonov oziroma 1,3 predlaganega finančnega načrta.

Naj povem takoj tukaj pri razvoju in raziskavah, da s tem proračunom prvič odpiramo to postavko tudi v okviru Slovenske vojske. Temu namenjamo v letu 2023 10 milijonov in v letu 2024 20 milijonov. S tem pa da nekako smo seveda tudi se zavezali, da je to tudi lahko predmet še dodatnega prerazporejanja znotraj sistema, do sedaj je namreč bila postavka razvoj in raziskave zgolj v upravnem delu, kjer ohranjamo to postavko, torej v višini 2,5 milijona v letu 2023 in 3 milijone v letu 2024.

Če se dotaknem, to je kratek pregled torej proračuna oziroma finančnega načrta ministrstva za leto 2023. Finančni načrt za leto 2024 je pa naslednji. Torej višina je milijarda 64 milijonov 306 tisoč in še malo naprej. Od tega je seveda obrambnih izdatkov 940 milijonov oziroma 1,44 BDP na podlagi seveda obstoječih Umar napovedi. Če pogledamo strateške dokumente slovenske seveda imamo resolucijo o dolgoročnem programu opremljanja in razvoja Slovenske vojske. O tej resoluciji in o tem, da bomo tudi predložili Državnemu zboru spremembe in popravke tega dokumenta sem že govoril, ko smo imeli razpravo o Predlogu rebalansa za leto 22 in ta dokument seveda bo predložen tudi odboru in Državnemu zboru v nadaljnje potrjevanje. Torej, iz tega dokumenta je izpeljan srednjeročni program, ki ga seveda sprejme tako imenovani soper(?), ki ga sprejme Vlada in tam nekako je zapisano tudi želja oziroma projekcija, da se v letih 23 in 24 obrambni izdatki dvigujejo na 1,14 in 1,5. Torej zaveza politična, zelo jasna te Vlade je, da povečujemo obrambne izdatke seveda pa ne na način kot je bilo sprejeto v preteklosti in seveda kot je tudi predsednik Vlade je zelo jasno povedal glavno vprašanje je zakaj in kako se ta sredstva namenjajo. Seveda temu bomo namenjali posebno pozornost v prihodnje tudi na Ministrstvu za obrambo. Seveda pa nas, potem tudi čaka še razprava o tem, kako in na kakšen način dosegati tisto, kar je stara zaveza Republike Slovenije, torej, 2 odstotka BDP za obrambne izdatke. Torej, v letu 24 se Slovenski vojski tako namenja 829,5 milijonov oziroma 77,9 odstotkov finančnega načrta ministrstva. Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje 93 milijonov oziroma 8,7 milijona. Zakaj je tukaj diskrepanca v upravi bo tudi kolega pojasnil, torej ta, pod narekovaji bomo rekli padec in še tudi samo dejstvo kako dejansko sta obstoječa proračuna tako v 23 in 24 znatno, znatno višja, kot so bila ta sredstva namenjena tej upravi v preteklih letih. Upravnem modelu ministrstva namenjamo 66,8 odstotkov oziroma 6,3 odstotkov, 66,8 milijonov evrov oziroma 6,3 odstotka finančnega načrta. Upravi Republike Slovenije za vojaško dediščino 70,5 milijona. Inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 3,4 milijone in Inšpektoratu za obrambo 1,1 milijon.

Če nekako to razdelim po strukturi, o kateri sem tudi prej govoril, med stroške dela in tekoče odhodke, investicije ter raziskave in razvoj je, potem to tako, da namenjamo stroškom dela 380 milijonov oziroma 35 odstotka. Tekočim odhodkom 267,2 milijona oziroma 25 odstotkov finančnega načrta. Investicijam 364,9 milijonov oziroma 34,3 odstotke predlaganega finančnega načrta in razvoj in raziskavam, kot sem že dejal, 23 milijonov evrov. Seveda tukaj so pa še namenska sredstva v letu. V letu 23 načrtujemo torej teh 23,1 en milijon. To so prihodki od prodaje nepremičnin in premičnin ministrstva, prihodki od oddajanja objektov, najem, sredstva požarnega sklada ter drugi prihodki iz lastne dejavnosti. V štiriindvajseti je pa tega za milijon več, 24,1 milijon. Seveda evropska sredstva za slovensko soudeležbo je predvidenih za naslednje leto 33,5 milijonov evrov in tudi tukaj je ta razlika v Upravi za zaščito in reševanje, torej centralizirani in drugi programi EU in kohezijski sklad, medtem ko je teh sredstev v letu 24 predvidenih 4,7 milijonov.

Če nekako še povem kaj so temeljni oziroma ključni projekti v Slovenski vojski in torej ključne finančne postavke. Že v rebalansu za letošnje leto sem povedal, da smo bili seveda primorani v tem, da smo določene projekte, ki so nekako zastali oziroma bili predvideni v leto 22 prestavili bodisi v leto 23 in bodisi kakšnega iz 23 prestavili v 22 in podobna zgodba nas čaka tudi v prihodnje. Še posebej je pa to povezano, kot sem dejal, z Resolucijo o dolgoročnem programu razvoja opremljanja Slovenske vojske, kjer so predvidene, torej pridobivanje dodatnih zmogljivosti v Slovenski vojski skozi daljše časovno obdobje. In tukaj seveda se v Ministrstvu preigravamo vsaj z dvema zadevami, ki tukaj v tem proračunu nista zapisane in nekako zelo verjetno bomo šli v to smer. Torej ena zadeva, ki se je pokazala kot zelo deficitarno, ne samo v Sloveniji, ampak v celotni Evropi, tudi v luči vojne v Ukrajini, je zračna obramba. Slovenija kot takšna je tukaj zelo zaostala. In seveda ni to značilnost Slovenije, ampak je, kot sem dejal, torej zračni dežnik različnih nivojev, od najkrajšega do tistega strateškega. Seveda mi ne razmišljamo v Sloveniji o strateških sistemih, ampak takšni, ki so namenjeni uporabi malo večjega prostora ali ključnih objektov, kritične infrastrukture. In tukaj v strateških dokumentih je torej nabava teh zmogljivosti, vendar je zamaknjena časovno v neka prihodnja leta in tukaj seveda razmišljamo zgolj resno, da bi to prestavili v čimprejšnji možni čas, da tako rečem temu. To je ena taka zadeva, ki tukaj torej ni navedena.

In druga zadeva, ki je odprta in seveda tudi ni v temu proračunu načrtovana, kajti strateški dokumenti tega še ne podpirajo. Je o tem, kar smo se tudi že pogovarjali. Govorili smo torej o nadgradnjah srednjih helikopterjev, ki jih je trenutno uporablja Slovenska vojska. Nič pa ni seveda zapisano o tem, da bi se nabavilo še nove lahko srednje helikopterje, ki so uporabni tako za potrebe Slovenske vojske kot za celega paketa podpornih dejavnosti, ki jih Slovenska vojska zagotavlja, bodisi pri gorskem reševanju, bodisi nudenju nujne medicinske pomoči in tako dalje. Tako da tukaj, seveda bomo dokumente temu ustrezno popravili in šli v to smer, da se okrepi tudi številčno te zmogljivosti v najkrajšem možnem času.

Postavke, ki pa so tukaj, torej so tiste, ki so nekako načrtovane, torej krepi se tako oprema, pehotna in strelivo. Torej dodatno se nadgrajuje to, kar sem povedal, helikopterji 412, Bell in Cougar, ki jih že imamo in so bili projekti prestavljeni iz letošnjega leta, pa že leto prej v čas, ki prihaja. Posodobitev ključnih vadišč in strelišč, taktične zmogljivosti. Seveda preigrava, torej sistematično se krepi in bo izvajalo tudi v prihodnje energetska sanacija ključne infrastrukture vojaških objektov Slovenske vojske z namenom seveda te zelene prenove in tudi krepitve zmogljivosti teh objektov. Na drugi strani se povečujemo, tudi se tako sredstva na področju raziskav in razvoja povečujejo in seveda v skladu z zavezami znotraj PESCA, torej znotraj iniciativ v Evropski uniji in kakor tudi v Zvezi Nato. Tako da to je posebna dodana vrednost tega proračuna in tudi kaže zelo jasno usmerjenost te Vlade, da krepi tudi seveda torej prenos finančnega načrta oziroma sredstev na obrambnem področju seveda tudi v slovensko industrijo, slovensko akademsko sfero, slovensko znanje.

Na področju zaščite in reševanja je nekako, če zelo poenostavljeno povem, v preteklosti je bila želja po krepitvi števila objektov, ki jih uporablja zaščita in reševanja za reševanje, po gradnji nekih novih zmogljivosti v tem smislu, torej infrastrukturnih, je pa ta izkušnja vodstva Ministrstva v zadnjih mesecih pokazala in tudi nov direktor nekako je na tem stališču, da seveda se mora predvsem sistem zaščite in reševanja usmeriti v to, da okrepi zmogljivosti, torej sredstva, tehniko, ki jo lahko takoj nudi v čim večji količini v primeru nekih hujših nesreč, in da se seveda osredotoči na izgradnjo enot, zmogljivosti, ki bi jih že zdavnaj moral imeti in seveda na drugi strani, da te enote so tudi ustrezno opremljene ne samo zase, ampak tudi za to, da ponudijo čim večjo količino tehničnih in podobnih sredstev v primeru poplav ali česarkoli podobnega, ljudem, ki to tudi potrebujejo. In to bo nekako ta strateška smer, v katero se bo gibala uprava v prihodnje, seveda pa več lahko kolega pove v nadaljevanju.

Še poseben izziv, ki ga imamo seveda v Ministrstvu za obrambo, predvsem v upravnem delu, kjer bomo še krepili in intenzivneje delali na področju informatike in komunikacij. Tukaj seveda bomo tako zagotavljali dodatna sredstva, dodatne zmogljivosti. Kot veste, smo bili tudi deležni večjega kibernetskega napada, ki je bil v upravnem delu preprečen, medtem ko v Upravi za zaščito in reševanje temu ni bilo tako in seveda enotno upravljanje tega sistema je tisto, kar je nekako že odločeno in seveda poudarjanje oziroma krepitev vseh teh zmogljivosti v, pod eno streho, je tisto, čemur bomo zasledovali, kar bomo zasledovali v prihodnje.

Na Upravi za vojaško dediščino se glede na finančni načrt povečujejo predvsem sredstva za izplačila transferjev vojnim invalidom, vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja, upoštevali smo tudi pričakovane uskladitve. Torej, večina proračuna te uprave seveda je povezana z zakonsko določenimi obveznostmi in temu primerno mora tudi slediti proračun te uprave, seveda pa bomo tudi okrepili vzdrževanje in posodobitev opreme, informacijske, v tej upravi, kakor tudi pogledali katere konkretne objekte ali spomenike je potrebno se lotiti takojšnje prenove, naj zgolj povem, da je ob obisku v zadnjem v poletnem času ministra na, v taborišču na Rabu, se je ugotovilo, da seveda je tam spomenik v zelo slabem stanju, seveda je to posebej kompleksna zadeva, glede na to, da je zaščiten, na eni strani je to tudi vprašanje, ker je v drugi državi, pa vendarle smo rekli, da bo to zdaj ena izmed prioritet v naslednjem letu, da se pripravi vse potrebno, da se zadevo da v takšno stanje, kot si to tudi zasluži.

Če sklenem, v Ministrstvu za obrambo smo pri pridelavi, pripravi predlogov finančnih načrtov za leti 2023 in 2024 sledili cilju, da seveda zagotovimo sredstva za plačilo že prevzetih obveznosti v Sloveniji in mednarodnem okolju ter da zagotovimo sredstva, ki bodo prispevala k izboljšanju pripravljenosti enot Slovenske vojske ter posodobitvi, krepitvi in razvoju obrambnega sistema ter sistema pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Hvala.

PREDSEDNIK DR. MARTIN PREMK: Evo, se zahvaljujem državnemu sekretarju za predstavitev.

Hkrati vas obveščam, da se je seji pridružila članica odbora Sandra Gazinkovski, ki jo je prej nadomeščala Sara Žibert.

Dajem pa besedo, kot ste predlagali sedaj, predstavniku Generalštaba, brigadirju Francu Koračinu, prosim.

Spoštovani, lep pozdrav z moje strani!

Sem namestnik načelnika Generalštaba, brigadir Franc Koračin.

Najprej bi opravičil načelnika Generalštaba Slovenske vojske, generala majorja Roberta Glavaša, ki je službeno zadržan, namreč danes gosti načelnika Vojske Republike Srbije.

Glede finančnega načrta Slovenske vojske za leto 2023 in 2024 bi rad povedal, da oba načrta pomenita za Slovensko vojsko naslednje; prvo, zagotovitev dodatnih finančnih sredstev za povečanje plačnih kontih kot posledica dogovora med sindikati in Vlado, dodatka za stavko in povečanje finančnih sredstev za delovanje na mednarodnih operacijah in misijah kot posledica letošnje napotitve kontingenta na Slovaško. Naslednja pomeni izboljšanje stanja materialno tehničnih sredstev in oborožitvenih sistemov ter opreme, ki so trenutno v uporabi v Slovenski vojski. Pod tri; zagotovitev ustrezne količine streliva in pa nizke eksplozivnih sredstev za usposabljanje in pa delovanje Slovenske vojske, pomeni tudi oba načrta izboljšanja stanja na področju infrastrukture, tako za nastanitev poveljstev in pa enot, kot tudi posodobitev strelišč in vadbišč, ki jih uporablja Slovenska vojska. Ključno za nas pa pomeni predvsem za nadaljnji razvoj oba načrta in modernizacijo Slovenske vojske s težiščem na izgradnji srednje bataljonske bojne skupine in srednjega bataljona izvidniškega bataljona, kar pa pomeni nadaljevanje in zagon novih ključnih projektov za v ta namen. Skratka, v Slovenski vojski verjamemo, da bodo dodeljeni finančni viri izboljšali delovanje in pa pripravljenost Slovenske vojske. Vliva nam upanje in pa optimizem za bodoče delovanje in razvoj Slovenske vojske v prihodnje, hkrati pa se zavedamo, da je na nas, da bomo z dodeljenimi finančnimi viri ravnali skrbno in racionalno in to je tudi naša obveza. Hvala lepa.

Hvala lepa brigadirju Koračinu za predstavitev. Besedo dajem pa še vršilcu dolžnosti direktorja Uprave za reševanje, gospodu Leonu Behinu.

Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovani člani odbora, ostali gosti! Tako kot je v svoji predstavitvi že povedal državni sekretar dr. Črnčec, na Upravi za zaščito in reševanje lahko ugotovimo, da so se bistveno povečala sredstva v predlogu proračuna, sprememb proračuna za leto 2023 in pa v predlogu za 2024. To bistveno povečanje, če samo številke pogledamo, praktično v rebalansu 2022 imamo slabih 75 milijonov, v letu 2023 slabih 107 milijonov in pa v letu 2024 praktično skorajda 93 milijonov, so ti skoki povezani predvsem s povečanjem namenskih prihodkov. Kajti Uprava za zaščito in reševanje je v sklopu svojih aktivnosti uspela pridobiti evropska sredstva iz naslova obstoječe kohezijske politike 2014-2020, kar v preteklosti ni bil pač poseben vir iz katerega se je pridobivalo ta sredstva, in sicer gre v tem primeru za konkretno opremo, ki je del že nabavljena iz razpisa za opremo v primeru poplav. Trenutno poteka pa še razpis, v tem tednu se zaključi, razpis za manjkajočo opremo, kjer govorimo o skupno praktično 28 milijonih evrov, ki bodo realizirane investicije konec letošnjega leta oziroma v naslednjem letu. Hkrati se je povečalo na podlagi sprememb, če poenostavim, požarne takse oziroma deleža požarnih zavarovanj, ki se plačuje tudi prihodek iz naslova požarne takse. Ta sredstva so za upravo zelo pomembna, pa ne samo za upravo, ampak tudi za občine, ker je delež razdelitve sredstev 50:50, kar pomeni, da se je s povečanjem sredstev požarnega sklada povečal tudi delež sredstev, ki jih prejemajo v ta namen občine. In občine seveda svoja sredstva so dolžne glede na namenskost zagotavljati ta sredstva predvsem za delovanje gasilskih enot in opremljeno gasilskih enot.

Naslednji zelo pomemben prihodkovni vir je seveda tudi dokončanje investicije tako imenovanega projekta /nerazumljivo/ oziroma strateških zalog, ki jih imamo na področju Slovenije v okviru Evropske unije povezanih s covida, kjer se vzpostavlja poseben logistični center z določeno zalogo teh sredstev. Poleg teh navedenih sredstev v teh 106 milijonov evrov za leto 2023 in za leto 2024 93 milijonov evrov je pa potrebno prišteti še določena sredstva, ki se nahajajo na Ministrstvu za finance, in sicer so iz naslova Načrta za okrevanje in odpornost, ki je tudi postal novi vir sredstev za posamezne ukrepe tako imenovane reforme na področju zaščite in reševanja, ki je namenjen za izboljšanje pogojev za delovanje z dvema podcentroma za izobraževanje in osrednjega nacionalnega centra skupaj z izobraževalnim programom za 4 tisoč udeležencev na tem področju.

Ne glede na navedeno seveda je tudi ta dvig praktično 25 % iz leta 2022 v letu 2023 seveda tudi rezultat povečanja samih integralnih sredstev. Na področju integralnih sredstev se sredstva praktično povečujejo 10 % in tukaj bi izpostavil predvsem pomembno povečanje sredstev za sofinanciranje delovanja vseh enot in štabov ter pripadnikov zaščite in reševanja, ki se v letih 2023 in 2024 povečuje za približno 10 % vsako leto, 2023 10 na 22 in 2024 10 procentov na leto 2023, s čimer menimo, da bodo pač omogočeni primerni pogoji za delovanje tudi posameznih struktur kot so gorska, jamarska, gasilska, podvodna in ostalih služb, Rdečega križa in vseh ostalih, ki so združeni v sistem zaščite in reševanja. Tako kot je bilo tudi omenjeno v sami uvodni predstavitvi državnega sekretarja, bodo pa naše aktivnosti usmerjene poleg, recimo tega, bistveno bolj angažirani izvedbi investicijskega dela in izobraževalnega dela tudi k oblikovanju ustreznega števila enot in oblikovanj, in oblikovanju ustrezne opremljenosti teh samih enot. V tem pogledu smo dolžni še skladno z zakonom o finančni razbremenitvi občin, morali bi že do konca leta dvaindvajset biti sprejet poseben pravilnik o zavarovanju reševalcev v pogledu nezgodnega zavarovanja, zavarovanja opreme in lastnine, pa to še ni bilo izvedeno, tako da upamo, da bo to tudi tehnično izvedeno v letošnjem letu, kar bi pomenilo v naslednjem letu razbremenitev občinskih proračunov približno za 4 do 5 milijonov evrov v pogledu zavarovanje gasilcev in ostalih reševalcev, ki se sedaj financirajo iz občinskega samega proračuna. Hkrati pa so naše določene aktivnosti vezane tudi na izvedbo sprememb Zakona o dohodnini oziroma ureditvi statusa dohodninskih olajšav za reševalce, ki izvajajo svoje naloge prostovoljno.

Mogoče toliko v tej uvodni predstavitvi.

Hvala lepa, gospod Behin.

Predstavitve smo končali, zato bom sedaj odprl razpravo. Predlagam da, če bodo kakšni morebitni predlogi amandmajev, da amandmaje potem oblikujemo na koncu razprave. Tako da, kdo se prijavi na razpravo?

Prosim, gospod Lenart, bi ste prvi.

Hvala lepa za besedo, predsednik.

Lep pozdrav vsem prisotnim, še posebej torej gostom. Glede torej finančnega načrta za leti 2023 in pa 2024, in pa seveda našega načrta za vlaganje v obrambne zmogljivosti, če rečem takole, ki ga danes obravnavamo na našem matičnem delovnem telesu, Odboru za obrambo, bi po vsej verjetnosti, če bi naše državljane vprašali ali so za to, da se živi v varni državi in ali so za to, da Slovenija ostane varna država in ali so za to, da seveda tudi Slovenija in njene obrambne sile pripomorejo k varnosti tudi globalno, se pravi, v širšem mednarodnem prostoru, bi večina seveda rekla da. Tako da, sam bom nekako rekel, da me ni presenetil obrambni proračun, ampak moram reči, da verjamem, da sem tudi vesel, da je nekdo le spremenil pogled na to, kaj pomeni varnost in seveda vzporedno s tem tudi vlaganje v Slovensko vojsko in seveda vse druge resurse, kateri pripomorejo k varnosti in pa tudi, bom rekel, zaščiti. V glavnem proračun se dviga iz, za spremembo za 2023, kar je spodbudno, pa tudi s predlogom za 2024, nekako če rečemo, na primerjalno leto 2022 in 2023, sta dejansko za 10 % več v korist leta 2023 in pa potem naprej leto 2023 na leto 2024, primerjalno, spet 10 % v korist leta 2024. To pomeni, da se nekako tudi držimo tistih načrtov, da bomo se približevali večjemu odstotku BDP, ki ga vlagamo v obrambo in sicer za 2023, kot je bilo rečeno, 1,36 % BDP in pa za 2024, 1,44 %, tako da to kar je tukaj na papirju napisano, jaz upam, res da se bomo tega držali še v praksi. Naprej pa bi morda še malo se vrnil k temu, da smo pri določenih postavkah seveda povečevali izdatke, pri določenih, bom rekel, nekaj zmanjšali, pri letu 2023 pa spremembi, me zanima, kako je z ozkošji? Torej edino kar je, je tukaj tale za 4 x 4 lahka oklepna vozila, nekaj zmanjšanja. Tudi plan NRP, potem za leta tri, štiri, pet.

Potem bi pa še mogoče pač glede na to, da je bilo nekaj mogoče, ne vem, 10 dni nazaj ali pa ali pa konec meseca v kadetnici Maribor s strani predsednika Boruta Pahorja rečeno, da je preklic pogodbe o nakupu osemkolesnikov bokser po njegovi oceni tvegana odločitev iz varnostnega, političnega in finančnega vidika, in seveda, da Vlada ob tem ne ponuja prepričljive alternative. In sicer, sam se tudi sprašujem, glede na to, da pač zdaj, bom rekel, rezervacija za sredstva za 8 x 8 oklepnike nekako niso pošla, so notri. Ampak koliko časa bomo potrebovali, da jih bomo začeli izdobavljati, glede na to, da se je en posel prekinil in pa sedaj drugega, bom rekel, še nismo začeli?

Tole kar je bilo rečeno okrog zračne obrambe, pa helikopterjev. V redu, ampak vseeno, če tako rečem, verjamem, da pač, če se bomo držali vseh teh zavez, katere so zdaj tukaj navedene, vsaj po vsej verjetnosti nam potem res Nato pomaga v obliki zračne obrambe, seveda pa svojega ščita.

Ostalo, ne bom rekel, da je, to je v redu, če seveda 10, teh 10 % nam ne poje inflacija, potem je tale povečanje izdatkov za obrambo spodbudno.

In si želim, da ostanemo seveda v tej smeri tudi naprej in varne še naprej, glede na zaostrene seveda varnostne pogoje v naši soseščini.

Hvala lepa

Hvala, gospod Lenart.

Gospod Mahnič, prosim.