Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci ter vsi vabljeni in prisotni na današnji seji odbora, lep pozdrav! Začenjamo 7. nujno Odbora za zdravstvo. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: Iva Dimic. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: Lucija Tacer nadomešča Matejo Čalušič, dr. Tatjana Greif nadomešča Miho Kordiša in Soniboj Knežak nadomešča mag. Bojano Muršič.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje, dne 4. oktobra 2022, ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora. Ker do začetka seje ni bilo predlogov za razširitev dnevnega reda oziroma za umik katere od predlaganih točk dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem, in sicer. 1. točka, Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023, ki ga obravnavamo kot zainteresirano delovno telo; 2. točk, Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2024, ki ga tudi obravnavamo kot zainteresirano delovno telo.

Prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2023 IN 2024.

Predlagam, da obe točki združimo, in sicer tako, da predstavnikoma predlagatelja najprej damo besedo, da predstavita oba predloga akta, nato pa članicam in članom odbora dam besedo za razpravo. Je kdo proti? (Ne.)

Gradivo za razpravo, torej Predloga sprememb proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 s pripadajočimi dokumenti sta objavljena na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo so bili vabljeni predstavniki Vlade Republike Slovenije, Ministrstva za finance in Ministrstva za zdravje. Pojasnila glede vlaganja amandmajev k predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023 in Predlogu sprememb Republike Slovenije za leto 2024, ki sta objavljena na spletnih straneh Državnega zbora, do tega trenutka nismo prejeli nobenega amandmaja kvalificiranih predlagateljev niti predloga za amandma odbora, zato pričenjamo z obravnavo predlogov sprememb proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024.

Besedo dajem predlagateljem predlogov proračunov in prosim, da se predstavite. Besedo dajem najprej predstavniku Ministrstva za finance.

Hvala za besedo.

Pozdravljeni! Sem Branka Krištof, Ministrstvo za finance. Dovolite, da uvodoma podam okvirno informacijo o predlogu sprememb proračuna za leto 2023 in 2024.

Pri pripravi obeh predlogov proračunov, zaznamovanih z zdravstveno, energetsko in podnebno krizo, upoštevajoč makroekonomska izhodišča iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj Umarja, gre za prepletenost ekonomskih in proračunskih politik z ukrepi za blaženje posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo, s strukturnimi ukrepi za povečanje odpornosti gospodarstva ter ukrepi za obvladovanje epidemije covid-19. V letih 2023 in 2024 bodo v ospredju projekti, podprti z viri iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Njihova poraba bo skladna s terminskim in vsebinskim načrtom iz načrta za okrevanje in odpornost, ti bodo v primerjavi z oceno realizacije za leto 2022 višji za 48,8 %, ko se tudi končuje zadnje leto črpanja sredstev iz finančne perspektive za programsko obdobje 2014-2020. Prav tako so v obsegu izdatkov zajeta tudi sredstva za izvajanje nove finančne perspektive 2021-2027. Tako se prihodke proračuna s predlogom sprememb proračuna za leto 2023 predvideva v višini 13,4 milijarde evrov, v letu 2024 v višini 13,8 milijarde evrov. Odhodke proračuna se predvideva v letu 2023 v višini 16,7 milijarde evrov in v letu 2024 v višini 15,5 milijarde evrov. V bilanci prihodkov in odhodkov se tako načrtuje primanjkljaj državnega proračuna v višini 3,3 milijarde evrov v letu 2023 in 1,7 milijarde evrov v letu 2024.

Bolj podrobno glede načrtovanja obeh proračunov ter upravljanja javno finančnih izdatkov bo predstavljeno na seji matičnega Odbora za finance, vsebina in obseg proračuna pa je prikazana v finančnih načrtih po posameznih resorjih.

Toliko za uvod.

Hvala.

Hvala za predstavitev.

Predajam besedo Ministrstvu za zdravje, državnemu sekretarju, mag. Tadeju Ostrc.

Predsedujoča, najlepša hvala za besedo.

Spoštovani članice in člani!

Pa bi kar prešel k bistvu, se pravi k predstavitvi predloga proračuna za leto 2023. Predlog proračuna Ministrstva za zdravje v leto 2023 znaša 927 milijonov evrov. V okviru integralnih oziroma namenskih sredstev smo načrtovali aktivnosti s ciljem predvsem krajšanja čakalnih dob, povečanje interesa zaposlitev v zdravstvu, obvladovanje širjenja epidemije Covid, digitalizacije slovenskega zdravstva, nadaljevanje investicij v slovensko zdravstvo, krepitve področja javnega zdravja in preventivnih aktivnosti ter pa doseganje stabilizacije slovenskega zdravstva ter ostalih ukrepov za ureditev, za splošno ureditev zdravstvenega sistema.

Izpostavil bi mogoče nekaj največjih postavk, o katerih bo verjetno tudi v prihodnje, v prihodnji razpravi tekla debata, in sicer glavnino, to je načrtovanih 234 milijonov evrov, smo namenili transferju v blagajno ZZZS-ja za sofinanciranje izplačanih nadomestil med začasno zadržanostjo od dela in za opravljene zdravstvene storitve zaradi Covida, 141 milijonov evrov za financiranje epidemije Covida, kar je 368 milijonov evrov manj v primerjavi z rebalansom leta 2022, potem 127 milijonov evrov integralnega proračuna za investicije v slovensko zdravstvo, 97 milijonov evrov za izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev; tukaj so sredstva namenjena plačilu plač specializantov in pripravnikom na področju zdravstva, mentorske ure in hkrati podeljevanju štipendij v zdravstveni dejavnosti v obdobju 2021 – 2029. Namen tega ukrepa, drugega, je predvsem povečati interes za zaposlitve v zdravstvu. 96 milijonov evrov namenjamo ukrepom na podlagi zakona, že sprejetega Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema in pa 46 milijonov evrov podprogramom v zdravstvenem varstvu nezavarovanih in socialno ogroženih, od tega je 23 milijonov evrov obveznega zdravstvenega zavarovanja za socialno ogrožene, 3 milijone pa državljanov Ukrajine in nezavarovanih oseb v Sloveniji, 18 milijonov evrov namenjamo za področje javnega zdravja in preventivnih aktivnosti v zdravstvu ter ureditev IT podpore.

Naj omenim še mogoče okvir EU sredstev in pripadajoče slovenske udeležbe, so sredstva načrtovana predvsem za zaključek investicije v slovensko zdravstvo, kjer smo tudi ob pobudi, podpori pobude React-EU sredstva investirali v dokončanje negovalnih bolnišnic, negovalnih oddelkov, energetske sanacije objektov s ciljem doseganja energetskega prihranka. Tako je za investicije v tem evropskem okviru načrtovanih 85 milijonov evrov.

Zdaj bi pa prešel še na Predlog proračuna 2024. Predlog proračuna v leto 2024 znaša 734 milijonov evrov, kar je 193 milijonov evrov manj, kot je v okviru proračuna 2023, in 160 milijonov evrov manj, kot je bilo predvideno z rebalansom leta 2022. Podobno kot v okviru proračuna 2023 smo proračun za leto 2024 načrtovali na način, da smo upoštevali ključne predpostavke, kjer so stroški za epidemijo Covid bistveno znižani. Kljub temu, da pričakujemo večjo stabilnost, da pričakujemo večjo stabilnost zdravstva in pa krajšanje čakalnih dob, smo pri načrtovanju proračuna dali tudi velik poudarek na ureditvi zdravstvenega sistema.

Pretežni del integralnih sredstev smo namenili ponovno povračilu stroškov zdravstveni blagajni. Potem je 33 milijonov evrov za plačilo zdravstvenih storitev na podlagi Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema; to naj že uvodoma povem, da je, ker ima ta zakon omejeno trajanje do konca leta 2023, je teh 33 milijonov predvidenih za plačilo terjatev, ki bodo prišle v hišo še decembra, se pravi za to, to je januarski poračun za december. Potem je 97 milijonov evrov za izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev; to je podobno kot pri proračunu leta 2023. Potem pa 135 milijonov za investicije v zdravstvo, kar je od tega je, to je 24 milijonov evrov več kot v primerjavi z rebalansom proračuna 2022. Seveda se tukaj vedno gibljemo v okviru veljavnega Zakona o investicijah v zdravstvo.

Potem pa imamo 27 milijonov evrov za sistemsko ureditev področja dolgotrajne oskrbe in pa nadgradnjo IT sistema v zdravstvu za obračun storitev dolgotrajne oskrbe ter 46 milijonov evrov za področje zdravstvenega varstva nezavarovanih in socialno ogroženih oseb.

18 milijonov evrov je v let 2024 namenjenih tudi za področje javnega zdravja in pa preventivnih aktivnosti.

Kjer pa se evropska kohezijska politika zaključi konec leta 2023 znotraj našega finančnega načrta še nismo načrtovali stroškov za ukrepe in projekte v okviru EU sredstev, saj je te načrtovala Služba Vlade Republike Slovenije za evropsko kohezijsko politiko.

Hvala.

Hvala.

Torej naj dopolnim prisotnost, in sicer, obveščam vas, da so seje zadržani in se seje ne more udeležiti poslanec Robert Janev in poslanca mag. Dejana Kaloha nadomešča poslanec mag. Branko Grims.

Preidemo na razpravo.

Predlagam, da oziroma pozivam vse razpravljavce, da se držimo vsebine dnevnega reda.

In, kdo se javi k razpravi?

Izvolite, gospa dr. Tatjana Greif.

Hvala predsedujoča.

Torej, začela bi pohvalno. In sicer pohvalno je, da se sredstva za dolgotrajno oskrbo višajo, v letu 2023 za dobrih 50 %, v letu 2024 pa potem za nadaljnjih 90.

Na splošno se v NRP dviguje postavka izboljšanje likvidnostne situacije in skrajšanje čakalnih dob ter stabilizacija financiranja zdravstvenega varstva.

Zdaj bi pa prešla še na nekatere manj pohvalne mogoče momente. Proračun predvideva izjemno nizke investicije v primarno zdravstvo. Sicer so v primerjavi z investicij z investicijami za lansko leto skoraj še enkrat tolikšne, pa vseeno, v posebnem delu te postavke sploh ni, v NRP pa je tega le za 54 milijonov evrov. V Sloveniji več kot 100 tisoč ljudi nima izbranega osebnega zdravnika in bi bilo torej smotrno razmišljati o večjih investicijah v primarno zdravstvo, predvsem v luči tega, da imamo na drugi strani rekordno visok proračun za obrambo.

Hkrati pa se nižajo investicijska vlaganja v sekundarno in terciarno raven za kar četrtino. Sicer je potem načrt, da gredo v letu 2024 na raven leta 2022, ampak to je vseeno malo nenavadno. Sprašujem, torej, ali je bila težava pri načrtovanju oziroma prijavljanju projektov ali dejansko primarni, sekundarni in terciarni ravni trenutno ne moremo nameniti več denarja?

In še o skladu za izjemne primere. V koalicijski pogodbi smo se zavezali, da bomo oblikovali sklad za izjemne primere znotraj ZZZS, torej sklad za financiranje zdravljenja, operacij, terapij za redke bolezni, operacije v tujini in drugo mnenje v tujini, ki jih zaradi majhnosti, specifike slovenskega zdravstvenega sistema ne moremo obravnavati znotraj našega javnega zdravstvenega sistema. Sklad naj bi imel ločen finančni vir. Pogovarjali smo se o proračunskem viru. In zanima me, kakšni so načrti Ministrstva glede tega? In mislim, in glede na to, da v proračunu za 2023 in 2024 ta sklad še ni opredeljen.

In samo še za konec, minister je na prejšnji redni seji omenil, da se načrtuje ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, in sicer se omenja datum 1. 1. 2024. V proračunu za 2024 pa se ne odraža dodatno proračunsko financiranje ZZZS in sprašujem, ali ima ministrstvo namen vpeljati proračunsko varovalko?

Hvala.

Hvala.

Preden predamo besedo za pojasnila, predlagam, da nadaljujemo z razpravo.

Gospa Jelka Godec.

Hvala.

Upam, da imamo isti proračun oziroma predlog rebalansov in proračunov za leto 2023 in 2024 pred sabo. Bom začela pri dolgotrajni oskrbi. Ne vem od kod vidi kolegica povišanje sredstev na dolgotrajni oskrbi, glede na to, da se predvidevajo spremembe za leto 2023 minus 78 milijonov 967 tisoč, in se proračunska postavka ustavi na 18 milijonih za dolgotrajno oskrbo. Zdaj, če se še na sociali, ne vem, ampak zdaj smo na Odboru za zdravstvo in proračun za zdravstvo kaže drugače. Zato je tudi moje vprašanje glede tega. Mi imamo sprejet Zakon o dolgotrajni oskrbi, sicer bo referendum. Predvideva se, da bo referendum uspel in da bo Zakon o dolgotrajni oskrbi začel veljati in mene zanima. Na kakšen način boste lahko izvedli oskrbo, zdravstveno oskrbo na področju dolgotrajne oskrbe v domovih, potem neinstitucionalno varstvo, itn., če znižujete sredstva za več kot 78 milijonov. Torej kolegica, jaz vas bi prosila, da pogledate proračun v zdravstvu glede dolgotrajne oskrbe in ni treba hvaliti Ministrstva za zdravje glede tega, ker znižujejo, še enkrat, sredstva za dolgotrajno oskrbo za 78 milijonov za leto 2023. / oglašanje iz ozadja/ Ja.

Potem naslednja stvar je pa glede investicij v slovensko zdravstvo. Sprejet je bil Zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v zdravstvu, tako na sekundarni, terciarni kot na primarni ravni in za leto 2023 je v zakonu zapisano, da Ministrstvo za zdravje zagotovi sredstva v višini 205 milijonov 665 in še nekaj tisoč evrov. Po pregledu predloga za leto 2023 in 2024, zakonskih okvirov ne boste dosegli oziroma jih ne načrtujete, vsaj po teh spremembah, ki so zapisane. Določena sredstva prenašate na nov urad. To bom rekla, to ste dali lisici kokoši varovati, ker…, v glavnem ne bom o tem razpravljala, da ne boste rekli, da ni znotraj okvirov ampak, kljub temu se na primarnem zdravstvu ohranja samo investicija v višini 54 milijonov, kot je bilo rečeno, ostala razlika pa je v bistvu, oziroma po proračunu za primarno zdravstvo nič. Zdaj mene zanima. Ali to pomeni, da boste končali trenutne investicije, ki so bile, seveda pogodbe z zdravstvenimi domovi, občinami, že podpisane? In potem, kako boste v letu 2023, 2024 zagotavljali sredstva za investicije v primarno zdravstvo? Ali to pomeni, glede na to, da znižujete sredstva na primarnem zdravstvu za investicije, da teh razpisov več ne bo, in da po zakonu, ki zagotavlja za primarno zdravstvo 200 milijonov evrov, sicer v desetih letih, v bistvu občin oziroma zdravstveni domovi ne bodo videli novih razpisov. V letu 2021, 2022 oziroma 2021, so končno dočakali po dolgem času tudi občine razpise za sanacijo zdravstvenih domov, ambulant, itn. Po vaših načrtih, vsaj kolikor se gleda proračun, pa tega ni več videti. Torej, na kakšen način boste izvrševali Zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za zdravstvo na primarni in pa seveda na sekundarni ravni? Dejali ste, da boste namenili kar nekaj milijonov za negovalne bolnišnice. Torej, negovalne bolnišnice se načrtujejo, ne samo ena, ampak več, tudi v Mariboru. Pa me zanima, ker je predsednik Vlade v ponedeljek na uvodni seji dejal, da se investicije v zdravstvo za razvoj zdravstva namenja samo za Infekcijsko kliniko v Ljubljani, energetsko prenovo UKC, negovalno bolnišnico v Ljubljani in za digitalizacijo zdravstva. Prosim, če poveste, kdaj bodo izvršene oziroma se bodo začele še tudi druge investicije ki, še enkrat, se nanašajo na zakon, ki je bil sprejet? Prosim predvsem za razlago tega. Torej še enkrat, kako boste izvrševali zakon, ki velja?

Druga zadeva je minister, pa tudi predsednik Vlade in vsi na ministrstvu razlagate, da covid-a v bistvu več dobesedno, bom rekla, ni in da se je treba prilagoditi, hkrati pa razlagate koliko milijonov je potrebnih še za covid ukrepe. Torej, kam bo šel ta denar, za katere namene, govorili ste o več kot več kot 100 milijonov?

Potem pa, ZZZS. Na predstavitvi ministra na hiringu je bilo rečeno oziroma tudi, bom rekla, dobro sprejeto tudi predlog, da se na ZZZS končno naredi revizija poslovanja ZZZS. Od tega, kolikor vem, ni nič. Hkrati pa namenjate 243 milijonov za blagajno ZZZS. Prosim, če poveste točno za katere namene bo ta denar, ker dejali ste, da gre za povračilo daljših odsotnosti. Če je to 234 milijonov samo za to, da boste poravnali oziroma da boste pokrili v bistvu bolniške, potem mene zanima, na kakšen način mislite vi skrajšati te bolniške oziroma da se bo ta znesek zmanjšal, da bo čim manjši? Na nič ga ne boste mogli zmanjšati, to je jasno, da ne, ampak da ne bo 234 milijonov. 234 milijonov vam ZZZS kaže v bistvu primanjkljaja, potem ne, Če boste dali 234 milijonov za ZZZS? Tako da, jaz prosim za razlago o točno koliko oziroma za katere postavke na blagajni ZZZS boste dali 234 milijonov, ker potem boste spet v letu 24 ponovno? Kako bo vzpostavljena vzdržnost zdravstvenega sistema, o katerem govorite, da boste vlagali tudi v te mehke vsebine za razvoj zdravstva, digitalizacijo in tako naprej? Torej več vprašanj, ki se pojavlja.

Predvsem pa področje dolgotrajne oskrbe, kjer znižujete sredstva v bistvu maksimalno koliko lahko oziroma skoraj na nič, hkrati pa ste razlagali pred časom, da se Zakon o dolgotrajni oskrbi ne da izvesti, ker ni finančnih sredstev. Sam rebalans, vas postavila na laž, ki ste jo pred, bom rekla, pred sprejemom oziroma pred volitvami, pa tudi v času volitev, pa tudi po volitvah nenehno poudarjali tudi v koaliciji, češ, Zakon o dolgotrajni oskrbi se ne da izvajati, ker ni denarja, ker ni zagotovljenih finančnih sredstev v proračunu. Finančna sredstva so bila zagotovljena več, malo manj kot 100 milijonov, sedaj ta sredstva znižujete. Torej vprašanje, še enkrat, kako dolgo mislite, bom rekla, zalagati ZZZS z več kot 200 milijoni na leto in kdaj bo notranja revizija ZZZS? Še enkrat torej, kako boste izvrševali zakon, ki velja in sicer Zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo od leta 21 do 31, glede na to, da znižujete sredstva za investicije v primarnem in tudi sekundarnem zdravstvu?

Hvala.

Predlagam, da odgovorite na številna vprašanja obeh razpravljavk. Zato predajam besedo predlagatelja, pa nadaljujemo potem z razpravo.

Najlepša hvala za razpravo in za vsa vprašanja. Jaz bom skušal strniti vse odgovore v, bom rekel, po sklopih.

In sicer, kar se tiče dolgotrajne oskrbe naj povem, da pravice, ki so zapisane, so ustrezne in sredstva, ki so predvidena za dolgotrajno oskrbo so predvsem, zaradi tega, da nihče s 1. 1. 2023 ne bo ostal brez dolgotrajne oskrbe. Mi imamo v Sloveniji delujočo dolgotrajno oskrbo, ampak seveda je treba ta sistem nadgraditi. Ta sredstva, ki so sedaj pač referendum je napovedan in bo. Izid bo tudi kakršenkoli bo in dolgotrajna oskrba se bo tudi po 1. 1. 2023 v Sloveniji izvajala, nihče ne bo ostal brez dolgotrajne oskrbe.

Več vprašanj je bilo namenjeno v okviru investicij. To vprašanje sem v bistvu tudi pričakoval, ker sem tudi jaz, ko sem prišel na Ministrstvo za zdravje, bom rekel, v teh vrtilnih tabelah pogledal, kje so zdaj vsi ti, vsi ti milijoni, ki morajo biti zapisani v Zakonu o investicijah v zdravstvo, in sicer če povem za leto 2023 imamo namenjenih vsega skupaj 220 milijonov evrov in od tega jih je 127 na integrali namenskih sredstvih in 93 milijonov načrtovanih v okviru evropskih sredstev in slovenske udeležbe na teh evropskih sredstvih. Tako da s tem v bistvu zakonski okvir izpolnjujemo. Kar se pa tiče investicijskih vlaganj na primarni ravni je do sedaj to potekalo na način, da so bili izvedeni javni razpisi za naslednje leto. Seveda ti javni razpisi absolutno bodo. Letos smo namenili za vlaganje na primarni ravni 35 milijonov evrov. Razpis je bil izveden. In tudi v letih 2023 in 2024 bo podobno.

Glede sklada za izjemne primere je vprašanje povsem na mestu. To so v bistvu težke zgodbe, največkrat predvsem otrok. In jaz mislim, da proračunska postavka ni prava rešitev za to, da se to uredi, ampak se mora to urediti v okviru Zavoda za zdravstveno zavarovanje. In absolutno je na mestu vprašanje in apel, da se to končno uredi, ker v bistvu gre za pravice zdravljenja. In če nimamo pravice zdravljenja v Sloveniji, imamo že zdaj neke zakonske podlage oziroma pravila na podlagi katerih se lahko to zdravljenje izvede v tujini, ampak seveda absolutno je to treba urediti, da ne bomo zbirali razno raznih sredstev in donacij za taka zdravljenja, ki morajo biti krita iz, ne bom rekel proračuna, ampak posredno s strani države.

Potem pa prehajamo, bom rekel, na tak sklop ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in recimo revizije ZZZS in vsega. Ustanovljen je bil strateški svet za spremembo zdravstvenega sistema in mi menimo, da seveda se vse gre v tej smeri, da se to naredi, ampak mi ne moremo tega narediti čez noč. Treba je poiskati ustrezne vire, ki bodo nadomestile dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Se pravi, da moramo na nek način spremeniti cel zdravstveni sistem, ki naj bi po naših načrtih zaživel s 1. 1. 2024. Se pravi, z nekim sistemskim pristopom. Absolutno k temu spada tudi revizija poslovanja. Vemo pač, da ti primanjkljaji v blagajni ZZZS, sedaj so financirani iz plačanih nadomestil, ne izvirajo, se pravi, niso načrtovane, to so v bistvu sredstva, ki so iz preteklosti, ki jih je treba pokrpati. In tudi seveda je tukaj na mestu vprašanje kakšno financiranje imamo trenutno in kako se vse skupaj pokriva? In ta revizija, upajmo, da nam bo točno to tudi pokazala, da bomo si enkrat nalili čistega vina, kako se v bistvu zdravstvena blagajna financira, tudi v luči proračunske varovalke in vsega. Se pravi, to je del neke širše zgodbe, nekega širokega družbenega konsenza, ker to pomeni pač popolno spremembo zdravstvenega sistema. To ne pomeni samo neke minimalne nadgradnje, fine-tuning, ampak se pravi, gremo v nek nov model, nek nov sistem in tukaj pač je časovnica taka, kot sem jo že povedal.

Še glede covida, se pravi, ne da covida ni, ampak mi vseskozi ponavljamo, da s covidom se moramo naučiti živeti. Se pravi, imamo recimo, da rečemo temu, epidemiologi bodo povedali, kdaj bo to, da se približujemo endemični fazi. Jaz sicer osebno trdim, da v neki osebni endemični fazi smo že, ker smo v bistvu, če spoštujemo neke, bom rekel, postulate zdravega življenja v smislu izogibanja ranljivim skupinam, če smo bolani, se pravi, če smo bolani ostanemo doma, ščitimo ranljive skupine, imamo to osebno svobodo, bom rekel, že nekako zagotovljeno. Kot družba, mislim, da prihajamo tja. Ekonomska endemija, to je pa nekaj, kar celo Evropo še čaka. Jaz sem se udeležil ene konference ravno v petek na ravni tudi Evropske unije. In tam je veliko govora o tem in v bistvu covid bo z nami verjetno še nekaj časa. Vsi upamo, da bo zmontiral na tak način, da da bo naslednje leto ga več ne bo. Ampak seveda na to moramo biti pripravljeni in zato so tudi ta sredstva namenjena. Absolutno so pa sredstva namenjena sistematično in mogoče, da naštejem zakaj so bila načrtovana. V letu 2023 je od 100 načrtovanih 141 milijonov namenjenih 36 milijonov evrov za cepljenje in za cepiva, potem 36 milijonov evrov za hitre antigenske teste in pa samo 30 milijonov evrov za covid dodatke, se pravi, da covid dodatki bodo samo še na specializiranih delovnih mestih, kjer se dejansko ukvarjajo s covid bolniki v intenzivnih enotah, ne pa tam, se pravi, ne bo pa covid dodatkov, tako kot so bili v preteklosti, se pravi, da bi bilo po, se pravi, po pavšalu recimo v leto 2020 je bilo, so covid dodatki znašali 84 milijonov, v letu 2021 pa 307 milijonov evrov, od tega še v leto 2022 19 milijonov za poračun.. Tako, da v bistvu covid bo z nami, je z nami, ampak se pravi, moramo se naučiti živeti z njim, moramo zaščititi ranljive skupine in seveda ob tem peljati zdravstveni sistem odprt, dostopen in seveda tudi kadrovsko vzdržen. Toliko zaenkrat. Hvala.