Dober dan in lepo pozdravljeni!

Pričenjam 1. sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti.

Vse članice in člane tega odbora oziroma komisije prav lepo pozdravljam.

Vidim, da se je sestava te komisije v tem mandatu zelo povečala. Upam, da bomo s tem rešili več težav in problemov, in seveda predvsem tisto, kar državljanke in državljani pišejo na nas in se obračajo na nas, tako da bomo to tudi reševali.

V prejšnjem mandatu je na tej komisiji bilo 9 članic in članov, sedaj jih je 15, tako da vsem želim res dobro delo na tej komisiji.

In hvala vsem, ki ste se tudi odzvali današnjemu povabilu, tako da boste lahko v nadaljevanju povedali in podali svoja stališča k točki dnevnega reda.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti gospod Aleksander Reberšek.

Na seji kot nadomestni člani komisije s pooblastili sodelujejo: namesto gospe Tereze Novak je z nami gospa Katarina Štravs, ki jo lepo pozdravljam, namesto gospe Jožice Derganc je z nami gospod Bojan Čebela, ki ga tudi lepo pozdravljam, namesto gospoda Zorana Mojškrca je z nami gospod Rado Gladek, lepo pozdravljen, namesto mag. Dejana Kaloha, gospod Žan Mahnič, ga lepo pozdravljam, lepo pozdravljam tudi gospo dr. Tatjano Greif, ki je z nami namesto gospe Nataše Sukič in namesto gospe Tamare Vonta je z nami gospod mag. Franc Propsa, sem pravilno povedala, ki ga tudi lepo pozdravljam oziroma mislim, da se nam bo v nadaljevanju še pridružil.

Prehajamo torej na določitev dnevnega reda seje.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 27. redno letno Poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2021. S Poročilom Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po opcijskem protokolu h konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju za leto 2021. Včasih smo to obravnavali posebej, sedaj obravnavamo skupaj, mislim, da je tako tudi prav, glede na to, da gre za vsebine, ki se med seboj povezujejo? Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik točke je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo torej na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA.

Ne bom še enkrat ponavljala kaj bomo obravnavali, zato najprej dajem besedo Varuhu človekovih pravic oziroma se opravičujem, najprej moram še povedati kdo vse je bil vabljen na današnjo sejo. In seveda, da bomo 27. redno letno Poročilo Varuha človekovih pravic tokrat obravnavali, ne tokrat, ampak vedno obravnavali kot matično delovno telo, sta pa pred tem to obravnavali že Odbor za delo in pa Odbor za izobraževanje. Na sejo sem vabila gospoda Petra Svetino, varuha človekovih pravic, ki ga lepo pozdravljam, vabili smo Državni svet Republike Slovenije, vabila sem predsednika Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, predsednico Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, ki se nam je opravičila, vabili smo Vlado Republike Slovenije, pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za pravosodje. Ministrstvo za pravosodje in sicer Upravo Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti - lepo pozdravljam gospoda Staneta Baluha - Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije - vidim, da je z nami gospod Aleš Butala, ki ga tudi lepo pozdravljam -, vabili smo zagovornika načela enakosti. Naj povem, da so se opravičili torej predsednica Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Prejeli ste naslednje gradivo, ki je tudi objavljeno na spletni strani Državnega zbora. In sicer 27. redno letno Poročilo varuha za leto 2021 s Poročilom varuha o izvajanju nalog DPM v letu 2021. Dobili ste tudi mnenje Državnega sveta Republike Slovenije in pa tudi delovno gradivo, osnutek predloga priporočila z dne 23. 9. 2022, ki je objavljen v sistemu Udis in ste ga torej prejeli vse članice in člani komisije. po sklicu seje pa ste prejeli še Poročilo Odbora za izobraževanje, šport, znanost in mladino. Mislim, da je sedaj - tukaj nimam napisano -, ampak da je danes prišel tudi še Poročilo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter informacijo o realizaciji priporočila Državnega zbora in odzivno Poročilo Vlade na letno poročilo. Pričenjam torej z obravnavo te točke dnevnega reda. Najprej, kot že rečeno, dajem besedo Varuhu človekovih pravic, gospodu Petru Svetini, da obrazloži poročilo varuha za leto 2021.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, predstavniki Vlade, lepo pozdravljeni!

Danes predstavljam 27. redno Poročilo Varuha človekovih pravic, ki se nanaša na leto 2021 in Poročilo Državnega preventivnega mehanizma. Tudi leto 2021 je tako kot leto prej zaznamovala pandemija covid-19, ki je posegla v vse pore naše družbe. Ponovno smo prejeli kar tretjino več zadev kot pred letom 2020 in glede na klice in pobude posameznic in posameznikov je jasno, da je pandemija na številnih področjih povečala stiske ljudi. Nedopustno pa je, da država z nespoštovanjem in kršenjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin ta položaj še poslabšuje. V letu 2021 smo prejeli skoraj 32 tisoč vhodnih dokumentov in ustvarili več kot 9 tisoč 200 izhodnih dokumentov. Na vseh področjih sistematično spremljamo ugotovljene kršitve in kršitelje. Tako smo lani obravnavali skoraj 7 tisoč zadev, od tega smo na lastno pobudo odprli 77 širših vprašanj. Ugotovili smo 276 kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter drugih nepravilnosti. Največkrat smo ugotovili kršitve načela dobrega upravljanja, enakosti pred zakonom, enakega varstva pravic, načela pravičnosti, pravice do socialne varnosti in pravice do zdravega življenjskega okolja. Največ kršitev, kar 63, smo ugotovili s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Temu sledijo Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za zdravje, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Vlada Republike Slovenije in drugi.

Pandemija je dokončno razgalila marsikateri sicer obstoječi problem, ki ga moramo kot družba in država čim prej rešiti. Vstopamo v tako imenovano post covidno obdobje, v katerem so prišle še bolj do izraza številke, številne pomanjkljivosti glede spoštovanja človekovih pravic v naši družbi. Za izgradnjo vključujoče družbe in za primer novih valov epidemije ter za reševanje ključnih sistemskih izzivov v Sloveniji na podlagi vseh svojih dejavnosti v preteklem letu dajemo 86 novih priporočil.

Opozarjamo tudi na veliko število neuresničenih preteklih priporočil, ki so še vedno aktualna. Čeprav naša priporočila pravno niso zavezujoča, je njihovo uresničevanje s strani pristojnih organov kazalnik, kolikor se dejansko zavzemajo za krepitev in spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Od Vlade pričakujem, da zagotovi, da bodo pristojni organi začeli učinkovito uresničevati vsebinsko neuresničena priporočila, ki jih poudarjamo že vrsto let in bodo med sabo v ta namen tudi sodelovali, kadar je to potrebno. Odgovornost je na Vladi, zato pričakujem aktivno koordinacijo, če ne gre drugače, lahko tudi s strani kabineta predsednika Vlade.

Človekove pravice niso le nek oddaljen pravniški pojem, ampak morajo biti zagotovljene vsakomur. Posamezniku morajo ob tem biti na razpolago tudi ustrezni mehanizmi in pravna sredstva, da se kršitve odpravijo.

Opozorili smo na primer, da za opomin pred odpovedjo delovnega razmerja, ki ima kasneje lahko za posledico dejansko odpoved delovnega razmerja, delavcu ni zagotovljeno sodno varstvo, čeprav gre za samostojno sankcijo. Pozivamo, da se to področje čim prej ustrezno uredi.

Področje delovanja institucije Varuha človekovih pravic je zelo obsežno, zato želim kot varuh dati vsem enako težo in pomen. S tremi namestniki ter sodelavkami in sodelavci strokovno in odgovorno opravljamo svoje delo.

Pristojnosti Varuha so sicer omejene, vendar pa glede na to, da smo od lani tudi nacionalna institucija za človekove pravice s statusoma po pariških načelih, pogosto opozarjamo tudi na sistemske rešitve, opravlja mednarodna poročanja in analize.

Tudi lani smo veliko pozornost namenili različnim ranljivim skupinam, kot so otroci, invalidi, starejši, ženske, narodne in etnične skupnosti, zaposleni, brezposelni, verske skupnosti, LGBTI plus in tujci. Nesprejemljivo pa je, da je katerokoli ranljivo skupino odrivamo na rob družbe in ne upoštevamo njihovih z ustavo zagotovljenih pravic. Ponavljam, da je odnos države do najbolj ranljivih skupin njeno najboljše ogledalo sami sebi.

Na področju enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije je bila lani rdeča nit obravnavanih zadev dostopnosti invalidov do grajenega okolja, javnega prevoza in komunikacij. Ob obravnavi zatrjevanih neodzivnosti gradbene inšpekcije na prijave arhitekturnih ovir smo odkrili sistemske nepravilnosti zakona o izenačevanju možnosti invalidov. Izkazalo se je namreč, da ima gradbena inšpekcija le nadzor nad gradnjami, ne pa tudi že nad že zgrajenimi objekti. ZIMI pa ne določa organa za nadzor nad izvajanjem dostopnosti do že zgrajenih objektov v javni rabi za invalide. Zato smo že podali predlog za spremembo zakona.

Opozarjam še, da minister pristojen za invalidsko varstvo že več kot 10 let zamuja z izdajo podzakonskega akta, ki določa minimalne zahteve za dostopnost blaga in storitev za invalide. Zaskrbljujoče je, da se gibalno oviran invalid 11 let po uveljavitvi ZIMI lahko še vedno znajde pred nepremostljivo oviro, stopnico, vhodom v javno šolo, v center za socialno delo, lekarno ali drugo javno ustanovo. Od države pričakujem, da zagotovi ustrezno infrastrukturo, s katero bo omogočena enaka obravnava vseh oseb v družbi oziroma njihovo socialno vključevanje.

Ponavljam neuresničeno priporočilo, da Vlada čim prej pripravi ustrezen predlog, da Republika Slovenija skladno z drugim odstavkom 33. člena Konvencije o pravicah invalidov končno le vzpostavi neodvisno telo za spodbujanje, varovanje in spreminjanje in spremljanje izvajanja te Konvencije. Na to opozarjamo že 12 let. Že večkrat sem izpostavil, da trenutno stanje ni v korist invalidov in da je varuh pripravljen prevzeti to odgovorno in zahtevno nalogo. Kot sem poročal že prejšnji teden na Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide sem razočaran, da je bil letos poleti brez posvetovanja z nami in kljub našemu predlogu v zakonodajni postopek vložen Predlog Zakona o Svetu za invalide Republike Slovenije. Predlog zakona namreč ne predvideva, da to zahtevno in odgovorno nalogo prevzame institucija Varuha človekovih pravic kot edina nacionalna institucija za človekove pravice v Sloveniji. V najmanj 14 evropskih državah Franciji in Nemčiji, Švedskem, Nizozemskem, Danskem, Grčiji in drugje te naloge izvajajo prav ombudsmani oziroma nacionalne institucije za človekove pravice. Žal mi je, da je obrazložitev zakona zavajajoča in ne prikazuje prevladujoče ureditve v večini držav članic Evropske unije. Zakon namreč prikazuje ureditev le v treh državah, in sicer, na Slovaškem, v Avstriji in na Hrvaškem. Ne prikazuje oziroma niti ne omenja pa uspešnih in učinkovitih praks večine držav članic Evropske unije.

Vloženi zakon v veliki meri pomeni tudi nepotrebno podvajanje pristojnosti neodvisnih državnih institucij. Varuh je namreč že po obstoječi ureditvi pristojen za spremljanje implementacije mednarodnih standardov človekovih pravic v državi torej tudi Konvencije o pravicah invalidov. Predlagana ureditev bi lahko posegla tudi v našo pristojnost in poslanstvo.

Z vidika neizvajanja Konvencije o pravicah invalidov, ponovno opozarjam, da v Sloveniji in deinstitucionalizacijo pogosto napačno razumemo. Pravica invalidov je, da živijo neodvisno in so vključeni v skupnost. Ponovno ponavljamo še vedno neuresničeno priporočilo, da je skrajni čas, da pristojni čim prej in v dialogu z zainteresirano civilno družbo pripravijo celovito strategijo deinstitucionalizacije, ki bo upoštevala mednarodne standarde spoštovanja pravic invalidov. Država mora sočasno sprejeti tudi strategijo deinstitucionalizacije za starejše. Še vedno ostaja neuresničeno tudi lansko priporočilo, da naj pristojno ministrstvo uvede družinsko asistenco v družinah, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami mlajše od 18 let s ciljem dodatnega zmanjševanja institucionalizacije otrok s posebnimi potrebami in z namenom uresničevanja pravice otrok s posebnimi potrebami do družinskega življenja. Iz enakega razloga ponavljamo tudi priporočilo, da se družinam, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami izgubljeni dohodek odmeri vsaj v znesku minimalne plače. Nesprejemljivo je mnenje pristojnega ministrstva, da bi tak ukrep potreboval celovito preučitev in uskladitev še z drugimi resorji. Tokrat res pričakujemo uresničitev tega priporočila.

Glede novele Zakona o osebni asistenci, ki je bila sprejeta lani oktobra, menimo, da predstavlja pomemben korak naprej v pravo smer. Pričakujem pa, da se že uveljavljene pravice do osebne asistence ne bodo krnile. Po naših dolgoletnih prizadevanjih za odpravo pravic krivic posameznikom, ker jim Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni priznal pravice do invalidnine, ker je pri njih prišlo do telesne okvare, ki je nastala, zaradi bolezni. Po letu 2013 je bila končno le sprejeta novela zakona. Pozdravili smo tudi sprejem zakona, ki odpravlja krivice slepim in slabovidnim otrokom. Zadovoljni smo, da je bilo uresničeno tudi naše priporočilo glede vzpostavitve zakonske podlage za priznanje nadomestila za invalidnost tistim invalidom, ki v času rednega šolanja med dopolnjenim 18 in 26 letom niso imeli priznane te pravice, pridobili pa so jo po zaključku rednega šolanja.

Položaj otrok je tudi lani ostal občutljiv, saj je pandemija še posebej vplivala na to ranljivo skupino. Ponovno opozarjam na pomen hitrega odločanja o vseh zadevah, ki se nanašajo na položaj in pravice otrok predvsem v sodnih postopkih. V primeru zagovorništva otrok ugotavljamo, da pomanjkanje sodnih izvedencev v družinskih zadevah lahko vodi v kršitve pravic otrok, zato od Vlade in Zdravniške zbornice pričakujemo, da storita vse potrebno, da se nevzdržno stanje glede pomanjkanja sodnih izvedencev v družinskih zadevah v najkrajšem možnem času odpravi.

Glede starejših je bila osrednja tema priprava in sprejetje Zakona o dolgotrajni oskrbi. Na zakon smo čakali več kot dve desetletji, smo pa razočarani, da zakon v premajhni meri zagotavlja človekove pravice starejših in invalidov, saj naše pripombe in predlogi večinoma niso bili upoštevani in sprejeti. Pristojne za to pozivam, da ugotovljene pomanjkljivosti čim prej odpravijo, če je potrebno tudi s spremembami zakona. Na področju zdravstvenega varstva opozarjamo, da sta dostop do zdravnika in kakovost zdravljenja ključna elementa javnega zdravstva. Pristojni naj čim prej sprejme ukrepe za zagotavljanje zadostnega števila zdravnikov družinske medicine, medicine dela, pedopsihiatrov, oftalmologov in kliničnih psihologov. Še vedno je neuresničeno naše priporočilo glede vzpostavitve registra redkih nemalignih bolezni. S sistemskega vidika tudi ni ustrezno poskrbljeno za zagotavljanje namestitvenih kapacitet za osebe, ki zaključijo bolnišnično zdravljenje, njihovo zdravstveno stanje pa jim ne omogoča samostojnega življenja.

Posebej moram izpostaviti številna neuresničena priporočila iz področja pristojnosti Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Kot stalno nalogo izpostavljamo priporočilo, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije po pridobitvi naročilnice posameznike, ki potrebujejo medicinski pripomoček pozove k vložitvi vloge za odobritev medicinskega pripomočka, s tem pa jim omogoči uporabo pravnih sredstev zoper odločbo ZZZS. Čeprav se zdi objava na spletni strani morda najenostavnejša rešitev pa opozarjamo, da to ni dovolj. Saj vse zavarovane osebe, predvsem starejši morda niso vešči iskanja po spletnih straneh, zato opozarjamo, da je potrebno zavarovance o njihovih pravicah obveščati tudi na druge načine in ažurno. Neuresničeno obstaja tudi priporočilo, da ZZZS pravico do izposoje medicinskih pripomočkov torej negovalne postelje, trapeza za obračanje, toaletnega stola in tako dalje, zagotavlja tudi začasno nepremičnim osebam. Pristojno ministrstvo in zavod sta priporočilo zavrnila, zaradi nestrinjanja, kar je za nas popolnoma nesprejemljivo. Pri tem priporočilu vztrajamo, saj v vseh zdravstvenih stanj ni možno umestiti v tako imenovane sistemske potrebe zavarovanih oseb.

Med aktualnimi priporočili pa posebej izpostavljam priporočilo Ministrstvu za zdravje in ZZZS, da se zavarovancem omogoči doplačilo nadstandardne storitve, saj ni razumno, da se pacientu, če se na primer odloči za nadstandardno lečo ne omogoči plačila pravice iz zdravstvenega zavarovanja, ki bi mu sicer pripadala, če bi se odločil za standardno lečo. V takem primeru se nam se postavlja pod vprašaj smiselnost obveznega zdravstvenega zavarovanja, saj pacient nima nobene možnosti glede izbire zdravljenja, čeprav je zavezan k plačilu obveznega zavarovanja. V tovrstnih primerih pričakujem, da ZZZS pacientom izplača znesek standardne storitve, preostanek, torej razliko, pa si pacient doplača sam. V nasprotnem primeru se sprašujemo, ali lahko sploh še govorimo o uveljavljanju pacientove pravice do primerne in kakovostne zdravstvene obravnave.

Glede na to, kar sem vam zdaj povedal druge številne sistemske pomanjkljivosti in težave v slovenskem zdravstvenem sistemu, kjer so pacientom pogosto kršene človekove pravice močno obžalujem, da Odbor za zdravstvo Državnega zbora ni obravnaval našega poročila, saj bi se lahko podrobneje seznanil z našimi priporočili in predlogi za izboljšanje stanja.

Veliko smo se ukvarjali tudi s svobodo izražanja. Zaskrbljen sem nad razmahom epidemije nestrpnosti in sovražnosti. Svoboda izražanja je demokratična pridobitev, vendar ni absolutna. Že od začetka svojega mandata in izpostavljam skrb za etiko javne besede in spoštovanje človekovega dostojanstva. Organe odkrivanja in pregona sem že večkrat pozval naj se ob takšnih primerih nemudoma odzovejo. Tudi naš Center za človekove pravice se je v letu 2021 veliko ukvarjal s tako imenovanim sovražnim govorom. Pripravijo analizo tožilske prakse glede pregona kaznivih dejanj javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti po 287. členu Kazenskega zakonika. Iz analize jasno izhaja, da vsako žaljenje, grožnje in neustrezno izražanje v javnosti še ne pomenijo nujno kaznivega dejanja tako imenovanega sovražnega govora. Izpostavljam pa, da lahko neprimerno izražanje nakazuje na kakšno drugo kaznivo dejanje ali predstavlja podlago za odškodninsko odgovornost, na primer, zaradi žalitev. Pomembno je, da se posamezniki zavedajo svojih pravnih možnosti tudi v takih primerih.

Na področju boja proti trgovini z ljudmi posebej izpostavljam, da še vedno ni ustanovljen poseben nacionalni poročevalec za boj proti trgovini z ljudmi. To pomembno nalogo smo tudi pripravljeni prevzeti. Opozarjamo, da še vedno ostaja neuresničeno naše priporočilo naj pristojno ministrstvo in Vlada čim prej pripravita novelo Zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj, tako da se vsem žrtvam kaznivih dejanj trgovine z ljudmi ne le državljankam in državljanom Slovenije ali EU zagotovi dostop do nacionalnih odškodninskih shem. Zavlačevanje s sprejetjem tovrstne spremembe zakonodaje, ki terja le črtanje šestih besed iz 5. člena zakona, in ki žrtvam hkrati daje pravico do odškodnine, je neopravičljivo.

Glede tujcev opozarjam tudi, da v slovenski pravni red še ni bila ustrezno implementirana direktiva Sveta EU o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas, kar bi bilo treba urediti v Zakonu o tujcih.

Obravnavali smo kar nekaj zadev, ki se nanašajo na predolgotrajne postopke. V enem primeru je zaradi dolgotrajnega odločanja o dovoljenju za stalno prebivanje otroka in neupoštevanju načela varovanja pravic strank, otrok ostal brez urejenega dovoljenja za bivanje.

Spoštovani, poleg Letnega poročila, kar v nadaljevanju predstavljam še Poročilo državnega preventivnega mehanizma za leto 2021.

Naloga DPM je krepiti varstvo oseb, ki jim je bila odvzeta prostost, pred mučenjem in drugimi oblikami okrutega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja.

Obiskujemo tiste kraje v Sloveniji, kjer so ali bi lahko bili nameščeni posamezniki, ki jim je bila odvzeta prostost. Lani smo tako obiskali 60 krajev odvzema prostosti. Vsi obiski, razen dveh, so bili opravljeni brez hodne najave.

Ob obiskih domov za starejše smo, kot že vrsto let poprej, ugotovili, da obstajajo težave s pridobivanjem pravne podlage za zadrževanje v domovih, kjer varovanja stanovalcev zaposleni ne izvajajo s klasičnim zaklepanjem oddelka. DPM je ugotovil tudi prezasedenost varovanih oddelkov, denimo starejših na Primorskem, ki imajo varovane oddelke za stanovalce z demenco. Do prezasedenosti ali celo do nameščanja stanovalcev na hodnikih, kopalnicah in v dnevnih prostorih je v konkretnih primerih največkrat prišlo zaradi sklepa sodišča.

V posebnih socialno varstvenih zavodih smo preverjali predvsem prezasedenost varovanih oddelkov, kar vpliva na kakovost bivanja vseh stanovalcev, predvsem pa tudi večjo obremenitev zaposlenih. Nevzdržne razmere na teh oddelkih, ki traja že več kot 10 let, lahko nedvomno opredelimo kot grdo ravnanje s stanovalci, za kar pa je odgovorna država.

Lani smo bili tudi mednarodno aktivni. Še naprej smo krepili odnose v mednarodnih združenjih in mednarodnih organizacijah in se udeležili preko 70 različnih mednarodnih dogodkov.

Lani decembra sem bil soglasno izvoljen v upravni odbor direktorjev za Evropo v okviru Mednarodnega inštituta ombudsmanov, kar je zame osebno priznanje za opravljeno delo, predvsem pa zaveza k prizadevanjem za širjenje kulture, spoštovanja človekovih pravic tako na nacionalni kot regionalni in mednarodni ravni tudi v prihodnje.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, nemogoče v tako kratkem času predstaviti vse naše aktivnosti, ugotovljene pomanjkljivosti, kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin in priporočila. Naša dejavnost je podrobneje predstavljena v letnem poročilu, ki je dostopna na spletni strani. Enako velja za Poročilo o delu državnega preventivnega mehanizma. Natisnili smo le povzetek dela Varuha, da bodo pristojni na ta način tudi lažje prepoznali naša priporočila, in da jim bo pri vsakdanjem delu bolj pri roki.

Tudi letos je Vlada pripravila obsežno skupno odzivno poročilo, ki ga je koordiniralo Ministrstvo za pravosodje. To obravnava vsa naša priporočila, ki se nanašajo na Vlade in ministrstva. Po oceni Vlade je od 81 naših novih priporočil neuresničenih kar 31, le 19 pa jih je uresničenih, stalno nalogo organom pa predstavlja dodatnih 31 priporočil.

Zaskrbljujoč je podatek, da so zaradi nestrinjanja zavrnjena 4 naša priporočila in še 12 iz preteklih let. Za nas in zame osebno je to nesprejemljivo.

Posebej nas skrbi, da Ministrstvo za finance zavrača naše priporočilo, da preuči možnosti za drugačno obravnavo dodatnih zavarovanj v davčni zakonodaji.

Prav tako vztrajamo, da je potrebno pripraviti spremembo zakonodaje, ki bo omogočila subsidiarni pregon kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti, torej tako imenovanega sovražnega govora, na način, da bo ta mogoč tudi za širši krog žrtev, na primer za vsakega predstavnika napadene skupine ali pooblaščene organizacije.

Popolnoma nerazumljivo je, da Ministrstvo za zdravje še vedno zavrača naše priporočilo, da naj ZZZS pravico do izposoje medicinskih pripomočkov zagotovi tudi začasno nepremičnim osebam, pa tudi, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti še vedno zavrača spremembo zakonodaje, ki bi zagotovila, da imajo vsi invalidi primerno socialno varnost. Pričakujem, da Vlada kot tudi organi, na katere se priporočila nanašajo, čim prej začnejo z aktivnostmi za uresničitev naših priporočil. Naše novo priporočilo Vladi je tudi, da pri pripravi predlogov zakonodaje in predpisov obvezno obrazloži tudi njihovo skladnost s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami. V zadnjem obdobju smo bili namreč mnogokrat priča sprejemanju zakonodaje in predpisov brez upoštevanja vidikov spoštovanja človekovih pravic.

Pričakujem, da kot družba vzpostavimo trajne strukture za boj proti neenakosti, rasizmu in izključenosti. Le tako bomo lahko gradili vključujočo družbo, kjer se nihče ne bo počutil izkoriščenega, zapostavljenega ali pozabljenega.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam, spoštovani gospod varuh, za vašo uvodno predstavitev k Poročilu Varuha za leto 2021. V kolikor bo v nadaljevanju se odprla razprava in morebitna vprašanja vam bom seveda dala besedo, da boste lahko nanje odgovorili. Preden dam besedo naprej vabljenim, pa naj povem, da gospoda Aleksandra Prosena Kralja nadomešča gospa Lucija Tacer, ki jo tudi lepo pozdravljam. Sedaj dajem besedo predstavniku Državnega sveta. Z nami je gospod Dane Kastelic.

Izvolite še vaše stališče do Poročila varuha.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani varuh človekovih pravic s sodelavci in pa ostali vabljeni. Lepo pozdravljeni.

Državni svet se je z rednim Poročilom Varuha človekovih pravic za leto 21 seznanil v mesecu septembru in Državni svet poročilo prepoznava kot ogledalo družbe in pri tem opozarja, da vsi med drugimi tudi državni svetniki nosimo del odgovornosti za to, kako se družba odziva na zaznane kršitve človekovih pravic. Zato smo vse državne organe pozvali k večji proaktivnosti pri implementaciji številnih varuhovih priporočil še posebej izpostavljamo Ministrstvo za zdravje, ki je po informacijah varuha najmanj odzivno na njegova poročila, kar je glede na trenutne razmere v zdravstvu še posebej nesprejemljivo. V mnenju Državnega sveta izpostavljamo tudi velik pomen hitrega odziva varuha na sprejete pobude tako utemeljene kot neutemeljene, saj slednje za pobudnika lahko pomeni pomembno prelomno točko pri razrešitvi njihovih težav.

V razpravi smo se podrobneje dotaknili tudi poročila invalidskega varstva in se strinjali z ugotovitvami varuha na njegova priporočila v zvezi z navedenim področjem predolgo ostajajo neuresničena. Negativne posledice navedenega namreč nosijo invalidi kot ena najbolj ranljivih družbenih skupin. Državni svet prav tako podpira že večkrat podano Poročilo Varuha Vladi Republike Slovenije glede vzpostavitve neodvisnega telesa za spodbujanje, varovanje in spremljanje izvajanja drugega odstavka 33. člena Konvencije o pravicah invalidov. V zvezi z navedenim je Državni svet aktivno pristopil k iskanju rešitev, saj smo v zakonodajni postopek vložili Predlog zakona o Svetu za invalide Republike Slovenije EPA 160/9. Pri pripravi vsebine predloga zakona se je sledilo željam invalidskih organizacij, predvsem pa tistih, ki se jih zaščita pravic invalidov najbolj dotika, to je invalidov samih. O predlogu zakona bo odbor Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti razpravljal na jutrišnji seji.

Državni svet prav tako z zadovoljstvom ugotavlja, da se je z našo pomočjo uresničilo Priporočilo Varuha glede ureditve sobivanja staršev z otroci v bolnišnicah in zdraviliščih. Državni zbor je namreč na Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju potrdil na seji 23. marca 2021. Po novem je tako zagotovljeno plačilo sobivanja enega od staršev oziroma skrbnika, kadar v zdravstveni zavod sobival z bolnim otrokom do vključno 14. leta starosti ob določenih pogojih pa tudi do 18. leta starosti. V primeru spremljanja osebe s posebnimi potrebami, ki potrebuje 24-urno nego in oskrbo oziroma spremljanja oseb s statusom po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov pa starostne omejitve ni več.: Državni svet v svojem mnenju v varuhovem poročilu izpostavlja tudi nujnost odprave že ugotovljenih pomanjkljivosti Zakona o dolgotrajni oskrbi ter razrešitev problematike predhodnega pisnega opomina pred redno odpovedjo delovnega razmerja, v zvezi s čimer je trenutno v proceduri predlog zakona, ki ga je vložila civilna družba in do katerega se je Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide že opredelila in ga tudi podprla. Kot enega od najbolj perečih področij v kršitev človekovih pravic v družbi, v Državnem svetu prepoznavamo nasilje v družini in nad ženskami, zato smo ponovno pozvali k čimprejšnjemu sprejemanju nove resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nad ženskami. Nazadnje je bila namreč resolucija na tem področju sprejeta za obdobje 2009-2014. Ko smo bili naknadno pisno seznanjeni, naj bi pristojnost Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti navedeno resolucijo intenzivno pripravljal.

V Državnem svetu menimo, da bi se veliko kršitev človekovih pravic, na katere opozarja varuh, lahko preprečilo z večjo proaktivnostjo državnih organov in njihovim medsebojnim sodelovanjem, pa tudi na podlagi sodelovanja z ostalimi deležniki v sistemu. O dobrem sodelovanju z varuhom so nam na primer poročali predstavniki sindikatov. Tudi Državni svet se bo zagotovo še naprej trudil s svojimi zakonodajnimi predlogi odzivati na priporočila oziroma opozorila varuha, četudi zgolj s parcialnimi spremembami zakonodaje, kar smo že ugotovili, da bi drugače predolgo čakali na sistemske spremembe, ki jih pogosto napoveduje izvršna veja oblasti, a se po naših izkušnjah le redko uresničijo.

Dovolite mi, da uradno predstavitev mnenja Državnega sveta zaključim z zahvalo varuhu za opravljeno delo in z željo po nadaljnjem uspešnem delu tudi v prihodnje. Ker pa varuh v našem poročilu na Državnem svetu ni eksplicitno predstavil tudi pogled glede Sveta za invalide, kar ga je danes na pristojni komisiji in pa v petek na odboru, naj vas seznanim, da ima ta priprava Zakona o Svetu za invalide že kar dolgo brado, iz leta 2018, ko je takratna ministrica dr. Kopačeva z javnim razpisom tudi izbrala predstavnika…, ne predstavnika oziroma institucijo, ki je pripravljala ta zakon. Pisal ga je prof. Pirnat in v ministrovanju gospe Ksenije Klampfer je bilo to tudi v širši razpravi. Vse odgovore oziroma na njegove pomisleke je varuh prejel 2. 8. 2019, s strani pisca Zakona o Svetu za invalide. Zato se opravičujem, a tudi današnja izjava zdi malo nestrpno samo v tem kontekstu s strani Varuha človekovih pravic, ker odreka pravico preko 100 tisoč invalidom, da bi o svojih potrebah glede kvalitete življenja odločali sami, skupaj s stroko. Kot smo tudi slišali v samem poročilu, postopki glede odprave diskriminacij in drugih anomalij pri varuhu trajajo 10 do 15 let, kot je tudi izjavil, zato je veliko mojih kolegov in kolegic, ki živijo življenje na invalidskem vozičku ali invalidnost, tudi ne dočaka, da se ti procesi dokončajo. Zato je z veliko podporo trenutnega Sveta za invalide Republike Slovenije in Nacionalnega sveta invalidov Slovenije, ki podpirajo sprejem predmetnega zakona in v zadnjih štirih letih so skupaj iz te institucije preko Državnega sveta in naprej preko Državnega zbora v različnih zakonodajnih postopkih pripeljali veliko sistemskih zakonskih rešitev. Naj samo omenim zvišanje minimalne pokojnine, potem obnovitvena rehabilitacija, ki je po 20. letih postala zakonska pravica in ni več podvržena javnim razpisom. Res je, fascinantno je tudi številka, ki jo je podal varuh, da 32 tisoč vlog pride na Varuha človekovih pravic in zdaj naj se še en zgrmi, en del invalidske problematike, verjamem, da so dobri strokovnjaki, vendar pod določeno specifično področje invalidi sami najbolje poznamo, ki živimo življenje invalida in seveda skupaj s stroko lahko najdemo veliko dobrih rešitev.

Spoštovana predsednica, spoštovani vsi, se opravičujem, če sem bil na moment mogoče čustven, ampak moje življenje je 32 let v invalidskem vozičku, zato mi dovolite tudi, da lahko iz svoje prakse povem, kako je s preprekami in pa delovanjem institucijam. Hvala.

Najlepša hvala tudi vam.

Vsekakor to razumemo, tudi veste, da smo zmeraj zelo dobro sodelovali, tako da jaz upam, da bomo tudi v nadaljevanju z vsemi invalidskimi organizacijami.

Sedaj pa bi morala dati besedo gospodu Mihi Kordišu, ampak ga ne vidim, ste pa, mislim da, dobili poročilo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, zato sedaj vabim k uvodni besedi predstavnika Vlade, z nami sta gospod Robert Cajhen in pa Dragica Iskrenovič, pa sprašujem kdo bo imel uvodno besedo od vaju?

/ oglašanje iz dvorane/ Izvolite.

/ vklop mikrofona/ Ampak jaz tukaj predstavljam predvsem Ministrstvo za kulturo, menim, da je bil koordinator projekta Ministrstvo za pravosodje in da bo Ministrstvo za pravosodje predstavilo stališče.

Dobro, najlepša hvala, jaz sem dobila take podatke, zato sem z njimi operirala, se vam opravičujem, vsekakor boste pa lahko v nadaljevanju povedali svoje stališče vezano na vaše področje, meni je bilo tako rečeno…

Zdaj pa vidim, da je z nami gospod dr. Igor Šoltes, državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje in če sem pravilno razumela, boste vi podali uvodno stališče kot predstavnik Vlade? (Da.)

Izvolite.

Najlepša hvala, spoštovana predsednica.

Res je, da je Ministrstvo za pravosodje tisto, ki je koordiniralo odgovore oziroma pripravljalo odzivno poročilo in koordiniralo z ostalimi ministrstvi odgovore na priporočila varuha.

Torej, spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci Državnega zbora, spoštovani Varuh človekovih pravic s sodelavci in seveda ostali prisotni!

Že na predhodnih obravnavah letnega poročila, kot je bila Komisija Državnega sveta, Odbor za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, smo poudarili, da ugotovitve in priporočila iz varuhovega poročila prispevajo k višjim standardom varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Republiki Sloveniji, zato se seveda ob tej priložnosti tudi zahvaljujemo varuhu in ekipi za trud in za pripravo res obsežnega poročila. Vlada Republike Slovenije se vsako leto sooči s poročili, ki jih natančno, se natančno seznani z njimi in se nanje tudi ustrezno odzove. V ta namen je Vlada tudi letos sprejela odzivno poročilo, katerega pripravo je koordiniralo, kot sem rekel, Ministrstvo za pravosodje, po vsebini pa je poročilo rezultat skupnega dela vseh resorjev Vlade.

Glavnino skupnega odzivnega poročila predstavlja opredelitev Vlade do priporočil varuha, ki jih je podal ali ponovil v 27. rednem letnem poročilu za leto 2021. Pri vsakem od teh priporočil so nosilni resorji ocenili stopnjo realizacije, sedaj že uveljavljenimi ocenami, navedli aktivnosti, s katerimi se priporočila uresničujejo oziroma pojasnili, zakaj so posamezna poročila ostala delno ali v celoti neuresničena in katera priporočila ni mogoče po njihovem mnenju uresničiti. Če pogledamo statistiko za leto 2021, je varuh podal 81 novih priporočil, ki se nanašajo na Vlado. Glede na oceno posameznih resorjev, 31 od teh priporočil predstavlja stalno nalogo, 19 je priporočil, ki je že v celoti realiziranih, 17 delno realiziranih in 10 nerealiziranih. Realizacijo štirih priporočil resorji zavračajo, ob tem pa seveda skrbno navajajo tudi razloge in argumente za tako odločitev.

Kadar gre za zavračanje priporočil, to pomeni, da so resorji priporočila natančno proučili in ocenili, da ga ni mogoče sprejeti, vsaj ne na način, kot je predlagan. Gre pa za proces dialoga in z vidika človekovih pravic in spoštovanja načela dobrega upravljanja /nerazumljivo/ da bodo na daljši rok dileme in priporočila razjasnjene tudi z dialogom med pristojnimi resorji in varuhom, ker seveda vsi stremimo k temu, da vsa priporočila varuha pridejo do realizacije. Tam, kjer pa obstajajo mogoče zakonske ovire pa da skupaj najdemo rešitev, kako pravzaprav realizirati tisto skrb, ki je izražena v poročilu varuha. Varuh je v aktualnem poročilu ponovil tudi 135 priporočil podanih v predhodnih letnih poročilih. Realizacijo teh priporočil je Vlada ocenjevala že lani in v primerjavi s preteklimi ocenami je do izboljšanja ocen prišlo pri 19 priporočilih, dve priporočili sta bili naknadno opredeljeni kot stalna naloga, pri štirih priporočilih pa je prišlo do poslabšanja ocene. Lahko torej zaključimo, da je pri izvrševanju priporočil bil storjen določen napredek in da si Vlada prizadeva, da bi priporočila čim bolj dosledno uresničila, čeprav to pogosto terja več časa, kot bi si želeli.

Del skupnega priporočila Vlade je tudi odziv vlade na varuhovo poročilo o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po konvenciji OZN proti mučenju, posebnega mehanizma za zaščito pravic oseb, ki je odvzeta prostost oziroma poročilo Vlade je v tem delu bistveno manj obsežno, kar je posledica dejstva, da varuh priporočila v zvezi s preventivnim mehanizmom podaja neposredno po obisku posameznega kraja odvzema prostosti, ne šele v poročilu, pristojni resorji oziroma naslovniki priporočil pa tudi sproti podajajo svoja pojasnila. Skupno število priporočil v letu 2021 je bilo okoli 500, približno 200 od teh priporočil pa je bilo že realiziranih. Pomembne ugotovitve, ki izhajajo iz tega posebnega varuhovega poročila je, da varuh tudi v letu 2021 ni odkril primerov mučenja, izpostavil številne težave, ki se jih Vlada zaveda, jih pa pogosto ni mogoče odpraviti čez noč.

Zaključno želim povedati, da si bo Vlada Republike Slovenije tudi v prihodnje prizadevala za dvig standardov varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zato me seveda navaja optimizem, da bomo tudi naslednje leto priča številnim uresničenim priporočilom Vlade oziroma kdaj tudi opis rezultatov dialoga z neodvisno institucijo varuha glede priporočil.

Mogoče, če sem ravno pri besedi, bi se samo na dve stvari odzval, ki se nanaša na pravosodje, da ne bomo potem še enkrat se vračali na pravosodje, glede pomanjkanja sodnih izvedencev. To je, če rečem, zelo objektivno dejstvo, na katerega neposredno ne moremo vplivati, posebej še pri posameznih profilih, kot je družinsko izvedeništvo in pa na področju nekaterih zdravstvenih profilov, ker praktično kljub razpisom in kljub pripravljanju različnih seminarjev v katerih tudi pozovemo k prijavitvi interesa, velikega interesa ni, bodisi da je razlog v mogoče ne posebno zavidljivem finančnem nadomestilu ali pa ta profil izvedencev pač ni oziroma ta profil medicine ni zanimiv za izvedeniško delo. Se pa seveda trudimo, ker to je na nek način stalna naloga, ki je pač ciklično vezana na tudi razmere, če rečem, na trgu delovne sile, v tem primeru izvedencev v njihovih interesih.

Glede sovražnega govora lahko rečemo, da oziroma prvo, če rečem, novele Zakona o odškodnini žrtev kaznivih dejanj, če bo vse po sreči, bo to v naslednjem letu tudi realizirano, tako da z vso resnostjo pristopamo tudi k tej zelo, če rečem, občutljivi temi. Glede sovražnega govora pa, da na podlagi analize seveda, kot ste že sami dejali, bomo nadaljevali z ustreznimi aktivnostmi.

Tako da jaz bi mogoče to za, pa mogoče samo še en del, ki se nanaša na nerealizirane ukrepe, seveda ni to od, bom rekel, neka noviteta, gre pa za varuhovo priporočilo: da Ministrstvo za pravosodje pripravi spremembo zakonodaje, ki bo omogočila možnost subsidiarnega pregona v primeru kaznivega dejanja po 297. členu na način, da bo ta mogoč ne le za konkretnega oškodovanca, temveč tudi za širši krog. Ministrstvo za pravosodje ocenjuje, da bi tukaj prišlo lahko do zlorab, da bi lahko prišlo do nepreglednosti in predlagamo, da se o tej konkretni temi sestanemo posebej z varuhom in poiščemo kako na nek način uresničiti pričakovanja, ampak mogoče z drugačnim pristopom, ker mimogrede, kot veste, se pripravlja tudi zelo tehnična novela kazenskega zakona, ki pa je vezana bolj na neke normativne spremembe in pa spremembe, ki so vezane na zahteve evropske zakonodaje. V nadaljevanju potem bo pa tudi prišlo do širše razprave o širši noveli kazenskega zakona, Zakona o kazenskem postopku znotraj katerega bi lahko potem poskušali vključiti ustrezno tudi te skrbi in priporočila varuha.

Hvala predsednica.

Najlepša hvala tudi vam za to obrazložitev, dodatno. V kolikor se bodo pojavile kakšne dileme ali pa vprašanja, bom seveda dala besedo, ampak ob koncu, ker je tako po Poslovniku.

Sedaj sprašujem ali želi besedo predstavnik Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti? Očitno ni nikogar z nami z Ministrstva za delo, pa imamo zelo pomembne teme, ki so vezane ravno na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Nisem dobila tudi opravičila, ampak dobro. Sedaj dajem oziroma sprašujem ali želi besedo Ministrstvo za notranje zadeve? Z nami je državni sekretar dr. Branko Lobnikar. Želite? Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa.

Spoštovana gospa predsednica, spoštovani poslanci, cenjene poslanke, gospod Varuh človekovih pravic, kolegice in kolegi!

Ministrstvo za notranje zadeve z obema organoma v sestavi, policijo in inšpektoratom za notranje zadeve, z vso resnostjo obravnava vse ugotovitve, predloge in pobude varuha in si prizadeva za izboljšavo kakovosti našega dela ter odpravo vseh pomanjkljivosti, na katere nas opozarja varuh. Takoj smo tudi pristopili k realizaciji priporočil, ki jih je varuh namenil Ministrstvu za notranje zadeve v letnem poročilu za leto 2021, podrobneje pa smo na vsa vprašanja in priporočila varuha odgovorili tudi v našem delu odzivnega poročila.

Naj se zahvalim varuhu za vse njegove pobude in sodelovanje s ciljem, da bi skupaj dosegli višji standard varovanja človekovih pravic v policijskih postopkih in tudi ostalih postopkih, ki spadajo na področje dela Ministrstva za notranje zadeve. Z namenom odpravljanja, preprečevanja kršitev človekovih pravic so bile, zagotavljam vam, vse pobude, mnenja in predlogi navedeni v poročilu skrbno proučeni. Ne bom šel podrobneje, naj pa omenim zgolj eno priporočilo. In sicer, varuh priporoča Ministrstvu za pravosodje, Ministrstvu za notranje zadeve, Vladi in Državnemu zboru, da se po posvetovanju z varuhom pripravi novela zakona njegovega področja z ustanovitvijo nacionalnega poročevalca za boj proti trgovini z ljudmi v okviru te novele. Tako Ministrstvo za notranje zadeve kot jaz osebno kot nacionalni koordinator za preprečevanje trgovine z ljudmi, podpiram to priporočilo varuha za vzpostavitev neodvisnega mehanizma za spremljanje izvedenih aktivnosti državnih organov na področju trgovine z ljudmi in pozdravljam njegovo pripravljenost, da prevzame to funkcijo.

Hvala lepa.