Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam. Pričenjam 6. nujno sejo Odbora za gospodarstvo.
Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: gospod Jožef Horvat iz Poslanske skupine Nova Slovenija. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili pa sodelujejo: gospod Jožef Jelen namesto poslanca gospoda Franca Breznika iz Poslanske skupine SDS, gospa Mateja Čalušić nadomešča gospoda Martina Marzidovška iz Poslanske skupine Svoboda, gospod mag. Rastislav Vrečko nadomešča gospoda Tomaža Laha iz Poslanske skupine Svoboda in gospod Milan Jakopovič nadomešča gospoda Miha Kordiša iz Poslanske skupine Levica.
S sklicem seje ste prejeli predlagan dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.
Predlagam, da obravnavamo 1. in 2. točko skupaj, saj sta Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2024 vsebinsko povezana. Ali kdo takšnemu predlogu nasprotuje? (Ne.) Ugotavljam, da ne in se vam za to tudi iskreno zahvaljujem
Prehajamo na obravnavo 1. IN 2. TOČKE DNEVNEGA REDA.
K tej točki so bili vabljeni: Vlada, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministrstvo za finance.
Kot gradivo ste prejeli Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2024, ki sta objavljena na spletnih straneh Državnega zbora Republike Slovenije.
V skladu s Poslovnikom Odbor za gospodarstvo obravnava oba dokumenta kot zainteresirano delovno telo z vidika svojih pristojnosti, torej le del obeh predlogov, ki se nanašata na področje dela Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Amandmaji se lahko vlagajo le k posebnemu delu obeh dokumentov. Glede amandmajev ne bi zdaj v tem trenutku govorila, v kolikor bodo, bomo potem obrazložitev podali.
In sedaj dajem uvodno obrazložitev oziroma besedo predstavniku oziroma predstavnici Ministrstva za finance, gospe Mojci Pirnat.
Izvolite, beseda je vaša.
Mojca PirnatHvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj tudi z moje strani.
Naj uvodoma poudarim, da bo struktura javnofinančnih prihodkov in odhodkov celovito predstavljena na seji matičnega Odbora za finance, zato bi vam želela uvodoma predstaviti samo nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela Predloga sprememb proračuna za leto 2023 in Predloga proračuna za leto 2024.
Predlog sprememb proračuna za 2023 in Predlog proračuna države za leto 2024 sta potekala v negotovih okoliščinah, saj je že tako načeto gospodarsko situacijo, ki jo je povzročila več kot dveletna epidemija COVID-19, dodatno otežila energetska kriza. Zaradi nepredvidljivosti razvoja na energetskih trgih, ki je v veliki meri odvisna od nadaljevanja vojne v Ukrajini, bo osredotočenost proračunske politike na ukrepih za blažitev posledic COVID-19 in draginje ter izvajanju strukturnih ukrepov za povečanje odpornosti gospodarstva, ki bodo podprti z investicijami na ključnih področjih. V letu 2023 in 2024 bodo z investicijskega vidika v ospredju projekti, podprti predvsem z evropskimi viri, saj se zaključuje obstoječa evropska finančna perspektiva za programsko obdobje 2014-2020, istočasno pa se začenja izvajanje nove finančne perspektive za programsko obdobje 2021-2027. Sredstva za izvajanje kohezijske politike za obdobje 2021-2027 so načrtovana v obliki splošne proračunske rezervacije pri Ministrstvu za finance, dokler ne bodo določena in razdeljena skladno z izvedbenim načrtom operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike. Poleg navedenega se pričakuje tudi intenzivno izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost. V letu 2023 so v bilanci prihodkov in odhodkov prihodki načrtovani v višini 13,4 milijarde evrov, kar je za 13 % več kot je bilo načrtovano v sprejetem proračunu 2023, medtem ko so odhodki državnega proračuna v istem letu določeni pri 16,7 milijarde evrov, kar je za 25 % več kot so določeni v sprejetem proračunu države za leto 2023. Kot že povedano, se zaradi nepredvidljivih dogodkov na področju energetske krize krepijo načrtovani izdatki za blaženje draginje prebivalcev in gospodarstva. Za financiranje ukrepov povezanih z omilitvijo draginje je v spremembah proračuna države v letu 2023 rezerviranih 1,2 milijardi evrov. Za leto 2024 so prihodki načrtovani v višini 13,8 milijard evrov oziroma 3,1 % več kot v predlogu sprememb proračuna države za leto 2023, odhodki pa v višini 15,5 milijard evrov, kar je za 7,1 % manj kot v predlogu sprememb proračuna države za leto 2023. Primanjkljaj državnega proračuna je ocenjena 3,3 milijarde evrov oziroma 5,3 % BDP v letu 2023 in v letu 2024 na 1,7 milijarde evrov oziroma 2,6 % BDP. To bi bilo na kratko iz moje strani vse. Hvala lepa.
Hvala lepa. Sedaj dajem besedo predstavniku Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, gospodu Matevžu Frangežu, ki nam je predstavil tudi diaprojekcijo. Izvolite.
Matevž FrangežSpoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Najprej želim opravičiti ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaža Hana, ker bomo sedaj govorili o finančnih virih za pravzaprav najpomembnejši del tega mandata, si je minister posebej želel biti tukaj, da vam osebno predstavi to, čemur pravimo razvojna gospodarska politika. Žal pa, seja Vlade Republike Slovenije še vedno poteka.
Pomembno je, da preden zaidemo v posamične postavke, posamezne številke, skušamo razumeti širšo zgodbo in kontekst v katerem sprejemamo proračuna za leti 2023 in 2024. Kot smo na tem odboru že večkrat govorili, pravzaprav energetska kriza kaže na velike spremembe s katerimi je soočen evropski industrijski model. To je kontekst v katerem sprejemamo ta proračun in s predstavitvijo posameznih prioritet ukrepov vam želimo predvsem pokazati to, da se Slovenija pospešeno prilagaja na to, da bomo čas teh velikih sprememb, kolikor je mogoče varno in odporno izkoristili za potrebne spremembe tudi v slovenskem gospodarskem modelu.
Eno od pomembnih vprašanj, ki se pri tem poraja, je vprašanje, ali je ta kriza, ki ji rečemo energetska kriza, zgolj prehodne narave ali pa kaže na strukturne slabosti v globalni ekonomiji. Kot veste je ekonomija veda, ki določa, kako najbolj učinkovito uporabiti razpoložljive vire za to, da dosegamo želen output, želen rezultat. Vendarle je potrebno in odgovorno ugotoviti, da se seveda evropski industrijski model v tem kontekstu sooča s številnimi ozkimi grli, s krizo, inputom. To posebej vidimo na materialih, še posebej surovinah, na nekaterih strateško pomembnih proizvodih, tipični primer so polprevodniki, na očitnih izzivih, ki jih imamo na energetskem področju in tudi s pomanjkanjem delovne sile. Hkrati globalna ekonomija raste in GDP svetovni v letu 2022 je dosegel nove rekorde. Ta naslovnica pa vam vendarle kaže kako je razporejena globalna ekonomska moč in znotraj teh razmerij je seveda v primarnem slovenskem interesu krepitev, odpornost in suverenost evropskega gospodarstva s katerim smo zunanjetrgovinsko tudi najbolj povezani in polno integrirani na evropski notranji trg. Velike spremembe v globalni ekonomiji moramo kot Slovenija videti tako kot tveganja in kot priložnost. V tem pogledu je fokus naše gospodarske politike nova energija, nove industrije, povezani ekosistemi, strateški pristop, povečana učinkovitost, še posebej, ko govorimo o uporabi javnih sredstev in maksimiranje odgovornosti. Zato, da dosežemo kot ekonomija strateški cilj zeleno, pametno in digitalno gospodarstvo, s pogojeno dodano vrednostjo.
V tem kontekstu si na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo zastavljamo razvojno gospodarsko politiko za kakovosten preporod slovenskega gospodarstva, da bo sredi že omenjenih velikih sprememb trajno odporno, zeleno, pametno in digitalno, sposobno in konkurenčno uresničiti priložnosti v mednarodnem prostoru, tako na obstoječih trgih v evropskih verigah, v katere smo močno vpeti, kot tudi zaradi nuje po diverzifikaciji tudi na novih trgih. To so viri te razvojne gospodarske politike in seveda nagovarjajo širši kontekst, kot le državni proračun.
Integralnih sredstev v letu 2023, v ta namen je na voljo dobrih 189 milijonov evrov. K temu moramo dodati v letu 2023 še razpoložljive vire iztekajoče se kohezijske politike v višini 119 milijonov. Oceno, da bomo v prihodnjem letu izplačali za približno 159 milijonov evrov sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost, da bomo aktivirali naložbe iz B bilance državnega proračuna v višini okvirno okoli 58 milijonov in plasirali na trg finančne instrumente, spet v zelo okvirni in ocenjeni višini na ravni slabih 25 milijonov evrov. To skupaj pomeni, da bo slovensko gospodarstvo, ne upoštevaje ukrepe za pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize, v prihodnjem letu deležno naložb, ukrepov, spodbud v višini preko 550 milijonov evrov.
Tu so prikazane medletne vrednosti proračunov, se pravi proračun za letošnjega leta po že sprejetem rebalansu, pardon, po osnovni verziji proračuna za leto 2022, premik iz sprejetega proračuna za leto 2023 s korekcijami, ki jih pravkar počnemo, in raven vrednosti za proračun v letu 2024. Samo ta premik je vreden 41 milijonov evrov, povezan pa je predvsem s sofinanciranjem strateških investicij, v industriji, z okrepljenimi napori na področju internacionalizacije in krepitve naših vesoljskih programov. Povečujejo se tudi kohezijska sredstva za skupaj okoli 53 milijonov evrov, medtem ko se nova finančna perspektiva planira v sklopu Ministrstva za finance in ker program evropske kohezijske politike še ni potrjen s strani Evropske komisije, v tem hipu tudi ni predvidenih vrednosti črpanj v nadaljnjem obdobju.
Poglejmo ključne prioritete, ki si jih je zastavila nova slovenska vlada. Dvig dodane vrednosti gospodarstva načrtujemo z letno okoli s 70 milijoni evrov, 67, skoraj 68 milijonov v letu 2023 in 69 milijonov v letu 2024, pri tem pa bomo v prihodnjem letu seveda izkoristili in absorbirali tudi sredstva, ki so nam na voljo iz dosedanje kohezijske politike, v vrednosti dobrih 13 milijonov evrov. V tem sklopu gre predvsem za različne spodbujanje politike razvoja, raziskav in inovacij, pilotnih projektov, strateških, razvojnih, inovacijskih partnerstev, tudi mednarodnih raziskovalnih razvojnih programov EUREKA in Eurostars, vlaganj v kompetence gospodarstva za kreativnost, inovativnost in dizajn, trajnostno naravnane investicije in raziskave in razvoj ter dvig dodane vrednosti lesne industrije. Predvsem od tovrstnih vlaganj je odvisno ali bo Sloveniji uspel ambiciozen cilj, to je podvojitev dodane vrednosti. Na področju podjetništva in podpornega okolja vlagamo v letu 2023 2 milijona 390 tisoč evrov, v letu 2023, slaba 2,5 milijona gre pa predvsem ter skupaj preko 17 milijonov evrov kohezijske politike, predvsem fokusirane v vavčerje za mala in srednja podjetja, v promocijo podjetništva in podjetniške kulture, v podporno okolje subjektov inovativnega okolja in pa slovenskih poslovnih točk, v podjetništvo posameznih ciljnih skupin mladi, ženske, startupi, vajeništvo, poklicno in strokovno izobraževanje, digitalizacija, gre za projekte Edih in Dih ter javna pooblastila gospodarskih zbornic na področju internacionalizacije in vesolja.
V proračunih za leti 2023 in 2024 načrtujemo po štiri oziroma pet milijonov evrov za začetek aktivnosti za uspešno predstavitev Slovenije na svetovni razstavi v Osaki na Japonskem v letu 2025, storitve za podjetja, da izkoristijo priložnosti na tujih trgih, in storitve za tuje neposredne investicije v višini 3,8 milijona evrov v letu 2023 in dobre štiri milijone evrov v letu 2024. Mednarodno razvojno sodelovanje na ravni pol milijona evrov. Posebej ponosni pa na krepitev sredstev za vesoljske programe slovenske industrije in uresničitev naše ambicije polnopravnega članstva Slovenije v Evropski vesoljski agenciji v letu 2024. Gre pa za sredstva, s pomočjo katerih do izjemnih priložnosti v evropskem industrijskem prostoru preko evropskih vesoljskih programov prihaja slovenska industrija. Prav v prejšnjem tednu je v skupni organizaciji Ministrstva za zunanje zadeve, Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo potekal izjemno uspešen biznis diplomo si dogodek v našem centru Noordung, ki je predstavil konkretne projekte slovenskih podjetij, ki s pridom izkoriščajo različne vesoljske programe ESE z namenom, da seveda ob Profi Concept, ob delujočih konceptih v vesolju pospešeno industrializiramo tovrstne programe tudi v širši industrijski rabi. Priporočam, da si te stvari ogledate in mislim, da imamo tudi na Digitalu kar veliko za pokazati, kateri so konkretni projekti slovenskih podjetij, gre pa seveda za najnaprednejša slovenska inovativna podjetja. Trgovinska politika in urejanje trga, tisto, brez česar ne gre, kjer je naš cilj predvsem učinkovito varstvo potrošnikov, varstvo konkurence, pravilno delovanje trga in ukrepi na notranjem trgu, torej, da v našem skupnem evropskem prostoru ne prihaja do neželenih motenj. Skupaj na tem področju, vključno z vlaganji v blagovne rezerve, vlagamo 23 milijonov evrov v letu 2023 in dobrih 18 milijonov v letu 2024. V ta kontekst, tukaj naj posebej izpostavim tudi ukrepe za razvoj in ohranjanje rokodelstva, kjer se vlaganja v višini milijon štiristo v letu 2023 povečujejo na milijon osemsto v letu 2024 tudi po zaslugi novo sprejetega Zakona o rokodelstvu. Na področju regionalnega razvoja poseben fokus regionalna podjetniška infrastruktura. Gre za poslovne cone, različne oblike podpornega okolja za podjetništvo na ravni lokalnih skupnosti in regij, fokus predvsem učinkovito in uspešno črpanje preostalih kohezijskih sredstev v vrednosti nekaj več kot 21 milijonov evrov, v letih iz leta 2023 na leto 2024 bistveno krepimo sredstva za razvoj socialnega podjetništva iz torej 530 tisoč na milijon 10 tisoč evrov, pri čemer bomo v prihodnjem letu izkoristili tudi preostala kohezijska sredstva. Seveda je na področju regionalnega razvoja poseben fokus na problemskih območjih in podporo lokalnim skupnostim v vrednosti 16 milijonov v leto 2023, 14 milijonov v letu 204 in v prihodnjem letu tudi uspešen izkoristek razpoložljivih evropskih sredstev v vrednosti nekaj manj kot 9 milijonov evrov, seveda pa se posebna prioriteta Vlade kaže tudi na skrbi za gospodarski razvoj območij narodnih in etičnih skupnosti tako doma kot v zamejstvu. Gre za različne programe za zamejce, za Slovence po svetu kot tudi za etične manjšine pri nas doma, predvsem za romsko infrastrukturo v romskih naseljih. Torej, za gospodarsko infrastrukturo v romskih naseljih. V letu 2023 temu področju namenjamo dobrih 6 milijonov evrov in v letu 2024 dobrih 7 milijonov evrov. Torej, za področje regionalnega razvoja, skupaj 23 milijonov v letu 2023, dobrih 22 milijonov v letu 2024 in pospešeno črpanje, kar zajetne ovojnice 30 milijonov v letu 2023 iz kohezijskih virov.
Trajnostni turizem z visoko dodano vrednostjo. Skupna vlaganja v letu 2023 dosegajo skoraj 24 milijonov evrov integralnih sredstev in kar 69 milijonov kohezijskih sredstev gre za sredstva ReactEu, namenjenih dvema prioritetama, prestrukturiranje naših zimskih središč v gorske centre 365 dni, torej za celoletno turistično ponudbo, s tem pa dvig dodane vrednosti, boljšo izrabo resursov, boljšo uporabo in razpoložljivost kadrov ter za nastanitve za višjo kakovost storitev, spet s fokusom na dvigu dodane vrednosti našega turizma. Ob tem še seveda integralni del, razvoj turizma in turističnih destinacij ter mednarodnih športnih dogodkov 4 milijone in pol v letu 2023 in 4 milijone 800 v letu 2024. Tukaj gre za splet različnih aktivnosti, pretežno v izvajanju Slovenske turistične organizacije kot tudi lokalnih in regionalnih turističnih in destinacijskih organizacij. Posebej veliko pozornost namenjamo seveda mednarodnim športnim dogodkom v skladu z zastavljeno vizijo trikotnika gospodarstvo-turizem-šport, kjer smo tudi v letošnjem letu premaknili nekaj trdih orehov. Naj samo omenim učinkovito pomoč vlade pri organizaciji svetovnega prvenstva v odbojki. Pravkar potekajo aktivnosti za enak podvig na področju, torej rokometa in pa seveda vse bolj aktivne priprave na uspešno izvedbo svetovnega prvenstva v Planici mislim, da v marcu prihodnje leto. V tem kontekstu fokus na promociji Slovenije in naših turističnih produktov 7 milijonov in pol v letu 2023 in 7 milijonov in pol v letu 2024. Samo delovanje Slovenske turistične organizacije na ravni okoli 3 milijonov na leto, za javno službo in razvoj Kobilarne Lipica skupaj 9 milijonov, tudi tukaj gre za pogumen dvig sredstev, tako za delovanje javne službe Kobilarne Lipica, tega edinstvenega kulturnega spomenika na katerega moramo biti Slovenke in Slovenci izjemno ponosni in ga razviti tudi v prvovrstno destinacijo, ki pa bo vedno imela v mislih negovanje tradicije in dobrobit konja, ki je v teh edinstvenih pogojih kraškega sveta se razvil kakor se je razvil in prišel do tako vrhunske umetniške izraznosti. V tem kontekstu krepimo tudi investicijska vlaganja v infrastrukturo Kobilarne Lipica. Razmerje med javno službo in investicijami je, mislim, da 4:5. Poglejmo še organe v sestavi, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je ob mreži izvajalskih institucij, kot so Slovenski podjetniški sklad, Javna agencija Spirit Slovenija, Slovenski regionalni razvojni sklad, odgovorno tudi za organe v sestavi, gre za Tržni inšpektorat Republike Slovenije, kjer vidite medletno dinamiko krepitve, ravno zato, da se zagotovijo ustrezen pregon vseh tržnih anomalij, Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino; eno od področij, kjer imamo težave je nizka stopnja zavarovanja naše intelektualne lastnine, premalo vlagamo v slovenske blagovne znamke in tukaj imamo še veliko potenciala, tudi to področje se med letno krepi ter Urada Republike Slovenije za meroslovje; jaz jim v šali pravim, to so naši strokovnjaki, ki nam vsak mesec povedo, da je meter še vedno meter. Skupaj torej 10 milijonov v letu 2022, 2023, torej v letu 2023 slabih 11 milijonov in dobrih 11 milijonov v letu 2024.
Počasi končujem, pa bi vam vendarle še dal eno informacijo, ki mislim, da je zelo dragocena tudi za poslanke in poslance in širšo javnost. Z učinkovito izrabo virov iz Sklada za okrevanje in odpornost, kjer sledimo fokusu dvig dodane vrednosti gospodarstva z naložbami v krožno gospodarstvo, zeleni in digitalni prehod. V letih 2023 in 2024 so predvidena izplačila v višini približno 300 milijonov evrov. Gre za glavnino razpoložljivih sredstev, za katere je odgovorno Ministrstvo za gospodarstvo. Doslej smo razpisali že 94 odstotkov celotne kvote, se pravi teh skupno 426 milijonov evrov, s sklepi pa je že podprtih 243 projektov podjetij in konzorcijev, v skupni vrednosti 128 milijonov evrov, kar zajema približno 30 odstotkov celotne kvote.
Kohezija 2021-2027, torej, kot že rečeno, pričakuje se tudi potrditev programa s strani Evropske komisije. Tudi na tem področju, pametni razvoj, aplikativne, torej ukrepi za raziskave, razvoj in inovacije, znotraj tega demonstracijski razvojni projekti, krepitev podpornega okolja, digitalizacija in pravični prehod obeh premogovnih regij, torej Zasavje in Šaleška dolina. Do leta 2029 lahko Slovenija absorbira za gospodarstvo najmanj 756 milijonov evrov kohezijskih sredstev, kar, če štejemo deljeno z 7 let, znese približno 108 milijonov evrov, govorim seveda o podaljšanem obdobju, to je plus 2, se pravi do vključno leta 2029. Pri tem pospešeno pripravljamo vse potrebno za to, da bomo prvič uvedli tudi »blending« ukrepe s kombiniranim financiranjem s pomočjo nepovratnih in povratnih virov.
Spoštovani poslanke in poslanci, iskreno opravičilo, ker sem bil nekoliko daljši, mislim pa, da je prav, da tako vi, ki imate zdaj v rokah najpomembnejši instrument za uspešno vladno politiko, to sta državna proračuna za leti 2023 in 2024, dobite čim širšo in čim podrobnejšo sliko za to, da bodo vaše odločitve modre in usmerjene v prihodnost.
Hvala lepa.
Hvala lepa za izčrpna pojasnila in tudi, bom rekla, spodbudne besede za gospodarstvo. Prezentacija je bila, bom rekla, zelo dobra, kolegice in kolegi so naslovili name prošnjo, če bi jo bilo možno tudi s strani vas, da bi jo nam posredovali. Tako da jaz mislim, da tukaj ne bi bilo zadržkov, ker bomo potem imeli nek kratek povzetek tudi vsega tega, kar pač se bo dogajalo.
Zato sedaj odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Kakšna želja po razpravi? (Da.)
Gospod Rado Gladek, izvolite, beseda je vaša.
Hvala lepa za besedo, predsedujoča.
Tudi jaz se zahvaljujem za, bom rekel, izčrpno prezentacijo, bi pa vseeno mogoče par mogoče bolj podrobnih obrazložitev, saj, načeloma ste stvari nakazal že čez prezentacijo, ampak vseeno bi mogoče bil malo bolj konkreten.
Postavka znanost in informacijska družba. Včeraj sem bil prisoten na Odboru za izobraževanje in tudi tam je bilo govora oziroma na nekaterih postavkah so se sredstva zmanjševala, pa je državni sekretar omenil, da ne smemo gledati strogo samo, bi rekel, njegov vrtiček, ampak so sredstva tudi drugje. Ampak vseeno mogoče malo bolj podrobno obrazložitev zmanjšanja sredstev glede na, če gledamo oceno realizacije 2022, sprejeti proračun 2023 in predlog proračuna za naslednje leto, tukaj se pač zmanjšuje, mogoče je to razlog kohezijska sredstva, ampak mogoče malo bolj podrobno obrazložitev.
Potem lokalna samouprava, vemo, da lokalna samouprava je eden od, bi rekel, virov razvoja in generator marsikaterega uspešnega projekta, tako da tudi tukaj gre za zmanjšanje sredstev v višini 4 milijone, pa mogoče tukaj malo dodatno obrazložitev.
Potem imamo pod 14 - podjetništvo in konkurenčnost in v bistvu pod podstavka 140205 - gospodarska infrastruktura in razvojni centri. Tukaj je predvideno povečanje sredstev za 17 milijonov, ampak, ko smo iskali to postavko v NRP nismo našli povezave, tako da mogoče malo razlage glede tega.
Zdaj pa še glede blagovnih rezerv. Vi ste jih sicer v prezentaciji omenjal, ampak glede na nepredvidljive čase so blagovne rezerve zelo, zelo pomembne, se pravi, lahko se nam zgodi, da v določenem trenutku določenih osnovnih dobrin ne bo, ki jih pač zagotavljamo v takih primerih preko blagovnih rezerv. In zdaj, če primerjamo sploh to realizacijo za to leto, vi sicer malenkostno povečujete, ampak če pa primerjamo s preteklostjo, predlog proračuna za 2023 je 11 milijonov, za 2024 pa 13 milijonov. Se vam zdi to dovolj za zagotavljanje stabilnosti blagovnih rezerv? Ker to se mi zdi, se mi zdi zelo pomembna postavka v teh nepredvidljivih časih.
Toliko, toliko mogoče za začetek na kratko.
Hvala.
Hvala lepa. lahko dobimo pojasnilo s strani Ministrstva za gospodarski razvoj? Želi še kdo razpravo? Bomo malce dali časa državnemu sekretarju, da zbere misli, da pridobi podatke. Izvolite, gospod Matevž Frangež, beseda je vaša.
Matevž FrangežBom začel na koncu. Se popolnoma strinjam z vami o tem, da je eden od pokazateljev ali smo pripravljeni na predvidljiva in nepredvidljiva tveganja v prihodnjem obdobju, seveda tudi kompaktnost in pripravljenost naših blagovnih rezerv. Naj v tem pogledu po povem, da smo že v letošnjem letu intervenirali s povečanjem sredstev. Rahlo povečanje pa je predvideno tudi v letu 2023, pri tem je seveda izjemno pomembno to, da znamo glede na ocene tveganj ustrezno korigirati tudi program, ki je podlaga za oblikovanje blagovnih rezerv, da bomo z ustreznim oblikovanjem rezerv lahko se učinkovito zaščitili pred pač tveganji, ko do njih dostopi, kot je nastopil.
Kar se tiče lokalne samouprave, zdaj pri vseh zmanjšanjih, kot ste v bistvu pravilno uganili, gre pravzaprav za uskladitev medletne dinamike, ki je povezana predvsem s koriščenjem evropskih sredstev in seveda jo ta pogled na državni, torej na proračun izkazuje in zato je tudi niste našli v NRP, ker na ravni konkretnih projektov pravzaprav zmanjšanj ni. Torej posledica predvsem uskladitev evropskih sredstev tako pri postavkah oziroma programih znanost in informacijska družba kot tudi lokalna samouprava. Sedaj, v kolikor pa je potreben podrobnejšo obrazložitev pa bom še v to svojo zadrego namočil moja sodelavca.
