Dobro jutro.

Spoštovane članice in člane komisije, predstavnike ministrstva in vse ostale vabljene, prav lepo pozdravljam. Pričenjamo s 3. nujno sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice oziroma člani, in sicer, gospa Iva Dimic, na seji pa kot nadomestni člani oziroma članice komisije s pooblastili sodelujejo, kolega Rado Gladek nadomešča kolega Francija Kepa, mag. Bojana Muršič pa nadomešča poslanca Predraga Bakoviča.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni gospod Matej Arčon, minister brez resorja, pristojen za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, ter predstavniki Ministrstva za finance.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije,. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red kot je bil predlagan s sklicem. Komisiji uvodoma predlagam, da združimo obravnavo obeh točk dnevnega reda. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Tako prehajamo na 1. IN 2. IN DRUGO TOČKO DNEVNEGA REDA, TOREJ NA OBRAVNAVO PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023 IN PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2024.

Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023 in Predlog proračuna Republike Slovenije za 2024, je dne 30. 9. 2022 Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Sta objavljena na spletnih straneh Državnega zbora, obravnavali pa ju bomo na podlagi 41., 166. in 157. člena Poslovnika Državnega zbora kot zainteresirano delovno telo, torej zgolj z vidika svojih pristojnosti na delovnem področju komisije, torej v delu, ki se nanaša na proračunskega uporabnika Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Prejela sem še eno pooblastilo in sicer, poslanka Lucija Tacer nadomešča poslanko Mirjam Bon Klanjšček.

Do tega trenutka nisem prejela nobenega predloga za amandma komisije, zato uvodoma prosim predstavnika Ministrstva za finance, da poda uvodno obrazložitev predlogov sprememb proračuna za leto 2023 in leto 2024 in pa zaradi samega zapisa seje vljudno prosim, če se predstavite.

Izvolite.

Hvala za besedo.

(Ministrstvo za finance, Valenčič Alek, Direktorat za proračun.)

Jaz bom govoril bolj na splošno od samega proračuna, bolj specifične podatke pa bodo verjetno predstavili kolegi. S strani ministrstva bom na kratko izpostavil nekaj osnovnih informacij oziroma podatkov iz splošnega dela predloga proračuna države za prihodnji dve leti. Priprava proračuna je, kot veste, potekala v izredno negotovih okoliščinah, ki so večinoma posledica makroekonomske situacije in same politične situacije v svetu. Vsesplošne spremembe v Evropi, geostrateški položaj Slovenije in posredna odvisnost od ukrajinskih in ruskih virov so pomembno zamajali samo stabilnost slovenskega gospodarstva. Že tako načeto situacijo, ki jo je povzročila več kot dve leti trajajoča epidemija, je dodatno otežila še energetska kriza in inflacijski pritiski na številnih področjih. Zaradi nepredvidljivosti nadaljnjega razvoja energetskih težav, ki je v veliki meri odvisna tudi od poteka vojne v Ukrajini, se bo osredotočenost ekonomskih in proračunskih politik prepletala s samimi ukrepi za blažitev draginje ter izvajanjem strukturnih ukrepov za povečanje odpornosti gospodarstva, ki jih bomo podprli z investicijami na ključnih področjih. Pri pripravi proračunskih dokumentov za leti 2023 pa 2024, je bila upoštevana tudi jesenska napoved UMAR, ki za leto 2022 vseeno, kljub vsemu temu predvideva 5 odstotno rast BDP, predvsem zaradi višje rasti zasebne potrošnje v samem začetku leta, medtem ko za leto 2023 predvideva predvidena očitno nižja rast v višini 1,4 % in 2,6 % v letu 2024. V

V programski strukturi državnega proračuna se prihodki v prihodnjem letu krepijo predvsem na programih povezanih s politikami varovanja okolja, infrastrukture, znanosti, informacijske družbe, podjetništva in konkurenčnosti ter prometa in prometne infrastrukture. Če na kratko pogledamo same številke, v letu 2023 so prihodki proračuna načrtovani v višini 13,4 milijarde, kar je 13 % več, kot je bilo načrtovano v trenutno veljavnem oziroma sprejetem proračunu za leto 2023, medtem ko so odhodki načrtovani v višini 16,7 milijard, kar je za 25 % več kot je v trenutno veljavnem proračunu 2023. To je predvsem posledica načrtovanih izdatkov za blaženje inflacijskih in inflacijskih pritiskov, s katerimi se soočajo državljani in gospodarstvo. Za leto 2024 so prihodki načrtovani v višini 13,8 milijarde, kar je 3 % več kot v letu prej, predvsem na račun višjih davčnih prihodkov, medtem ko so odhodki proračuna načrtovani v višini 15,5 milijarde, kar je 7 % manj kot je v predlogu za leto 2023. V bilanci proračuna se posledično načrtuje primanjkljaj v letu 2023 3,3 % in 1,7 milijarde, pardon, 3,3 milijarde v letu 2023, ni odstotka, in 1,7 v letu štiriindvajset.

Naj za konec poudarim, da bodo na matični seji Odbora za finance posebej predstavljene vse okoliščine, izhodišča načrtovanih načrtovanja proračuna za prihodnji dve leti ter sam pristop upravljanja celotnih javnih financ. To je za minuse. Hvala.

Najlepša hvala.

Sedaj dajem besedo državni sekretarki za Slovence v zamejstvu in po svetu gospe Vesni Humar za dodatno obrazložitev.

Izvolite, beseda je vaša.

Dober dan vsem. Spoštovana predsednica, članice, člani, cenjeni vsi. Prinašam pozdrave ministra Mateja Čolna, ki danes zaradi drugih nujnih obveznosti ne more biti tu. Z mano so danes vodja Sektorja za Slovence v svetu gospa Suzana Martinez, vodja Sektorja za zamejstvo gospod Rudi Mrljak in odgovorna za finančno poslovanje gospa Darja Mlinar.

Ja, uvodoma samo nekaj besed, tako da nam ostane več časa za morebitna vprašanja, pojasnila in razpravo. Proračun za leto 2023 za Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu se v primerjavi s proračunom za leto 2022 povečuje za 6,18 %. To pomeni, da je za dejavnosti urada v naslednjem letu na voljo 11 milijonov 379 tisoč evrov. Prav tako se rast nadaljuje v letu 2024, ko je predviden predlog proračuna 11 milijonov 580 tisoč evrov, kar je za 8 % več, kot znaša proračun v 2022.

Kot veste, urad pravzaprav nekako deli svoje dejavnosti na tri ključna področja. Se pravi, tisto tretje najmanjše obsega delovanja urada, torej plače in materialne stroške, največje obsega uresničevanje ustavne obveznosti, podpora Slovencem v zamejstvu in tretja podpora Slovencem po svetu. Mi smo pri pripravi načrtovanja izdatkov za leti 2023 in 2024 predvsem veliko pozornosti namenili temu, da se sredstva, ki jih neposredno namenjamo našim društvom, organizacijam in ustanovam v skupnostih zunaj meja Republike Slovenije in v svetu, povečujejo, torej da lahko damo možnost prejemnikom sredstev, da ublažijo pravzaprav to posledice tega, kar prinaša, kot smo slišali v uvodu, spreminjajoča se makroekonomska situacija in da lahko razmišljajo tudi o razširitvi in dopolnitvi svojih ustaljenih dejavnosti ter uvajanju novih dejavnosti. To pomeni, da tudi razpisa za obe področji, ki ju pričakujemo kmalu, torej v naslednjem tednu, za leto 2023, pravzaprav ponujata več sredstev, kar menimo, da je zelo, zelo pomembno in da je zelo pomembno tudi, da se to ravnovesje med temi tremi ključnimi področji, ki sem jih omenila na začetku, ohrani. Kot smo povedali že večkrat, urad ob nadaljevanju vseh dosedanjih sklopov dejavnosti želi v naslednjih dveh oziroma v naslednjih štirih letih še okrepiti nekatere, nekatere poudarke oziroma nekatere plati delovanja, to so predvsem skrb za ohranjanje in krepitev znanja slovenskega jezika v naših skupnostih, skrb za mlade, tako stališča vključevanja mladih Slovenk in Slovencev izven meja in po svetu v delovanje društev in organizacij kot s stališča dela z novimi izseljenci, predvsem v Evropi in stališča podpore tako imenovanega kroženja možganov, se pravi povratništva v Republiko Slovenijo in tretje področje, ki se na to drugo tudi precej navezuje, ravno na tej točki, / kašljanje/ se opravičujem, je gospodarsko sodelovanje, se pravi globalna slovenska gospodarska mreža. To področje recimo potencialov in neizkoriščenih možnosti, o katerem se velikokrat zelo intenzivno pogovarjamo, nas zelo veseli. Med drugim, da smo v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo tik pred tem, da se oblikuje gospodarska koordinacija slovenskih zamejskih gospodarskih združenj, za katere upamo, da bo zaživela še pred zaključkom letošnjega leta.

Tako, toliko za uvod, smo pa vsi štirje seveda na razpolago za dodatna pojasnila in odgovore na vprašanja.

Hvala.

Najlepša hvala, spoštovana državna sekretarka.

Sedaj pa odpiram razpravo članic in članov komisije. Kdo želi prvi besed? Želi kdo? (Da.)

Gospod Jože Tanko, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Zdaj, tole uvodno pojasnilo, no, mi, kar zadeva Urad za Slovence po svetu, mislim, da je bilo nekoliko zavajajoče.

Mi obravnavamo zdaj rebalans proračuna in korektno bi bilo predstaviti podatke glede sprejeti proračun na rebalansiran proračun. Zdaj, v tem delu se državni proračun povečuje za eno četrtino, za 25 procentov, tamle spremembe na postavki urada pa so na tretji decimalki, ne. Se pravi, 70 tisoč evrov glede na sprejeti proračun 2023, in glejte, gre samo, gre za nesorazmerje, zdaj, v tem delu ne, kar zadeva povečanje in to za bistvena nesorazmerja.

Zdaj, če boste vi operirali, ne vem, s podatki 2022, pa potem rebalans 2023, so podatki pač taki, kot ste povedali, če pa vzamete sprejeti proračun, ki ga je pripravila prejšnja Vlada in rebalans, ki ga predlagate, to se pravi popravke, izboljšave ali kakorkoli, pa so številke in relacije in pa razmere popolnoma drugačna. Na postavki Slovenci po svetu, kar zadeva rebalans, je za pol odstotka povečan proračun, 0,6 odstotka, državni proračun pa za 25 procentov. Če vzamete nekatere druge postavke, recimo postavko migracije, če se ne motim, se tam povečujejo postavke za petkrat. Tako da kakšne pretirane skrbi za populacijo, ki živi zunaj meja Slovenije, v tem delu ni.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Gospa Sara Žibrat, izvolite, beseda je vaša.

Hvala.

Treba se je zavedati, da ukrepi, ki smo jih sprejemali, torej v okviru rebalansa, se tičejo zaščite prebivalcev v Sloveniji, ne glede na to, ali gre pač za Slovence, za priseljence, za državljane s stalnim prebivališčem. Torej, za Slovence po svetu je poskrbljeno v okviru držav, kar se tiče draginje, kar se tiče ekonomske krize, v okviru tistih držav in tukaj ne moremo tega enostavno primerjati. Torej, nekdo, ki recimo zdaj živi v Ameriki, ki se ne sooča z energetsko krizo, verjetno ne potrebuje nekih draginjskih dodatkov, socialnih transferjev in tako. Tako da, jaz tu ne bi tako pavšalno primerjala te situacije. Hvala.

Hvala lepa. Gospa Lucija Tacer, izvolite.

Hvala za besedo. Spoštovani predstavniki ministrstva, poslanke, poslanci!

Jaz bi začela s tem, da sem zelo vesela, da se daje tak poudarek na vključevanje mladih, na vključevanje v delovanje, v delovanje društev, ki povezujejo Slovence po svetu in tiste, ki so se izselili, z domovino. Sama sem več let preživela v tujini in vem, da že ti mehki, manjši ukrepi, ki ponujajo neko platformo, da se lahko nazaj povežeš s krogi, socialnimi krogi v Sloveniji, so zelo pomembni prvi koraki za spodbujanje kroženja možganov, ki načeloma ga tukaj vsi podpiramo.

Rada bi pa še izpostavila eno situacijo, ker sem bila nedavno v stiku z zamejsko skupnostjo v Italiji, ki se trenutno je znašla res v nezavidljivem položaju in so me že spraševali glede tega, kakšen, mislim, če bo kakšna podkrepljena opora z naše strani, tako da verjamem, da bodo tudi na vas naslovili tudi ta društva iz te regije dopise ali pa mogoče so že, no, samo želela sem izpostaviti to situacijo, ker mislim, da je zdaj pomemben trenutek, kjer lahko mi priskočimo na oporo tej skupnosti. Hvala.