Lepo pozdravljeni na 9. nujni seji Odbora za kulturo.

Lepo pozdravljam vse članice in člani ter gost oziroma malo več nas je, gostje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članice oziroma ena članica, in to je gospa Iva Dimic.

Pooblastil za nadomeščanje nismo prejeli.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje, in sicer 1. točka Obravnava zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Smo torej pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVA ZAHTEVE ZA RAZPIS ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA, ki jo je dne 12. oktobra 2022 vložilo več kot 40 tisoč volivk in volivcev.

Kot gradivo za to točko ste prejeli zahtevo več kot 40 tisoč volivk in volivcev, torej z dne 12. oktobra, mnenje Zakonodajno-pravne službe prav tako 12. oktobra, delovno gradivo Predlog odloka z dne 12. oktobra in zahteva skupine poslank in poslancev za sklic izredne seje Državnega zbora.

Na sejo so bili vabljeni: gospa Alenka Jeraj, predstavnica vlagateljev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma, predstavnik Ministrstva za kulturo, predstavniki Zakonodajno-pravne službe in Državne volilne komisije.

Na začetku mi dovolite uvodno pojasnilo. Državni zbor je na 13. izredni seji 21. julija letos sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Več kot 40 tisoč volivk in volivcev je 12. oktobra na podlagi 90. člena Ustave Republike Slovenije, 12. člena v povezavi s prvim odstavkom 12.a člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi ter 185. členom Poslovnika Državnega zbora vložila zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o navedenem zakonu. Iz zahteve izhaja, da se predlagano referendumsko vprašanje glasi: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je sprejel Državni zbor na seji 21. julija 2022«. V skladu z ustavo in zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi mora Državni zbor v primeru vložene zahteve razpisati referendum v 7 dneh od vložitve take zahteve. V okviru obravnave navedene zahteve mora odbor, upoštevajoč sto 169.a, 169.b in 171. člen Poslovnika Državnega zbora, oblikovati Predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o zakonu ter ga posredovati v sprejetje Državnemu zboru.

Delovno besedilo predloga odloka ste prejeli s sklicem. V njem je predlagano, da se, upoštevajoč zakon, za datum dneva razpisa referenduma določi 25. oktober 2022, medtem ko je datum glasovanja na referendumu predviden za 27. novembra 2022. V skladu s 33. členom Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi od dneva razpisa do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor 30 dni in ne več kot eno leto. Določitev dneva glasovanja, do katerega poteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, sprejme Državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Glede na navedeno mora v takem primeru tudi delovno telo datume

v tretjem in četrtem razdelku v primeru določitve dneva glasovanja, do katerega poteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma sprejeti z dvotretjinsko večino navzočih članov. Toliko za uvod. In zdaj pričenjam z obravnavo zahteve za razpis zakonodajnega referenduma. Želi besedo predstavnica predlagateljev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma, gospa Jeraj? Izvolite.

Hvala za besedo.

Torej ostajajo vsi naši očitki, ki smo jih povedali že v času sprejemanja tega zakona, torej skrajšani postopek, vse neko hitenje brez javne razprave in tako naprej. Zato smo v Slovenski demokratski stranki pristopili k zbiranju podpisov za naknadni zakonodajni referendum, ki ga omogoča naša ustava, in zbrali v zahtevanem času najprej 5 tisoč podpisov, potem pa v nadaljevanju tudi preko 52 tisoč podpisov za to, da se Zakon o RTV ne uveljavi. Torej, novela Zakona o RTV. V delovnem gradivu ste nam pripravili oziroma predlagate, da se začnejo postopki 25. oktobra oziroma rok, ko začnejo teči volilna opravila, in da se

o referendumu glasuje v nedeljo, 27. decembra 2022. Mi smo že ob zbiranju, pa tudi sicer napovedali, da predlagamo, da se glasovanje na referendumu zgodi na eno od nedelj, ko imamo že itak volitve. Vemo, da imamo predsedniške volitve prvi in drugi krog in potem tudi lokalne volitve prvi in drugi krog. Torej, štiri nedelje, ki so primerne za to, da se izvedejo vsi trije referendumi. Zato se nam zdi nerazumljivo oziroma lahko tudi razumemo intenco koalicije, da si pač želi, da se referenduma udeleži čim manjše število ljudi in si za to izbere peto nedeljo, ko volitev ni, torej še eno nedeljo, ko bi morali volivci in volivke na volišča. Vemo, da to pomeni tudi dodatna sredstva. Torej, na novo je potrebno imenovati volilne odbore. Kot veste, politične stranke smo že pred časom predlagale, in lokalne skupnosti in vsi tisti, ki so kvalificirani predlagatelji, smo predlagali člane volilnih odborov tako za predsedniške volitve kot tudi za lokalne volitve, kar pomeni, da je kar dobršen del dela že opravljenega, če se seveda referendumi izvedejo tudi na datum, ko so že volitve, omenjene lokalne volitve, ker so že predstavniki volilnih odborov člani volilnih odborov v bistvu v nekem postopku in bodo izbrani. Zato mi predlagamo z amandmajem, da začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, 28. oktobra 2022, tudi zato, da zagotovimo dovolj časa, da se stvari pripravijo tako, kot je potrebno, ker vidimo, da ima Državna volilna komisija kar naprej težave z izvrševanjem svojih nalog, in da se glasovanje na referendumu izvede v nedeljo, 4. decembra 2022, ko bomo imeli drugi krog lokalnih volitev. Kot sem omenila, je to vse v časovnici, ki je predvidena za izvedbo in za izvedbo referendumov. Tisti, ki odločamo o tem, kdaj referendumi bodo, moramo pač pri tem upoštevati vsa relevantna dejstva, in ta so, da seveda ljudje bodo na lokalne volitve verjetno prišli in istočasno bi potem odločali še o referendumih. Mislim, da je bistvo demokracije tudi to, da se ljudem olajšajo stvari, ne pa otežujejo, kar želite vi s to, kot sem rekla, še eno nedeljo, ko niso predvidene nobene volitve, narediti. Zdaj ni problem samo - tudi to slišali smo iz ust nekaterih -, da ljudje itak ne morejo odločati o več stvareh. To se mi zdi zelo podcenjujoče za naše državljanke in državljane. Danes smo pa na Odboru za socialo celo slišali, da volja ljudstva ni relevantna. To je očitno vaša usmeritev, vi ne želite slišati, kaj imajo ljudje povedati. Referendum je pač demokratična oblika, ki jo poznajo razvite demokracije in tudi Slovenija. In mi si želimo, da je pač referendum izpeljan, bom rekla, po najboljši možni poti za ljudi in za državo. Kot rečeno, predlagamo, da se glasovanje izvede 4. decembra, da roki začnejo teči 28. oktobra. In skladno s tem smo tudi predlagali amandma, amandmaja k točkam obravnave oziroma odloka o razpisu. Tako predlagam, da naše predloge podprete in tako državi prihranite nekaj denarja, državljanom pa nekaj poti.

Hvala lepa, gospa Jeraj.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za kulturo? Državni sekretar dr. Marko Rustan (?), izvolite.

Hvala za besedo.

Kot predstavnik Ministrstva za kulturo se seveda ne bom opredeljeval do zakonodajnega referenduma, ki je seveda povsem legitimna in najvišja oblika neposredne demokracije, tako da tudi glede datumov je to stvar Državnega zbora. Vendar, če ljudje hočejo izražati svojo voljo, bodo prišli na katerokoli nedeljo na volišča.

Mogoče bi tu samo malce nasprotoval razlogom, ki jih navaja predlagatelj zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ker se nam zdijo neutemeljeni. Ker temelj tega zakona, temeljni namen tega zakona je v bistvu zagotovitev popolne institucionalne programske avtonomije RTV Slovenija ter zaščite njene novinarske avtonomije in uredniške neodvisnosti. Zato si želimo, da ta zakon pride čim prej v veljavo po referendumski nedelji.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Gospa Mira Palhartinger, izvolite.

Dober dan! Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je k zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija pripravila pisno mnenje in v njem ugotovila, da je zahteva vložena s strani upravičenega predlagatelja, da je pravočasna, da so zahtevi priloženi podpisi najmanj 40 tisoč volivcev na predpisanih obrazcih in da je referendumsko vprašanje oblikovano v skladu z Zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi. Zato ugotavljamo, da je zahteva vložena v skladu z zakonom.

Hvala.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo o delovnem besedilu predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh delih ter predlogih sprememb združi, v skladu s Poslovnikom Državnega zbora, ter da po končani razpravi odbor opravi najprej glasovanje o morebitnih predlogih sprememb, nato pa še glasovanje o vseh delih delovnega besedila predloga odloka skupaj. Ali temu kdo nasprotuje? Vidim, da ne.

Odpiram razpravo o delovnem besedilu predloga odloka in vas prosim še enkrat, da razpravljamo le o datumih, ki so v odloku, in ne o vsebini zakona, saj ta ni predmet razprave na tej seji. Besedo vam dajem, izvolite, gospod Hoivik.

Hvala lepa, predsednica, za besedo. Sam sem prisostvoval tudi v petek Odboru za notranje zadeve, kjer smo pravzaprav obravnavali isto tematiko in jaz sem v svojem stališču, zakaj bi bilo primerno, da je ta datum, torej na drugi krog lokalnih volitev, dejal predvsem s finančnega vidika, kajti strošek, največji, ki je na ta volilni dan je predvsem plačilo komisije oziroma tega volilnega odbora, kjer šest oseb s strani političnih strank, s strani upravnih enot so pač vabljeni in se tudi seveda odzovejo in to je v resnici tisti, tistih okoli 4 milijone evrov, potem je pa tisti papir še in poštnina, kolikor pride, dodatnih par 100 tisoč evrov.

Zdaj, jaz sem bil podučen potem s strani enega državljana, no, da sem zavajal zaradi tega, ker sta ti dve plačilni listi ločeni, to pomeni plačilo na primer za državnozborske volitve, za predsedniške volitve plača DVK, torej Državna volilna komisija, volitve županov, kakor je v tem primeru ta drugi krog lokalnih volitev, pa OVK, torej Okrajna volilna komisija. In sem vesel, da sem dobil to, dobil to pobudo, kajti tako bi res celo na občinski ravni, na regijski, »prišparali« denar, ki bi ga občine lahko porabile za druge namembnosti, predvsem v luči tega, da je absurdno nizek znesek za povprečnine predlagan s strani Ministrstva za javno upravo v letih 2023 in 2024 in absolutno bi vsak milijon, ki bi ga občine pri tem prihranile, dobrodošel, ki bi šel preko rebalansa v druge projekte, infrastrukturne projekte, plače in tako naprej, no.

Tako da jaz absolutno bom ta dva amandmaja podprl, kar se pa tiče tega, da ljudje ne znajo odločati oziroma da jih begamo. Poglejte, drugi krog volitev, lokalnih, tema bo župan ali županja, to pomeni, dva kandidata bosta napisana, ki se bosta uvrstila v drugi krog, pomeni, tisti volivec, ki se bo udeležil lokalnih volitev, bo zagotovo že prepričan, katero ime bo sam obkrožil na tisto volilno nedeljo, hkrati pa bo lahko odločil še o teh treh referendumskih pobudah, poleg današnje obravnave torej še Zakon o vladi in Zakon o spremembah dolgotrajne oskrbe.

Tako da, se mi zdi predvsem na mestu, da se ta predlagan termin da res na drugi krog lokalnih volitev, torej 4. decembra. S tem bomo tudi malo razbremenili ljudi, kajti na volitve bodo šli tako zdajle 23. oktobra, potem 13. novembra in je tudi morda primerno, da imajo vsaj v novembru še eno prosto nedeljo, da si lahko malo odpočijejo od teh odhodov na volitve.

Tako da, z moje strani absolutno se mi zdi ta amandma oziroma amandmaja smiselna. Kot sem rekel, prihranili bi veliko denarja, tako pa kot koalicija tudi rada reče in vabi svoje volivce, volivke, da se držijo tega referenduma. Mi se s tem strinjamo in absolutno bi bila prihranjena in pot in stroški, veste, da se bencin draži, tako da ne vidim res nobenega razloga, zakaj na to volilno nedeljo ne bi bil razpisan tudi ta referendum.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo dajem Sari Žibrat, izvoli.

Najlepša hvala.

Mislim, da je kolega Hoivik malo narobe razumel te pomisleke državljana. Namreč, sami ste rekli, da gre za dve različni komisiji, ena je Občinska volilna komisija, druga je pa DVK in to pomeni, da bi morali imeti v istem prostoru dve volilni komisiji, če bi želeli zagotoviti veljavnost volitev. Namreč, ne vem, kako mislite, da boste prepustili občinske volitve drugi komisiji, DVK, mislim, kako bomo to uredili?

Potem tudi poštne storitve… Poslati se mora poseben obrazec za posebne, tako za lokalno, se pravi za župana kot za referendume. Torej, tu spet ne prihranimo stroškov, tako da mogoče vprašanje, no, za vas, kako ste si to zamislili?