Ja, bomo kar začeli. Lepo pozdravljeni še na 8. nujni seji Odbora za kulturo. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti ena članica, in sicer je to gospa Iva Dimic. Na seji kot nadomestni člani in članice pač nismo prejeli nobenih pooblastil, tako da smo kar v ustaljeni zasedbi. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem, ta pa je pod točko 1 - Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2023 in pod točko 2 - Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2024. Odboru predlagam, da združimo obravnavo 1. in 2. točke. Ima kdo kaj proti? Vidim, da ne.

Torej prehajamo na obravnavo 1. IN 2. TOČKE SKUPAJ - OBRAVNAVA SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023 IN 2024. Gradivo z dne 30. septembra je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. K točkam smo vabili predstavnike Ministrstva za finance in Ministrstva za kulturo. Odbor za kulturo je za obravnavo predloga proračuna seveda zainteresirano delovno telo, zato jih bo obravnaval na podlagi 157. člena Poslovnika Državnega zbora. V skladu s Poslovnikom lahko odbor predloga proračuna obravnava z vidika svojih pristojnosti, torej le v tistem delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje, to pomeni, da bomo obravnavali le tista dela predlogov proračuna, ki se nanašata na Ministrstvo za kulturo.

Zdaj pa uvodno besedo dajem predstavnici Ministrstva za finance, gospe Mateji Urbančič. Izvolite.

Hvala. Hvala za besedo in lep pozdrav. (Sem Mateja Urbančič). S strani Ministrstva za finance bom na kratko izpostavila nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predlogov proračunov za leto 2023 in 2024. Proračuna sta še vedno pripravljena v izjemnih okoliščinah zaradi negotovih razmer, povezanih z geopolitičnim položajem Slovenije, energetsko krizo, inflacijo, pa tudi s prisotnostjo pandemije covid-19 ter posledično s spremenljivimi makroekonomskimi okoliščinami. S predlaganima proračunoma za obe leti se vlada odziva na nepredvidljive gospodarske in javnofinančne razmere. Prihodki državnega proračuna so za leto 2023 načrtovani v višini 13,4 milijarde evrov in so glede na sprejeti proračun za leto 2023 višji za 13 % oziroma za 1,5 milijarde evrov, za leto 2024 pa so načrtovani v višini 13,8 milijard evrov. Največji delež ocenjenih prihodkov državnega proračuna predstavljajo prihodki iz naslova DDV, sledijo dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb, trošarine in prejeta sredstva iz proračuna EU. Odhodki državnega proračuna za leto 2023 so določeni v višini 16,7 milijard evrov, kar je za 3,3 milijarde evrov več kot v sprejetem proračunu za leto 2023. V letu 2024 pa v višini 15,5 milijarde evrov, kar je za 7,1 odstotka manj kot v predlogu proračuna za leto 2023. V bilanci prihodkov in odhodkov se v letu 2023 načrtuje primanjkljaj v višini 3,3 milijarde evrov. Medtem ko v letu 2024 1,7 milijarde evrov oziroma 2,6 % BDP.

Bolj podrobno glede načrtovanja obeh proračunov bo predstavljeno na seji matičnega Odbora za finance, programske vsebine in posebnosti pa so prikazane v finančnih načrtih pri posameznih resorjih. Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj dajem pa besedo še državnemu sekretarju iz Ministrstva za kulturo, dr. Marku Rusjanu, izvolite, pardon, magistru, ja, smo že kar malce povišali.

Hvala za besedo.

Z vidika Ministrstva za kulturo moramo reči, da smo zadovoljni z višino proračuna, ki je kljub težkim časom in kriznim razmeram tokrat najvišji, to je 248 milijonov 495 tisoč 672 evra, to je vse skupno, od tega je iz integralnega proračuna 240 milijonov 792,027 evrov, namenska sredstva so milijon 200 tisoč in EU sredstva 5 milijonov približno. Potem pa še sredstva integralna za DDV za NO(?) projekte, ki je milijon 460 približno tisoč evrov, to pomeni, da je proračun višji od sprejetega za leto 2024 za slabe 4 milijone evrov. Moram poudariti, da se je v preteklosti dostikrat v kriznih časih praviloma varčevalo v kulturi, tako da sedaj v nasprotju dosedanjo prakso bomo kulturnemu sektorju pomagali z visokim proračunom, ki bo omogočil delovanje tudi v kriznih razmerah, s tem, ko ta kultura ostaja, kot je zapisano tudi v koalicijski pogodbi, ena izmed prioritet aktualne Vlade.

Ključne investicije v naslednjih letih bodo, če lahko samo / Nerazumljivo/ omenim, to bo predvsem prenova Drame, se pravi Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, skupna vrednost obnove je ocenjena na 58 905(?) milijonov evra, s tem, da bo v letih 2023 in 2024 to pomenilo pri Drami 5 milijonov v letu 2023 in 16 milijonov v 2024, če bo dinamika ustrezna.

Potem bo tukaj investicija, nadaljuje se na stavbi na Poljanski 40 v Ljubljani. Potem izgradnja centra Rotovž nadaljuje, ki naj bi bila končana v prihodnjem letu in dograditev zunanjega avditorija Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Ob tem poudarimo, da se bo veliko investicijskih posegov tudi izvajalo po celi Sloveniji, gre za investicije v kulturno infrastrukturo in kulturne spomenike, ki bodo sofinancirani iz državnega in občinskih proračunov, sredstev evropske kohezijske politike, načrta za okrevanje in odpornost. To je pomembno z vidika decentralizacije, dostopnosti in vzdrževanja mreže infrastrukture za kulturne potrebe vsega prebivalstva.

V računu za 2023 povečujemo tudi sredstva, namenjena javnim razpisom za kulturne projekte in programe na področju umetnosti. S tem bodo živometno socialni projektni programi so izredno pomembni, zato hočemo v tem temu delu kulture, ki je bilo tudi med covidom prizadeto, čim bolj pomagati, nekako sanirati in jim dati dodaten zagon, še posebej v tej situaciji energetske krize.

Med razvojnimi projekti, ki jih bo ministrstvo financiralo, je tudi pomemben projekt Evropska prestolnica kulture 2025 v Novi Gorici. V prihodnjih dveh letih bo projektu namenjeno skupaj5 milijonov evrov, celotna vrednost sofinanciranja je 10 milijonov.

Potem smo tudi povečali sredstva za filmski sektor, ker je eden izmed izjemno pomembnih področij kulture, ima izredne rezultate, zaznamuje ga hitra rast in dosega najširši spekter prebivalstva. V letu 2023 smo zato proračun za ta namen za filmsko produkcijo povečali za približno 3 milijone in pol, tako da bo celotna vrednost za Slovenski filmski center, ki vključujete razpise, predviden okoli 7 milijonov in 650 tisoč. Povečanje sredstev je namenjeno predvsem sofinanciranju organizacije filmov, razvoju projektov, scenarijev in akcij, se pravi festivali, stroka, filmska vzgoja, usposabljanje in podobno. Tako, da je predvsem namen tega proračuna 2023/2024 da se po dveh letih epidemije, ko je bil celoten kulturni sektor prizadet in smo se zdaj znašli v drugi krizi, energetski in se povečujejo stroški produkcije, s tem v bistvu poskušamo zagnati spet sektor v višje obrate in tudi zagotoviti stabilno ohranjanje in varovanje kulturne dediščine. Zato smo si na ministrstvu prizadevali in dosegli spretno sprejetje ustrezno visokega proračuna za leto 2023 in 2024, s katerim bomo izboljšali te pogoje za delo v kulturnem sektorju. Tako, da to je na kratko.

Mogoče povem še številke za 2024 mogoče je treba poudariti, da v proračunu za 2024 niso vključena še evropska sredstva, ker bodo naknadno določena glede na dinamike, tako da integralna sredstva so pa še za približno slabe 3 milijone višja kot v letu 2023. To je z moje strani zaenkrat.

Hvala lepa.

Zdaj pa odpiram razpravo članov in članic odbora. Želi kdo razpravljati? Izvolite, gospod Hoivik.

Hvala lepa, predsednica za besedo. Ja, pa sem kar dotaknil obeh proračunov za Ministrstvo za kulturo skupaj. Zdaj, absolutna številka drži. Gre za rekorden proračun v letu 2023, torej 248 milijonov evrov, vendar gledano relativno na proračun gre pa pravzaprav za enega izmed manjših proračunov.

Če pogledamo, v Janševi Vladi v letu 2021 in 2022 sta bila deleža namenjena Ministrstvu za kulturo oziroma za kulturno delovanje, v letu 2021 1,54 %, v letu 2022 1,63 %.

Potem proračun, ki ga je pripravila Janševa Vlada za leto 2023, 1,83 % celotnih odhodkov, celotnega sprejetega proračuna. Zdaj pa ta številka pade na 1,49 %. Torej leva, levosredinska Vlada namenja relativno manj sredstev za kulturo, kot je namenjala desnosredinska Vlada za področje kulture.

Tako da, jaz žal tega proračuna res ne morem sprejeti, kajti kakor je zagotavljala ministrica dr. Asta Vrečko, res drži, absolutna številka je velika, vendar če pogledamo relativno, in tu moramo tudi relativno seveda gledati, žal kultura ne bo cvetela v prihodnjih dveh letih, kar se tiče proračunskih izdatkov.

In če pogledamo leto 2024, je ta odstotek se malo poveča na 1,57, vendar še vedno v povprečju manj, kot ga je načrtovala Janševa Vlada. Tako, da vemo, kaj leve Vlade delajo, govorijo, kako bodo kulturi pomagale, v resnici pa relativno nižajo namenjena sredstva.

Zdaj, kar se tiče postavk, jaz sem zadnjič, ko smo obravnavali Rebalans za leta 2022, pohvalil ministrico, saj se je namenjalo za področje ljubiteljske kulture približno enako sredstev, kot je bilo predvidenih za leto 2022 pred rebalansom. To sem pohvalil. Me pa žalosti, da je zdaj za leto 2023 namenjenih le slabih 200 tisoč evrov več, torej postavka 180307 Ljubiteljska kultura, ker vemo, tukaj je Javni sklad za JSKD, no, kratica za kulturne dejavnosti, in že leta opozarja, da je premalo financiran. In glede na to, da bo draginja v letu 2023 prisotna, inflacija vemo kakšna je, je nekako v posmeh gre kulturi, ki prihaja od ljudi, od spodaj navzdol, da se je ministrstvo odločilo le za slabih 200 tisoč evrov več v tem tako imenovanem rekordnem proračunu.

Kar pa preseneča, je pa nenormalno visok delež na postavki 180302 Mediji in avdiovizualna kultura, kjer iz 11,6 milijona evrov povečujete sredstva na kar slabih 16 milijonov, torej 4,4 milijona evrov je povečan. In to je pravzaprav največji ta del, ki se spreminja.

In z zanimanjem me zanima, in gospod državni sekretar me zanima, kolikor vem iz medijev, gre približno milijon evrov povečanje, se pravi iz 6 cela nekaj na 7,7 milijona evrov za SFC, torej Filmski center, ki že več let opozarja na zanemarjanje države, kar se tiče filmske produkcije. Tukaj jaz osebno, no, govorim svoje stališče, osebno se mi zdi, da se slovenski film v Sloveniji mora razvijati naprej, da imajo filmarji morajo dobiti priložnosti za ustvarjanje dobrih, kvalitetnih filmov. Predvsem zdi se mi, da pogrešamo v Slovenski kinoteki filme, ki bi naslavljale realne probleme ljudi, torej tudi podeželja, kmetijstva in tako naprej. Včasih se mi zdi, da so filmi v Sloveniji namenjeni predvsem tej kulturni eliti, ki prikazuje sicer eno, ene stiske v mestih, ne pa na podeželju. Tako da, tukaj sicer seveda vsak umetnik ima svobodo, kaj bo snemal. Ampak zdi se mi, da bi morala država predvsem ta sredstva, ki gredo iz javnega proračuna, nekako tudi vsebinsko naslavljati te težave, ki jih imajo. Seveda, če pa je zasebni denar v igri, pa seveda je svoboda toliko večja.

Zdaj, skrbi pa me, no, ta postavka mediji in avdiovizualna kultura, kamor pa se mi zdi, da bo odteklo največ denarja, to pomeni projekti povezani z izvajanjem Zakona o medijih ter financiranjem filmske NAVI kulture, predvsem tukaj, kakor beremo, podpora medijem. In se mi zdi, da gre tukaj nekako zahvala ali pa bom rekel, morda celo lahko uporabim izraz podkupovanje naših javnih medijev s tem, da boste dali 4 milijonsko injekcijo ali pa malo manj predvsem tem zavodom, ki naj bi v zameno za ta denar bili, bom rekel, malo manj strogi ali pa manj objektivni, bolj subjektivni, kakor se dogaja tudi v trenutnem času, ko vidimo, ko ministrica pošilja precedenčno inšpektorje na RTV, ki preiskujejo ali RTV dela v skladu z 10. členom zakona. V tridesetih letih kaj takega še nismo doživeli in tukaj se vidi skrb vladajoče koalicije, predvsem stranke Svoboda, ki se boji pred predsedniškimi volitvami, tudi lokalnimi volitvami, vse napake, ki jih dela, predvsem pa kar se tiče Zakona o RTV, ki po njihovem depolitizira RTV, vemo pa, da ko politika govori o depolitizaciji, pravzaprav repolitizira RTV.

Tako da, bi prosil za ta dva odgovora. To pomeni, zakaj se na področju ljubiteljske kulture daje toliko malo. Mislim, da bi si vsaj 20, 30 odstotkov večji proračun zaslužile dejavnosti, kot so pevski zbori, kot so kulturna društva, da bi lahko ustvarjala regionalno. Tudi v koalicijski pogodbi imate zapisano, da boste spodbujali regionalni razvoj in prav ta ljubiteljska kultura daje Sloveniji smisel na področju regionalizacije in teh aktivnosti. In, če mi lahko bolj opredelite to postavko, teh 4,4 milijona, kam gredo? Torej, film sem že omenil, tukaj gre za dober milijon, če se ne motim, kam pa preostala je 3 cela in še nekaj milijona, kam bo šlo to?

Pa še ena stvar, kar me je začudila, je pa predvsem odnos do manjšin, se opravičujem, samo da poiščem to postavko, ki se mi zdi, da se tudi znižuje, se opravičujem, samo malo. Zdajle, trenutno je ne najdem, no, ampak se mi zdi, da tudi na enem področju manjšin so sredstva, zma…, tukaj, kulturna raznolikost v kulturi programov manjšin se znižujejo sredstva, sicer za par tisoč evrov, no, ampak zdi se mi, glede na to, da smo imeli v letu 2022, 1,8 milijonov tukaj sredstev oziroma se bodo porabila, zdaj gremo pa na 1,5 milijonov, me zanima, zakaj 300 tisoč evrov manj na tej postavki?

Hvala lepa.

Hvala.

Izvolite, mag. Rusjan.

Ja, hvala za vprašanja.

Najprej mogoče film pojasnil, ker je bilo dosti, v medijih dosti zmede glede številk, koliko se dejansko povečuje. Tako da, ta podatek, ki ste ga pridobili, ne drži, tako da bom zdaj razložil za kje so ti 4 milijoni. V letu 2023 je bilo prvo načrtovano v sprejetem proračunu je bilo oziroma se povečuje se za 3 milijone in pol, ker prvotno je bilo planiranih dobrih 4 milijone evrov na tej postavki, potem se je pa, mi smo povečali za 3 milijone in pol in zdaj je, zato je zdaj 7 milijonov 650 tisoč približno v Slovenski film center, tako da imamo tukaj že 3 milijone in pol, povečanje, to je izgleda za to filmsko produkcijo. Poleg tega smo pa povišali tudi postavko programi za avdiovizualne medije, ki se, to gre za neke oddaje in to se povišuje tudi za 600 tisoč, tako da se bo tudi povečalo, skoraj za, podvojili. Tako da potem imamo tukaj že to, smo že na tisti številki, ki ste jo približno, ki ste jo navedli, kje, kje je skrito to povišanje oziroma ni skrito, je pač, je zelo transparentno, ne. To imamo vse tudi v tabelicah, tako da to lahko vse razložimo.

Tako da, bistveno povišanje(?), tukaj ne gre za povišanje pri medijih, kot ste omenili, ampak je za film. Tako da, tukaj se gre za filmsko produkcijo. To je bila pač tudi obljuba koalicije, da se bodo ta sredstva za film povečala in to smo pač zdaj v tem proračunu to tudi storili. Bomo poskušali pač z leti to to postavko še dvigovati, da bo se lahko filmska industrija razvijala.

Zdaj, kar se tiče pri manjšinah. Tukaj gre za neko manjše znižanje, ker se bo en razpis, ki je bil prvo planiran, da bo izveden na Ministrstvu za kulturo, bo izveden v bistvu na JAK-u, se pravi na Javni agenciji za knjigo. Zato prihaja tukaj do manjšega, manjšega nižanja.

Zdaj, kar se tiče JSKD, jaz mislim, na ministrstvu se popolnoma zavedamo in podpiramo mogoče(?) aktivnost JSKD, to je pač tradicionalna mreža, kulturna ,po celotni Sloveniji in smo tudi nekaj povečali ta sredstva, nimamo pa še dobrega vpogleda, koliko dejansko so se še dodatne potrebe in potem bomo pač, če se bo pokazalo, da bo potrebno, bomo pač tudi pri njih povečevali s prerazporeditvami, če bo to take potrebe, nikakor pa ne zanemarjamo njihove aktivnosti. Tudi JSKD ni edini kulturno sredstvo, mislim, edino sredstvo za kulturo po celi Sloveniji, tudi ostali razpisi, ki so - eni so že objavljeni, bili v petek, na področju umetnosti - pač konkurirajo producenti društva iz celotne Slovenije na njih. Tako da, tukaj upamo, da bo čim več prijaviteljev s celotne Slovenije in da bomo lahko ta sredstva distribuirali čim bolj tudi regionalno in da ne bo občutek, da se vse dogaja v Ljubljani, ampak da se čim bolj spodbuja razvoj po celotni Sloveniji.

Hvala.

Hvala lepa. Izvolite, še dodatno vprašanje.

Hvala, spoštovani državni sekretar.

Sedaj samo, da bomo si na jasnem. Če prav razumem, vsaj iz medijev tako razbrati, da JSFC z letošnjim letom razpolaga 6,3 milijone evrov, to pomeni, da ta vaš podatek, da povečujete za 3,5 milijona ne drži. Kajti, tukaj je bilo tudi javno pismo, se mi zdi, Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev, da tukaj malo ministrstvo zavaja, ko govori o rekordnem proračunu. Tudi ta ni največji - največji je bil leta 2011 8,56 milijonov evrov - tako da me zanima, da si vsaj tako v javnosti in tudi sedaj, ko nas spremljajo najbrž filmarji, da si nalijemo čistega vina, torej, koliko sredstev so dobili oziroma še bodo v letošnjem letu filmarji, kakor tukaj vidim 6,3 milijone in ali drži potem podatek, da vi povečujete za film 1,3 milijone evrov za leto 23 to pomeni, na 7,65 kot ste tudi sami dejali? To bi prosil. Hkrati pa ne morem biti res zadovoljen s tem vašim odgovorom, kar se tiče ljubiteljske kulture. Lepo je, da se zavedamo vsi pomembnosti, ampak te številke pa ne odražajo tega. Da mi povečujemo sredstva za reci in piši 3 odstotke, je res malo smešno, vsaj kar se tiče film. Če res za film dodajate skoraj, potem po vaših besedah 80, 70 % več denarja je pa res smešno, da pa za ljubiteljsko kulturo, ki pravzaprav večina je prostovoljcev in se dela samo za res projekte, da se lahko pokrijejo stroški ne vem kakšnih koncertov, izvedbe. Na primer sam delujem v glasbenem društvu, kjer res smo skoraj na koncu z minusom pa imamo na škofjeloškem gradu vsako leto super koncert, ampak ker so pač stroški osvetljave, zvoka in tako veliki nam res one 2 tisoč evrov, kolikor dobimo ali pa tisoč 500 evrov kolikor dobimo od občine, zelo pomaga, potem se pa, kadar se lahko prijavimo na JSKD. Se mi zdi, da že več let JSKD opozarjamo, da je financiranje prenizko, tako da bi res prosil, ne vem, vsaj za leto 24, če ne že za leto 23, da se ta sredstva vsaj na tej postavki ljubiteljske kulture spremenijo.

Toliko. Hvala.