Lepo pozdravljeni, vse članice in člani odbora in ostali prisotni!

Pričenjam 6. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da je zadržan, se seje ne more udeležiti član dr. Anže Logar.

In na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastilom sodelujejo: Danijel Krivec namesto Jožefa Lenarta, Franc Rosec namesto Suzane Lep Šimenko in Mateja Čalušić namesto mag. Franca Propsa.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora.

Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TROŠARINAH, NUJNI POSTOPEK.

Predlagatelj zakona je Vlada.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 16. seji, 4. 10.2022, sklenil, da se Predlog zakona obravnava po nujnem postopku.

Predlog zakona je tudi uvrščen na 3. sejo Državnega zbora, ki se bo pričela 24. 10. 2022.

K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Kmetijsko gozdarske zbornice in Zakonodajno-pravne službe.

Prejeto dodatno gradivo k Predlogu zakona je mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance in pregled amandmajev z dne 20. 10. 2022.

Amandmaji k Predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o posameznih členih na seji odbora. Amandmaje so do sedaj vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica in sicer k 1., 2., 5., 9. in za nov 10.a člen Predloga zakona in pa Poslanska skupina SDS, in sicer k 5. členu Predloga zakona.

Pričenjam drugo obravnavo Predloga zakona.

Želi predstavnik Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Ja.

Izvolite, gospod državni sekretar.

Spoštovana predsednica, hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, poslanci, pa seveda tudi drugi!

Danes je pred vami Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o trošarinah, s katerim primarno oziroma recimo kronski del se nanaša na obarvano gorivo za dejavnost kmetov, gozdarjev, pa tudi čebelarjev.

Ta zakon prinaša marsikaj, pa bi ga na kratko predstavil. Moram pa povedati že uvodoma in si tudi obetam potem eno tako bogato razpravo, ker je bilo veliko pomislekov, razmislekov v zvezi s tem, kaj se da, kako se da, tudi glede na tehnične omejitve, tudi na marsikaj drugega.

In zagotovo s socialnimi partnerji je bil zelo dober in konstruktiven dialog in nam tudi pomagal, da smo prišli do nekih dognanj in razumevanj, ki jih morda prej še nismo imeli, da smo lahko potem pripravili takšne rešitve, kot so danes pred vami, za katere ocenjujemo, da so dobre in rešujejo marsikakšno težavo in izziv, ki velja v povezavi s trenutnim režimom nižjih trošarin za kmete.

Tako da, prva reč, se pravi, kaj je dejansko tukaj pravica, ki se ureja. Pravica do vračila trošarine za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo se nadomešča s pravico do nakupa davčno označenega goriva za kmetijstvo, gozdarstvo in seveda čebelarje z neposredno oprostitvijo plačila dela trošarine, in to bi veljalo že od 1. januarja 2023.

Sočasno, ravno zaradi tega, ker gre za eno gorivo, ki je, bi vsaj v teoriji lahko bilo drugačno od tistega, kot se uporablja za pogon, se sedaj tudi definira, da se uporablja standard goriva, ki velja za pogonska goriva. Tehnično, kaj to pomeni? Tehnično to pomeni dejansko, da se bo uporablja lahko popolnoma ista ročka, kot se danes uporablja za lahko kurilno olje. Gre tudi za iste rezervoarje, ki so pod oziroma v tleh. Gre v bistvu za čisto isto, lahko rečemo vso tehnološko opremo, ki jo potrebujemo, je že ta. In istočasno to pomeni tudi, da ni potrebne neke dodatne infrastrukture, tudi zdaj ti vidika, razen tiste podpore, ki jo bo mogel seveda pripraviti FURS oziroma jo bo mogla pripraviti Finančna uprava. Tako da, od 1. 1. 2023 bo tako veljala obveznost plačila trošarine za gorivo za kmetijstvo v višini plinskega olja, se pravi za ogrevanje, s čimer se trošarina za gorivo za kmetijstvo zmanjšuje iz trenutnih 30, se pravi 70 odstotkov po trenutnem režimu se vrne leto po tem, ko dejansko do teh stroškov pride, se ta zniža na 24 odstotkov te trošarine za di…, ki velja za dizelsko gorivo.

Zdaj, kar je tukaj tudi dokaj pozitivnega, je v tem, da ta uvedba označenega goriva za kmetijstvo omogoča takojšnjo in neposredno trošarinsko ugodnost že ob nakupu goriva in ne več z zamikom, v obliki zahtevka za vračilo trošarine, kot je veljalo do sedaj, ki se je praviloma vlagalo za preteklo leto. Kaj zdaj to pomeni? Z vidika posledic zagotovo, če pogledamo denarni tok, je prva zadeva ta, ki je nam pomembna, da že takoj z naslednjim letom, ko bo nekdo prišel pa kupil takšno gorivo, bo plačal nižjo ceno, poleg nižje trošarine, ker je seveda že osnova nižja, bo nižji tudi DDV. Poleg tega k temu gorivu ni treba primešavati biokomponente. Iz tega razloga je tudi cena tega goriva, ki je modelska cena, lahko potem nižja.

Se pravi, gre za kar nekaj pozitivnih posledic, ki jih to prinaša in glede na draginjo, ki se trenutno poraja, se pravi, v prihodnjem letu bo prišlo do, enkratni učinek je seveda to, da bo sočasno možno, prvič, da nekdo kupi gorivo po nižji ceni, po drugi strani bodo pa tudi prejeli vračilo trošarine za letošnje leto, kar potem upamo, da glede na neko akutno situacijo, ki jo trenutno imamo, bi dodatno pomagalo kmetom, gozdarjem oziroma čebelarjem, da to obdobje lažje prebrodijo.

Kar se tiče upravičencev za nakup goriva za kmetijstvo, bodo nosilci kmetijskih gospodarstev ali člani agrarne skupnosti, ki imajo v uporabi kmetijska in gozdna zemljišča in njihova letna normativna poraba goriva znaša vsaj 540 litrov za kmetijsko zemljišče in gozd ali 150 litrov za gozd ali imetniki vsaj 41. čebeljih panjev, ki so v registru čebelnjakov evidentirali premike čebel v skladu s kmetijsko zakonodajo. Za upravičenost do nakupa goriva za kmetijstvo bo za ostale, bo za tekoče koledarsko leto ugotavljala Finančna uprava na dan 30. 6. preteklega leta, se pravi za naslednje leto. Letošnji, 30. 6., pride v poštev. Cenzusi, se pravi za vstop v sistem ostajajo nespremenjeni.

Potem od tukaj, kar se tiče še upravičencev, v koledarskem letu bo možno nabaviti količine za goriva za kmetijstvo brez omejitve količin goriva. V tem, se pravi, novem sistemu, ki ga imamo, je dejansko zadeva taka, da nekatera tveganja, ki so se, ki se pojavljajo pri obstoječem sistemu, jih ni treba več obvladovati s tem, da se zamejuje navzgor kvote. Zaradi tega, ker to gorivo bo obarvano, se ga bo lahko sledilo in po pravici povedano, če bi nekdo, nek kmet se odločil, da nekaj več njiv zaorje oziroma obdela, je to iz vidika samooskrbe ali pa preskrbe lahko zgolj boljše, ne pa slabše, ne. Ker v tem trenutku, kot velja režim, lahko to gorivo, je v bistvu to gorivo, za katerega se vrača trošarina, to, ki ga trenutno točimo, to je navaden dizel, tudi za avte, in seveda to gorivo lahko posledično zaide marsikam. Kot zanimivost naj omenim, da, se pravi, so ti računi se nam zgodili tudi na avtocestah, kar je sila nenavadno, glede na to, da s traktorjem načeloma na avtocesto ne moreš zaiti.

Kar se tiče potem identifikacije, pri nakupu tega plinskega olja za kmetijstvo se bo upravičenec izkazal z identifikacijsko oznako in osebnim dokumentom. Trgovec z gorivom za kmetijstvo bo moral pred nakupom preveriti upravičenost do tega nakupa. Tu bo šlo za sinhroniziran sistem s Finančno upravo, povezan z njihovim informacijskim sistemom, kar to pomeni, da ne bo neke administracije s tem kakorkoli povezane.

Drugače še druge stvari, ki se nekako urejajo, je tudi s področja, rečemo poenostavljeno, tobaka, da se s tem predlogom zakona z namenom administrativnih poenostavitev za zavezance opušča obveznost uveljavljanja odpusta trošarine v režimu odloga plačila trošarine, v nekaterih primerih, vzpostavlja pravica do vračila plačane trošarine, za osebe, ki dobavljajo oziroma odpremijo ta tobak iz Republike Slovenije v drugo državo članico, gre pa za tobak za segrevanje in elektronske cigarete, v tem primeru.

Za, se pravi, vsebina je usklajena tudi s pravnim redom Evropske unije. Zdaj, če pogledamo še nekoliko finančne učinke. Glede na podatke, ki jih imamo za leto 2021 in kar si obetamo, da bi lahko ta režim trošarinski prinesel, je, da bi znotraj tega kolača, če rečemo, s prihodkovne strani trošarine na pogonska goriva predstavljajo kar 1,5 oziroma vse trošarine predstavljajo kar 1,5 milijarde evrov. To je preko 13 %, če se tako, javnofinančnih prihodkov, ki jih dejansko imamo. In ta sprememba bo nekako odnesla približno 1,5 milijona evrov, odnesla pa seveda na tak način, da tisti, ki bodo to gorivo uporabljali za točno določeno mehanizacijo, bodo doprinesli, kot rečeno, k neki samooskrbi, k upravljanju oziroma poslovanju z gozdovi, pa tudi kar se tiče reje čebel.

Za dodatna vprašanja pa sem na razpolago tudi tukaj s sodelavko. Vloženi so bili tudi nekateri amandmaji, na katere se bomo pa verjetno odzivali kasneje.

Hvala.

Hvala lepa.

Ali želi besedo predstavnica Zakonodajnopravne službe? (Da.)

Izvolite, gospa Lenča Arko Fabjan.

Hvala za besedo.

Na kratko bi predstavila naše pisno mnenje, ki smo ga podali, kot je to ustaljeno. Predvsem bi izpostavila rada te uvodne pripombe, ki se nanašajo na to pomanjkljivo obrazložitev. Taka pomanjkljiva obrazložitev namreč Zakonodajno-pravni službi zelo oteži proučevanje predlaganih rešitev zakona. V tem primeru je bilo to še zlasti očitno, ko gre za končno določbo, to, ko gre za uveljavitev zakona, za uporabo zakona, ko je predlagan skoraj dvomesečni zamik uporabe. Predlog zakona se namreč obravnava po nujnem postopku. Namen tega nujnega postopka je, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države, in sicer v tem primeru zaradi vpliva visokih cen energentov ter zaradi zagotovitve pomoči kmetijskemu in gozdarskemu sektorju. In v primerih, ko gre za nujni postopek, je cilj tega nujnega postopka, da se neko obstoječe stanje uravna, da se takoj povzamejo ukrepi, ki so za to potrebni in praviloma potem zakon začne in veljati in se uporabljati naslednji dan po objavi, v nasprotnem primeru se sicer izniči ta zasledovani cilj nujnega postopka. In to je vprašljivo v primeru tega zakona, kjer je ta dvomesečni zamik uporabe, ki pa ni v ničemer pojasnjen, v ničemer utemeljen.

Sicer smo potem v nadaljevanju mnenja podali konkretne pripombe k posameznim členom, predvsem smo tu opozorili na nekatere ustavnopravne vidike. To je takoj v 1. členu z vidika enakosti obravnave različnih trošarinskih zavezancev, ki so v enakem položaju. Glavna pripomba je bila pa potem k osrednjemu delu novele, to je ta 5. člen, ki se nanaša na trošarinsko ureditev, dejansko za goriva za kmetijstvo. No, v tem delu je tudi, so predlagani amandmaji, amandmaji treh poslanskih skupin na podlagi našega mnenja, ki ta neskladja in te medsebojne nejasnosti posameznih predlaganih rešitev tudi odpravljajo. Je pa potem še tudi v tem delu amandma Poslanske skupine SDS, ki pa zagovarja nekoliko drugačen pristop k ureditvi trošarine. To je pa pač stvar primernosti in je na strani zakonodajalca, da se odloči, kateri pristop bo izbral.

Hvala.

Hvala lepa.

Ali želi besedo predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije? (Da.)

Izvolite, gospod Roman Žveglič, predsednik, izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem poslankam, poslancem, državnemu sekretarju.

Vsekakor je to pozitivna novost, kajti predvsem gre za tipičen primer debirokratizacije, takojšnji finančni učinek na kmetijah in pač še tisto, kar je v redu, kar smo zdaj ugotovili, pač ni meje navzgor, kajti vemo, da seveda določene kmetije so pač ta pravilnik o normativih bil podcenjen, kajti ne upošteva različnih načinov obdelovanja niti intenzivnosti, niti zadev. Druga stvar, se pravi, pozitivno zato, da zdaj tega ni navzgor, kajti vemo, z vsemi temi evropskimi novimi green deal in ostalimi dogovori, kaj je malo paradoksalno, ne zahtevajo toliko več, toliko več dela in tega dela v glavnem seveda s stroji, sploh na večih kmetijah, treba je imeti več obhodov, ne smejo biti prazne njive, mora biti ozelenitev, itn., in se seveda posledično za to količina porabljenega goriva na kmetijah raste.

Kar se tiče spodnje meje. Tukaj vidim, je ena poslanska skupina že napisala en amandma. Smatramo zaradi same diskriminacije in tega, da imamo več kot očitke, da se za male kmetije ne poskrbi dovolj, in da niso nikjer najdene, je to 540 litrov, misli, da malenkost visoka norma in bi bilo o tem dobro razmisliti in mislim, da sploh za kmetijska zemljišča dati dol, kajti vemo, da za en hektar njive je pač ta normativ do sedaj 200 litrov, za en hektar trajnega nasada dobrih 400 litrov in nekdo, če ima en hektar sadovnjaka, lahko rečemo, da že je, se pravi, neki player na trgu ali pa nek igralec in ni prav, da se ga, čeprav finančni učinek nima ne vem kakšen, mislim pa, da ni prav, da se ga diskriminira. Isto tako pri gozdu. Pri gozdu je sicer druga stvar, da mogoče ne bo kmetija pet, šest, deset let uporabila, tista, ki ima izključ…, ampak v gozdu, se pravi, mogoče nič goriva, potem pa lahko pride kakšen žledolom, kakšna druga težava ali pa da je treba pač poseči v gozd in takrat se porabi več in potem kmetija ni v registru, se pravi, nima vstopnega praga in mislim, da bi bilo potrebno to stvar znižati.

Obarvan dizel, kurilno olje ali pa rdeče obarvan, tako kot smo tudi zdaj slišali državnega sekretarja. Tukaj moram reči, da so pa na kmetijah zastrigli alarmi in velika težava ali bo to gorivo ustrezne kvalitete za, tudi bom rekel, ne tiste 50 let stare traktorje, ki vemo, da gredo skoraj na zlaufan olje, ampak tudi za novejše stroje, ki imajo visokotlačne črpalke, visokotlačne injektorje in mi smo dali tudi povpraševanje po vseh teh prodajalcih teh novih traktorjev, in odgovor je bil, da ni problem, če je to v skladu z uredbo in z normativi. Prav zanimivo, drug odgovor smo dobili pa od serviserjev teh visokotlačnih črpalk, ki pa govorijo, da je zadeva sporna in da zadeva seveda ni primerna za take traktorje. Zato smo mi tudi naredili, vzeli vzorec nafte, kurilnega olja iz različnih dobaviteljev, različnih črpalk, oddali v edini akreditiran laboratorij v Sloveniji katerega imamo, narediti analize in moram reči, da te analize so kar tam nekje, v bistvu so v skladu s temi lastnostmi, ki bi mogle biti. Imajo različne, sicer je malo ponekod malo več vode, ponekod jo je malo manj, ta cetanska vrednost je približno ista. Je pa bistveno povečanje žvepla v kurilnem olju kot pa pri dizelskem gorivu. Se pravi, nimamo težav, res pa, da mora biti neko zagotovilo tudi od prodajalcev energentov, da je gorivo ustrezno, da ustreza vsem normam, tudi za najsodobnejše stroje, kajti tudi taki nekateri so na slovenskih kmetijah.

In še druga stvar je. Dostopnost. Dostopnost vemo, da nekje, ne vem, na področju Goričkega, itn., tam se kurilne olje ne prodaja, ogreva se na drva drve, je pa ponekod potrebno zelo dal…, bo treba pa ponekod zelo daleč iti do goriva, vemo pa, da tudi sama dostava goriva na dom pa za daljši čas, pa za manjše kmetije pa tudi ni primerna. Drugače pa ja, kar se tiče debirokratizacije, takojšnjega finančnega učinka za kmetije je zakon, moram reči, v redu in ga in ga v tej stvari podpiramo s temi zagotovili. Hvala lepa.

Hvala lepa. Odboru predlagam, da po končani razpravi o člen v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ne.

Prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter o vloženih amandmajih.

V razpravo dajem 1. člen in amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Izvoli, gospod državni sekretar.

Hvala za besedo. Torej, kar se tiče, se pravi z vladne strani ti popravki, se pravi, nekako izboljšujejo jasnost, predvsem pravno jasnost teh določb. Tako da kar se tiče tega amandmaja tudi ga podpiramo sočasno, ker po navadi pri 1. členu je tudi ena taka širša razprava.

Lahko bi dodal morda še nekaj zelo kratkih komentarjev na to kar je povedal gospod Žveglič, zgolj da nekako obogatim, kaj smo mi v času priprave razmišljali. Se pravi, prva reč, kar se tiče tega obarvanega dizla oziroma kurilnega olja, mi smo pred predlaganjem, da gremo na isto gorivo smo pogledali kaj pravijo naše evidence z vidika trošarin. In tam smo tudi ugotovili, da se v Republiko Slovenijo kurilno olje ne uvaža, ampak se uvede, ampak se mu tudi pravite ekstra lahko kurilno olje, ki je v bistvu istovrstno pogonskemu gorivu, se ga zgolj obarva. To je morda neka sreča v nesreči, če se tako izrazim. Slovenija je majhen trg, očitno so distributerji ocenili, da se jim ne splača uvažati, se pravi kurilnega olja, ki ima nekoliko drugačne specifikacije, na kar ste tudi sami omenili. In dejstvo je, da če bi nekdo točil kurilno olje, se pravi klasično kurilno olje po specifikaciji noter v svoj rezervoar in kar tukaj tudi sami ste povedali, da gre za vrhunske sisteme vbrizgavanja goriv, bi se najbrž pojavile določene težave. Ključni razlog za te težave oziroma eden izmed teh razlogov je v tem, da za kurilno olje je toleranca, ki je dopustna, je tisoč miligramov žvepla na liter, pri pogonskem gorivu je to stokrat nižje. Se pravi, je deset miligramov na liter, ampak kot rečeno, ko smo preverjali smo ugotovili, da dejansko vse gorivo, ki je tukaj v Sloveniji, ustreza temu strožjemu pogoju. In dodatno naj povem, da tudi v zakonu zdaj tudi iz tega razloga eksplicitno se tudi navaja kateri tip goriva to je in to je ista oznaka kot velja za plinsko olje za pogon. Tako da tukaj ne bi potem smelo biti kakšnih težav. Tako da tudi glede tistega odgovora serviserjev, jaz predvidevam, da so tudi v tistem trenutku imeli v mislih najbrž dve zadevi, ki se radi zgodita. Prvič, če bi res točil noter tisto kurilno olje po specifikaciji, kar se pa tukaj ne bo zgodilo. Druga zadeva pa tudi morda kakšne stare rezerve, ki kje ostanejo in se potem na dnu kakšnih večjih rezervoarjev zgodi tudi kaj več vode in tako naprej. Ampak ravno zaradi tega, ker se predpisuje dejansko višji standard za to gorivo, ki se bo uporabljalo od 1. 1. kakršnihkoli takšnih zapletov ne pričakujemo, ker se bo to tudi seveda nadziralo.

Zdaj glede dostopnosti je bilo tudi opozorjeno, s tem smo se tudi sami kar veliko ukvarjali, pregledali smo dejansko seznam bencinskih servisov, ki razpolagajo, ki danes ponujajo kurilno olje, ker se bo, rešitev je narejena tako, da čim bolj poenostavi vse skupaj, kot rečeno že uvodoma, uporabljala se bo ista ročka, ista tehnična oprema in vse, kar seveda tudi spada zraven. Se pravi, da da nekih nadgradenj ne bo potrebnih. Ravno tako ne bo potrebnih vkopavanj novih rezervoarjev ali kaj takega, ker seveda tu bi šlo pa res za velike investicije na bencinskih servisih. Tako da ugotovili smo, da je preko polovice bencinskih servisov oziroma tam nekaj preko 250 mislim, da je teh, ki takšno gorivo danes ponujajo. Kot je bilo tudi že omenjeno, možne so dobave na dom. Dodatna informacija je zgolj še to, da v nekaterih območjih, ki so oddaljena, so ravno tudi zaradi regulacije cen pogonskih goriv, tako imenovana premium goriva, dizelska, nekako manj zanimiva za porabo. Naša ocena je, da ko se bo ta sistem vpeljal in bodo tudi distributerji opazili, da tukaj pa je en produkt, ki na njihovem območju bi lahko šel v promet, bi lahko tudi nekako ga dosti bolje tržili in iztržili, se pravi, tako v svojo korist, na drugi strani pa seveda tudi v korist kmetov, da se bodo te lokacije še nekoliko dopolnile. Smo pa pri pregledu bencinskih gledali, da ne bi bilo teh, da se ne bi kje pojavile večje sive lise, in jih tudi nismo, vsaj po tej mreži, ki jo imamo po Sloveniji, katere so, se ni odkrilo, da bi kje nastala kakšna siva lisa s tem v zvezi.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati? (Ne.)

Prehajamo na glasovanje. Glasujemo o amandmaju k 1. členu. Glasujemo. / tehnične težave/ Ja, zakaj pa ne dela? Glej, ne dela. / izklop mikrofonov/

Dva amandmaja, in sicer amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica ter amandma Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. V razpravo dajem člen in oba vložena amandmaja. Želi kdo razpravljati? Prosim, gospod Magyar.

Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica.

Spoštovani državni sekretar, spoštovani gostje, poslanke in poslanci!

Sam sem že pred nekaj meseci ob začetku žetve v Pomurju opozarjal na dvig, enormni dvig energentov, in predlagal, da se kmetom pred žetvijo omogoči na nek način priti do nižje oziroma konkurenčne cene za gorivo, kot jo imajo onstran obeh meja, na Hrvaškem in na Madžarskem. Na Madžarskem, če sem dobro računal trenutno na naš tečaj, je cena 1,10 evra, takrat je bil 1,20 evra za liter dizelskega goriva tudi za kmete in posledično kmetje niso imeli istih pogojev, kot jih imajo kmetje onstran meja. Zato je tudi privedlo do tega, da so se cene hrane in tudi cene kmetijskih pridelkov kmetov odrazile na policah, trgovskih policah, in posledično so utrpeli, bom rekel, to draginjo naši državljani. Seveda obžalujem to, da se takrat v začetku največjih kmetijskih opravkov temu, ni se temu prisluhnilo.

Vendar to, kar imamo sedaj z našim amandmajem, dejansko bi postavili v tako pravično in sicer smer, saj na nek način bi s tem amandmajem konkretno pomagali in to tudi takoj pomagali kmetom. Tudi Zakonodajnopravna služba je temu sledila, da zakaj ni ta zakon oziroma ta predlog zakona aktivna s sprejemom. Mi smo že zelo zamudi, absolutno prepozno je pri nas. Kmetje od tega, če bomo ta Predlog zakona tudi sprejeli oziroma če boste sprejeli ta Predlog zakona, ne bodo za letošnje leto imeli nič.

Glejte, zaključek, kot sem omenil, žetev, ni se pomagalo kmetom. Zaključila se je tudi žetev koruze. Zaključuje se tudi setev ozimnih žic za naslednje leto. To so kmetijska opravila, kjer se troši največ goriva v kmetijstvu.

In zato na nek način z obžalovanjem gledam v bodočnost, in sicer taka zamujena priložnost, ko se kmetom ne pristopi v pomoč, je tako rekoč malo neprimerna.

Ta vaš Predlog zakona, Zakona o spremembah in dopolnitvah o trošarinah je postavil dobesedno sistem na glavo. Koncept tega postopka je zelo sicer zapleten, po mnenju kmetov je enostaven. Ampak kot ugotavljam, na nek način ni bil usklajen tudi z deležniki, s sindikati, tudi s Kmetijsko gozdarsko zbornico, saj so izpostavili težave, katere ste sicer zdaj tu na nek način opisali, da je vse v skladu. Vendar, kdo bo pa to zagotavljal, da je res tako? Imamo na njivskih površinah in skladiščih sodobne kmetijske stroje, ki na nek način imajo precizne tehnologije. In s takim sistemom in moram izpostaviti, tudi na Hrvaškem je ta sistem bil vpeljan, in se Hrvati umikajo iz tega sistema. To je skrb vzbujajoče tudi iz tehničnega vidika, ki, bom rekel, zdaj gremo v smer, ko so v nekaterih državah že to preizkusili in se ne obnese, zato bi trebalo o tem smotrno razmisliti.

In ta amandma, katerega smo tudi vložili, ki je tudi direkten pomoč in tudi 100 % oziroma še višja pomoč kmetom, takojšnjo pomoč kmetom, da se pristopi v tej smeri.

Da pa še, po našem mnenju, Predlog zakona je pisan na kožo velikim kmetovalcem oziroma velikim kmetom in ne upošteva oziroma še več, diskriminira manjše kmetovalce, družinska kmetijska gospodarstva, saj je prag trošarinskega upravičenca oziroma normativna poraba goriva dvignjen na 540 litrov. S tem amandmajem, ki smo ga vložili, se bi ta prag znižal in bil dostopen tudi manjšim, odročnim in kmetijam, ki se s svojimi stroški nekako ne približajo tem visokim količinam. Se pravi, dejansko ne boste vključili v ta krog upravičencev tiste, ki so oziroma bi vključili tiste kmetije, ki so dobesedno manjše porabnice goriva. In to je diskriminatorno in na nek način, zato je ta predlog na mizi in razmislite. In se izjasnite tudi o tem predlogu amandmaja in tudi predlagate, da se ta amandma podpira, tako tudi kot Zakonodajno-pravna služba je omenila, da se takoj pomaga. Ne razumemo zakaj je zamik za 1. 1. 2023, ko vemo, da takrat ni kmetijskih aktivnosti, ko ni porabe goriva. To, za mene, bom rekel, je neprofesionalno oziroma če že hočeš pomagati, pomagati takoj ali pa nikoli. Saj je dobrodošla za naslednje leto tudi, ampak sedaj je draginja, v vseh področnih segmentih se pomaga, kmetom pa na nek način ni pristopilo. V največji fazi, ko se je moralo delati na njivi, niso pač posluhi bili v tej smeri.

Seveda ne morem biti, ne moremo biti mimo tudi dejstev glede ponudnika goriva oziroma dostopnost goriva. Sami ste rekli, da se, vsi ponudniki nimajo teh pogojev. Kot je tudi predstavnik Kmetijsko gospodarske zbornice omenil in ta bojazen zares obstaja. Tudi tisti manjši kmetje, ne samo veliki kmetje, tisti manjši kmetje, ki ne morejo dobiti na dom dovoz, saj nimajo lastnih ali zdaj bodo po novem nove stroške na kmete naprtili, da morajo nove rezervoarje in to je tudi, varnostno ni primerno, saj nekateri niso usposobljeni za take stvari. Se pravi, da se morajo vozikati še v druge, na večje ponudnike teh oziroma tega goriva, ki ga zdaj hočete uvesti v daljše, odročnejše kraje in s tem povečuje še dodatne stroške za te kmete, posebej še poudarjam manjše kmete, kar je v našem koncu, v naših koncih kar veliko in z izenačitvijo z našim tem predlogom bi se tudi izenačili priložnost, da bi imeli, ne bi bili diskriminirani in tudi stroškov ne bi bilo toliko več.

Tudi glede ponudnikov. Glejte, sedaj imajo ponudniki goriva, ki so oziroma, ki prodajajo gorivo kmetom, sedaj po normalnih cenah, po višjih cenah, ki jo kmetje trošijo, imajo neki zaslužek, sedaj boste tudi ponudnike diskriminirali, saj oni, ki sedaj ponujajo kmetom, ne morejo več ponujati, saj nimajo svojih kapacitet oziroma nimajo svojih skladišč, skladiščnih prostorov, vemo o čem se govori, da ne bodo delali nove skladiščne prostore, kot ste vi tudi rekli, ampak oni so sedaj tudi diskriminirani. Se pravi prodajalci. Tisti, ki so do sedaj oziroma sedaj tudi omogočajo nakup goriva za kmete, ne.

Se pravi, da se trojno že v tem primeru diskriminira različne akterje v tem zakonu. Na nek način ni dodelan in obžalujem, da se v tem postopku, jaz rečem, da bi »trebalo« hiteti, ampak v obstoječem sistemu bi lahko prišli do teh rešitev, da bi takoj dobili kmetje pomoč in na nek način za drugo leto pri pripravi nov sistem, zagnali nov sistem delovanja, ki bi omogočal in poslušal tudi sindikat, tudi Kmetijsko gozdarsko zbornico in vse deležnike v tem postopku, ne.

Saj, kot sem prej omenil, dodatni stroški s tega vidika na nek način izračunajo tudi oziroma izničujejo ta predlog oziroma znižanje trošarin oziroma nižjo ceno za kmete, saj bodo imeli dodatne stroške za odhajanje na črpalke. Rezervoarji so različne velikosti, različnih strojev, stroji se uporabljajo takrat, ko se uporablja, časovno bodo imeli izpada v času slabega vremena in drugih, ne, pogodb je še toliko temu še bolj »otežavna« okoliščina. Da pa mogoče, ki so na tem področju manj informirani, naj povemo, da je to gorivo dejansko škodljivo oziroma tu je tudi gospod predstavnik, ki je prebral te analize, za okolje neprimerno, saj v okolje spušča dosti več žvepla. Okoljsko ni primerno.

Če se spomnimo, kot sem prej omenil, da kdo se spozna kaj na to, so se takrat, ko so nekateri na črno uporabljali rdeče, rdeče kurilno olje, v traktorjih, se je za njim kadilo, kot da so dobesedno olje cvrli. To je, bom rekel, za premisliti in zaskrbljujoče.

Hvala lepa zaenkrat.