Lep dober dan želim, spoštovane dame in gospodje. pričenjam 1. sejo Komisije za narodne skupnosti. vse članice in člane komisije ter seveda vabljene gostje lepo pozdravljam. / nagovor v italijanščini/

Obveščam vas, da so se za današnjo sejo opravičili naslednji člani in članice, in sicer Janez Cigler Kralj, gospod Podkrajšek. Imam pa še kar nekaj pooblastil, in sicer dr. Tatjana Greif zamenjuje Mateja Vatovca, Lenart Žavbi nadomešča poslanca Tineta Novaka, Andreja Živic nadomešča poslanko Mirjam Bon Klanjšek, Andreja Hoivika nadomešča Dejan Kaloh. / oglašanje iz dvorane/ Okej, se opravičujem. Poslanca Bojana Čebelo pa zamenjuje Aleksander Prosen Kralj … / oglašanje iz dvorane/ Okej. Damjana Zrima pa Predrag Baković, gospod Žiža pa je še na poti, tako da malo zamuja, tako da je komisija sklepčna.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje, in sicer s sklicem seje ste sprejeli naslednji dnevni red: Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023 ter kot 2. točka Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2024. Ker v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem seje komisije. Predlagam pa tudi en proceduralni predlog. Preden preidemo na obravnavo, pa predlagam, da združimo razpravo obeh točk dnevnega reda, to sta predlog sprememb proračuna za leto dva 2023 in predlog proračuna za leto 2024, in sicer na način, da imajo predstavniki ministrstev skupen uvod, članice in člani komisije pa potem tudi skupno razpravo glede na to, da sta proračunska dokumenta med seboj povezana. V primeru morebitnih vloženih amandmajev pa bomo glasovali o vsakem amandmaju k posameznemu proračunskemu dokumentu posebej. Ali kdo temu nasprotuje, ali se strinjate, člani? (Da.) Ker vidim, da se strinjate, potem je potrebno glasovati. Ne. Ne, dobro.

Prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023 IN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2024, ki jo bomo obravnavali kot zainteresirano delovno telo na podlagi 157. in 166. člena Poslovnika Državnega zbora.

Oba proračunska dokumenta sta objavljena na spletni strani Državnega zbora na e-klopi.

Na sejo so bili vabljeni za obravnavo teh točk naslednji: Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano, Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost Muravidéki Magyar Őnkormányzati Nemzeti Közösség, Obalna samoupravna italijanska narodna skupnost Comunitŕ Autogestita Costiera della Nazionalitŕ Italiana ter Italijanska unija Unione Italiana.

V skladu s Poslovnikom lahko Komisija proračunske dokumente obravnava z vidika svojih pristojnosti, torej le v tistem delu, ki se nanaša na njeno delovno področje, to pomeni, da bomo obravnavali tisti del proračuna dokumentov, ki se nanaša na Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti.

Obrazložitev postopka v obravnavo Predloga sprememb proračuna in predloga proračuna. Komisija je v postopku obravnave predloga proračuna in njegovih sprememb zainteresirano delovno telo. V skladu s petim odstavkom 157. člena in v povezavi s 166. členom Poslovnika Državnega zbora lahko zainteresirano delovno telo predlaga amandmaje k posameznim podprogramom pri tistih neposrednih uporabnikih iz posebnega dela predloga proračuna, ki zadevajo njegovo delovno področje, pri čemer lahko predlog za spremembo izdatkov na tem področju uravnoteži s predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju. To pomeni, da lahko v primeru, da predlaga povečanje izdatkov v okviru neposrednega proračunskega uporabnika, za obravnavo katerega je pristojen, kot vir za financiranje, opredeli zmanjšanje izdatkov v okviru finančnega načrta katerekoli neposrednega proračunskega uporabnika.

Pri oblikovanju amandmajev je treba upoštevati določbo šestega odstavka 157. člena Poslovnika Državnega zbora glede upoštevanja pravila o ravnovesju med proračunskimi prejemniki in izdatki. Vloženi amandmaji ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ter tudi ne v breme dodatnega zadolževanja. To določbo 30. člena Zakona o javnih financah opredeljujejo omejitve pri sprejemanju proračuna. Na podlagi te določbe morajo predlogi za povečanje izdatkov proračuna hkrati obsegati tudi predloge za povečanje prejemkov proračuna in za zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti višini, pri čemer ti predlogi ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. Za predlagane amandmaje k Predlogu sprememb proračuna se smiselno uporablja 157. člen Poslovnika Državnega zbora, pri čemer pa se lahko po petem odstavku 166. člena Poslovnika Državnega zbora amandmaji nanašajo le na tiste podprograme, ki so zajeti v predlogu spremembe.

Prosim, da za uvodno predstavitev proračunskim dokumentom poda svoje stališče predstavnik, minister za finance.

Vsakega prosim, preden spregovori, da pove tudi svoje ime, zaradi magnetograma, da bomo lažje spremljali sejo.

Izvolite, gospod!

Najlepša hvala še enkrat za besedo.

Moje ime je Rok Jesih, sem predstavnik Ministrstva za finance in bom na kratko povedal nekaj besed, ki ste jih, verjamem, že vsi velikokrat na ostalih odborih že slišali, tako da bodo zadeve res, da bo zadeva res kratka.

Se pravi, priprava Predlogov obeh proračunov je znova zaznamovala zdravstvena, energetska, podnebna in druga, mislim, podnebna kriza.

Upoštevali pri pripravi so se makroekonomska izhodišča iz jesenske napovedi gospodarskega gibanja UMAR.

V letu 2023 in 2024 bodo v ospredju projekti, podprti predvsem z EU viri, zaradi tega tudi malo več denarja. Njihova poraba bo skladna s terminskimi in vsebinskimi načrti.

V letu 2023 in 2024 se samo za, kot podatek, načrtuje približno skoraj 50 procentov več EU virov, kakor pa v letu 2022. Prihodki proračuna s predlogom sprememb proračuna za leto 2023 se predvidevajo v višini 13,4 milijarde, v letu 2024 v višini 13,8 milijarde. Odhodki proračuna se predvidevajo v letu 2023 v višini 16,7 milijarde in v letu 2024 v višini 15,5 milijarde. Bilanca prihodkov in odhodkov se tako načrtuje, v bilanci prihodkov in odhodkov se tako načrtuje primanjkljaj državnega proračuna v višini 3,3 milijarde v letu 2023 in 1,7 milijarde EU, evrov seveda, v letu 2024.

Bolj podrobno glede ostalega pa na Odboru za finance.

Najlepša hvala,

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa predlagam, da preidemo, bom rekel, na posamezna ministrstva in urade, ker pa je z nami ministrica za kmetijstvo in gozdarstvo, zato predlagam, da najprej začnemo mogoče z gospo Šinko.

Izvolite, gospa.

Spoštovani, lepo pozdravljeni!

Zdaj, ker je predstavnik Ministrstva za finance že povedal, bi jaz potem, če bo kakršnokoli vprašanje, odgovarjala samo na vprašanja.

Hvala lepa.

Potem pa predlagam, da direktor Urada za narodnosti Republike Slovenije, gospod Stane Baluh.

Izvoliš.

Spoštovani predsednik, hvala lepa za povabilo na sejo.

Spoštovani poslanci in poslanke, en prisrčen pozdrav tudi v mojem imenu in v imenu Urada za narodnosti ter seveda prisrčen pozdrav mojim kolegom iz Vlade Republike Slovenije!

Glejte, Urad za narodnosti je pač tisti koordinativni organ, ki je dejansko pristojen koordinirati in spremljati zagotavljanje pravic obeh narodnih, ustavno varovanih, obeh narodnih skupnosti; italijansko, madžarsko in pa romsko skupnost in seveda tudi, ko pride do priprave proračuna, smo vedno nekje pozorni, kako se v sklopu dogovorov ta, te pravice tudi uresničujejo.

Urad je primarno pristojen, tako da, morda za uvod malo številk, da bo bolj jasno, da se proračun za pripravo proračuna 2023, 2024, ker smo združili obe točki, nominalno sredstva se niso v nobenem primeru niti zmanjšala. Seveda bom pa v zaključku svoje predstavitve tudi opozoril na nekatere stvari, ki jih bo potrebno tudi v nadaljevanju spremljati in katere je že tudi predhodnik iz Ministrstva za finance omenjal.

Tako da, mi v letu 2023, 2024 smo zagotovili sredstva za obe krovni organizaciji, italijansko in pa madžarsko skupnost ter tudi romsko skupnost. Izrednega pomena se nam tukaj zdi, da so sredstva ostala na istem nivoju, kot so bila v preteklem letu in seveda, kot drugo bi omenil, da izvajamo tudi sofinanciranje uresničevanja ustavnih pravic avtohtone madžarske in pa italijanske narodne skupnosti v devetih občinah, skladno z Zakonom, 20.a členu, Zakona o financiranju občin in seveda je letni obseg sredstev odvisen od višine povprečnine in kot vemo, da se še zadeva tudi ureja, bomo videli tudi, kako bo v prihodnjih letih oziroma kakšen bo dogovor z lokalnimi skupnostmi glede povprečnine in tako se bo tudi v nadaljevanju naša finančna, naša finančna sredstva temu tudi prilagajala.

Zagotavljamo tudi financiranje radijskih in televizijskih programov za italijansko in madžarsko narodno skupnost ter tudi romsko skupnost. Moram reči, da so se v zadnjih letih tudi na tej postavki sredstva povečevala, seveda v prid obeh narodnih skupnosti in pa seveda obeh studiev, tako v Kopru (Capodistria) in tudi v Lendavi (Lendva). Naj povem, da smo zagotavljali, zagotavljamo tudi sofinanciranje informativne dejavnosti madžarske in italijanske narodne skupnosti ter, kjer so sredstva ostala v istem, v istem, ni na istem nivoju in pa bi tukaj izpostavil, da sofinanciramo tudi delovanje italijanskih ustanov na Hrvaškem, ki opravljajo svoje dejavnosti za potrebe italijanske narodne skupnosti na Hrvaškem in v Sloveniji. Tudi z njimi na osnovi bilateralnega ustnega dogovora so se v zadnjih letih sredstva za njihovo delovanje v korist italijanske skupnosti v Sloveniji, v enem segmentu tudi povečevale. Kot sem že tudi danes omenil, nekatera odprta vprašanja ostajajo in bodo pač v nadaljevanju procesa tudi potrebno jih spremljati in pa se sproti tudi dogovarjati. Tukaj, kot sem že tudi uvodoma omenil, bo potrebno, bomo videli kakšni bodo pogovori glede povprečnine, kot sem že tudi omenil. In v primeru, da se bodo sredstva spreminjala, bo potrebno tudi zagotoviti dodatna sredstva na teh postavkah za katere je pristojen tudi Urad za narodnosti. Še na eno stvar, ki bi jo tukaj omenil in sem jo v zadnjem času, ko sem bil med predstavniki manjšin zasledil oziroma dobil informacijo je tudi, da v zadnjem času, ko so potekala pogajanja z različnimi sindikati, tako da bo potrebno biti, bo treba tudi upoštevati še morda dodatna sredstva za plače, to pomeni za obe krovni organizaciji in pa tudi za sodelavce, ki delujejo v sklopu RTV Slovenija, ter drugih organizacij, ki sem jih že danes nekaj naštel in kjer se v sklopu sofinanciranja zagotavljajo sredstva tudi za plače in pa druge stroške zaposlenih. Tu sta morda dva izziva, ki nas v sklopu že pripravljenega proračuna, 2023-2024, bosta z nami in bomo poskušali biti pazljivi in pozorni tudi v nadaljevanju razgovorov, ki se bodo opravljali znotraj, s sindikati in sredstva, ki se bodo zagotavljala potem znotraj državnega proračuna.

Morda toliko za uvod. Sem odprt še za kakšna druga vprašanja potem in se zahvaljujem še enkrat za povabilo.

Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod direktor.

Želi besedo mogoče predstavnik oziroma predstavnica Ministrstva za kulturo? Državni sekretar je z nami, ne vidim ga sicer, ker nas je veliko. Se opravičujem, nisem vas videl. Izvolite, gospod Matevž Čelik Vidmar.

Hvala za besedo, gospod predsednik.

Jaz lahko samo potrdim pravzaprav kar je bilo že povedano, da je v letu 2023 v proračunu Ministrstva za kulturo na postavki Kulturna dejavnost italijanske in madžarske narodnostne skupnosti rezerviran znesek v višini zneska iz leta 2022, to je 961 tisoč 821 evrov, z dodatnimi sredstvi za poravnavo obveznosti za plače, prispevke in druge izdatke zaposlenim v zavodih, ki sta jih ustanovili narodni skupnosti na področju kulture in se financirata iz proračuna Ministrstva za kulturo.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Z nami sta tudi predstavnika Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, dr. Robert Drobnič, direktor Direktorata za regionalni razvoj ter Masko Ves Andrić, vodja finančne službe na MGRT.

Želite besedo, mogoče?

Spoštovani in spoštovane! Hvala lepa za povabilo in lep pozdrav še s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

(Moje ime je Robert Drobnič, prihajam iz Direktorata za regionalni razvoj.)

Želel povedati samo v bistvu v nekaj stavkih, poleg tega, kar je že direktor urada povedal, da na ministrstvu zagotavljamo načrtovanje in tudi izvajanje po programih, ki so sprejeti konkretno za madžarsko in italijansko narodno skupnost, imamo programe leta 2021 DO 2024, in zagotavljamo načrtovanje v skladu s 14. členom Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in tudi izvajanje teh programov. Vse poteka nekako redno, pojavljajo se odprta vprašanja, ki jih skušamo pa skupaj na sestankih oziroma v dialogu s predstavniki narodnih skupnosti reševati tako, da delo poteka utečeno in tudi načrtovanje v proračunu je bilo nekako takšno kakor smo si tudi zastavili in ustreza sprejetim programom za narodne skupnosti. Mogoče toliko za začetek, smo pa na voljo seveda s kolegom, da odgovorijo na vprašanja v nadaljevanju. Hvala lepa.