Lepo pozdravljeni!

Pričenjam 4. redno sejo Odbora za finance. Vse članice in člane odbora in ostale prisotne lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti član odbora gospod dr. Anže Logar in na seji kot nadomestni član prisostvuje Martin Premk namesto Franca Propsa.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. PRVO TOČKO DNEVNEGA REDA, PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA V OKVIRU ZA PRIPRAVO PRORAČUNOV SEKTORJA DRŽAVA ZA OBDOBJE OD LETA 2022 DO 2024.

Predlog odloka je Državnemu zboru predložila Vlada in sicer 30. 9. 2022. Odbor predlog odloka obravnava na podlagi 108. 169.a in 171. člena Poslovnika Državnega zbora. K tej točki so bili vabljeni: Ministrstvo za finance, Fiskalni svet, Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj ter Zakonodajno-pravna služba, poleg predloga odloka ste prejeli še naslednja gradiva, dve oceni Fiskalnega sveta z dne 26. 9. in 14. 10. tega leta, stališče Vlade do ocene Fiskalnega sveta z dne 19. 10., mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 18. 10., in pa dopis Zavoda za zdravstveno zavarovanje z dne 20. 10..

Rok za vložitev amandmajev je potekal z začetkom obravnave predloga odloka. Pred začetkom bi želela še povedati, da se nam je pridružil poslanec Jožef Horvat, ki bo nadomeščal poslanca Jerneja Vrtovca.

Pričenjam obravnavo predloga odloka v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga odloka.

Besedo dajem predstavnici Vlade, da poda dopolnilno obrazložitev k členom. Državna sekretarka, mag. Saša Jazbec, izvolite.

Lepo pozdravljeni.

Najlepša hvala za besedo. Spoštovani!

Vlada skupaj s predlogom spremembe državnega proračuna za leto 2023 in predlogom proračuna za leto 2024 ponovno predlaga spremembe fiskalnega okvira, se pravi, veljavnega odloka, tokrat v delu, ki se nanaša na leti 2023 in 2024. Spremembe so potrebne, da se omogoči ustrezen obseg izdatkov za vse javne blagajne in sektor država v luči spopadanja s spremenjenimi okoliščinami. Za leto 2023 je Evropska komisija potrdila nadaljevanje veljavnosti splošne odstopne klavzule, kar omogoča začasen odstop od fiskalnih pravil, na nacionalni ravni pa se na podlagi zaprosila Vlade do obstoja oziroma prenehanja izjemnih okoliščin v letu 2023, Fiskalni svet ni izrecno opredelil. Ker pa so se razmere in negotovosti zaradi energetske krize, inflacije in vojne v Ukrajini sredi letošnjega leta poslabšale oziroma poglobile, je Vlada skupaj s potrditvijo predloga spremembe odloka potrdila nadaljevanje izjemnih okoliščin tudi v letu 2023, in to bo v prihodnjem letu omogočalo fleksibilno ukrepanje države. Podrobnejše usmeritve za vodenje fiskalne politike po letu 2023, na ravni EU še niso določene, saj razprava glede prihodnosti fiskalnih pravil še poteka. Fiskalni svet je 17. oktobra objavil oceno proračunskih dokumentov 2023 in 2024, in je v oceni pritrjuje Vladi v zvezi z nadaljevanjem izjemnih okoliščin v letu 2023, v luči trenutnih negotovih razmer in ob velikih tveganjih glede gospodarskih obetov. Skladno s tem Vlada torej za leti 2023 in 2024 predlaga povečanje najvišjega obsega izdatkov državnega proračuna, občin ter zdravstvene in pokojninske blagajne. Posledično pa se povečuje tudi najvišji obseg izdatkov sektorja država. Številke so naslednje: 30 milijard 55 milijonov je zgornja meja za sektor država, ciljni primanjkljaj 3 milijarde 300 oziroma 5 % bruto domačega proizvoda. Za državni proračun je zgornja meja 16 milijard 700, zdravstvena blagajna 4 milijarde 340, pokojninska blagajna 7 milijard 65 milijonov, občine 2 milijardi 955 milijonov. Ciljni primanjkljaj državnega proračuna znaša 5,4 % BDP, medtem ko imajo ostale blagajne približno uravnotežen saldo.

Kot rečeno, bo višji obseg izdatkov omogočil izvajanje ukrepov za odpravljanje posledic energetske krize in inflacijske draginje, zagotavljanje stabilnosti zdravstvenega sistema in pa tudi ohranjanje visoke ravni investicij.

Za leto 2024 v predlaganem Odloku predlagamo povečanje zgornje meje izdatkov, in sicer za sektor država na 29 milijard in pol, potem za državni proračun na 15 milijard 510, za zdravstveno blagajno 4 milijarde 590 milijonov, za pokojninsko blagajno 7 milijard 580 in pa za občine 2 milijardi 990. O tem je ciljni primanjkljaj za sektor država na ravni 2,2 % BDP, za ostale, torej za državni proračun primanjkljaj 2,6, ostale blagajne so pa uravnotežene.

Toliko morda za uvod, potem smo pa z ekipo seveda pripravljeni na vprašanja.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe. Ne želi. Hvala lepa.

Besedo dajem predsedniku Fiskalnega sveta, dr. Davorin Kračun, izvolite.

Spoštovana gospa predsednica, gospod minister, spoštovane kolegice in kolegi, gospe in gospodje!

Obe moji današnji redni oglašanji vsebujeta tudi pojasnila in odzive Fiskalnega sveta na stališče Vlade, ki ga je predstavilo Ministrstvo za finance.

Okvir za pripravo proračunov sektorja država po definiciji podaja osnovne gabarite proračunskega načrtovanja. Fiskalni svet je tudi tokratno, že četrto predlagano spremembo okvira za obdobje 2022 do 2024 ocenil le indikativno, saj se v letu 2023 še v veljavi izjemne okoliščine. Ocena je indikativna tudi zaradi metodoloških izzivov, delno povezanih z določitvijo cikličnega položaja gospodarstva, ki je pomemben vhodni podatek pri določanju meja najvišjih dovoljenih izdatkov.

Pri tokratni oceni smo se soočali tudi z visokim obsegom izdatkov, ki je v predlogu državnega proračuna prikazan na postavki rezerve. V okviru bilanc sektorja država ni te postavke, zato jih mora Ministrstvo za finance razporediti na izbrane kategorije porabe brez ustrezne osnove. Poleg tega ni znano, ali bodo izjemne okoliščine v letu 2024 še veljale. Neznanko predstavlja tudi reforma gospodarskega upravljanja v Evropski uniji in v okviru tega morebiti spremenjena fiskalna pravila.

Predlagana raven izdatkov sektorja država v letu 2024, ko po trenutno znanih informacijah izjemne okoliščine ne bodo veljale, je sicer znotraj razpona ocen najvišje dovoljene meje. Tega določimo na osnovi nabora ocen proizvodnih vrzeli, ki jih redno uporabljamo pri pripravi ocen. Vendar so po naši oceni izdatki v tem letu verjetno podcenjeni, kar bom pojasnil pri naslednji točki dnevnega reda.

V kolikor v letih 2022 in 2023 pogoji za izjemne okoliščine bi ne bili izpolnjeni, bi bile predlagane meje najvišjih dovoljenih izdatkov nad razponom ocen najvišjih dovoljenih izdatkov. To potrjuje, da obstoječi nacionalni zakonodajni okvir omogoča precejšnjo fleksibilnost pri vodenju fiskalne politike v času zaostrenih in negotovih razmer. Sicer pa so tokrat predlagani dvigi med najvišjimi doslej, velika je tudi razlika med predlaganim dvigom za sektor država in vsoto predlaganih najvišjih mej posameznih blagajn javnega financiranja, kar je deloma verjetno posledica obsežnih transferjev med posameznimi blagajnami. Pri tokratnih spremembah sicer tri letnega okvira razpravljamo o spremembi meja za 2023 in 2024, medtem ko je bila meja za dva 2022 nedavno spremenjena z rebalansom. To je nadaljevanje prakse neustreznega srednjeročnega načrtovanja, ko se meje spreminjajo za posamezna leta. Osnovni namen uvedbe instrumenta triletnega okvira z Zakonom o fiskalnem pravilu je bil uveljavitev verodostojnega srednjeročnega načrtovanja. Tega nosilci ekonomske politike doslej niso upoštevali. Vsaj od začetka epidemije se pogoste in necelovite spremembe okvira argumentirajo s povečano negotovostjo. Kljub negotovosti pa je potrebno opozoriti, enako kot opozarja Evropska komisija, Mednarodni denarni sklad in druge institucije, da je verodostojno srednjeročno načrtovanje v časih, ko se je javni dolg občutno povišal, pomemben garant, da tisti, ki ta dolg financirajo, zaradi povečanih tveganj ne zahtevajo višje donosnosti.

Hvala lepa.

Hvala lepa. Ponovno dajem besedo predstavniku Vlade, če želi podati stališče Vlade do ocene Fiskalnega sveta?

Gospod minister, izvolite.

Hvala lepa.

Vlada se zaveda, da smo podvrženi številnim negotovostim in negativnim tveganjem, zato je tudi pomembno, da smo fleksibilni in da imamo načrtovan zadosten obseg sredstev v rezervi in zagotavljamo, da bomo še naprej sredstva uporabili transparentno in učinkovito. Dodatno Vlada sproti spremlja dogajanja in bo z ukrepi in se bo z ukrepi temu primerno sproti odzivala. Ob spremembah makro predpostavk sproti opravljamo analize oziroma pripravljamo analize občutljivosti, s katerimi ocenjujemo posledične spremembe javnofinančnih gibanj z vidika investicij. Naj ponovno poudarimo, da je ob načrtovanju potrebna zaprta finančna konstrukcija in še enkrat to, kot je že državna sekretarka povedala, da z vidika fiskalne politike skrbno spremljamo rast tekočih izdatkov, ob tem, da ohranjamo investicije, več pa po potrebi v nadaljevanju.

Hvala lepa.

Hvala lepa. Želi predstavnica Umarja besedo?

Izvolite, mag. Marija Bedneš.

Hvala lepa za besedo. Spoštovani, spoštovane, samo eno en kratek uvod, morda pri naslednji točki nekaj več besed.

Torej, podlaga za pripravo odloka je jesenska napoved, kjer smo za leto 23 napovedali 1,4 odstotno gospodarsko rast in v letu 24 2,6. To izhaja iz prevladujočih predpostavk mednarodnega okolja v času priprave. Razmere so pa zelo negotove, tako da je je možen tudi drugačen potek dogodkov, ampak trenutno so napovedi v tem okviru pač še realistične.

Toliko za uvod. Hvala.

Hvala lepa. Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih delih predloga odloka. predlog odloka ima šest členov. Odboru predlagam, da po končani razpravi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika glasuje o vseh delih predloga odloka skupaj. Ali kdo nasprotuje takemu predlogu? (Ne.) V razpravo dajem vse člene predloga odloka, h katerim ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ne želi.

S tem zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga odloka skupaj. Glasujemo. Ali zaustavim? Sem že ustavila, bomo še enkrat ponovili. Ali zdaj ste vsi, imate kartice Vse? Okej, ponovno glasujemo.

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, za je glasovalo 8, proti nihče.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da so členi odloka sprejeti.

Glede na to, da Odbor za finance kot matično delovno telo k predlogu odloka ni sprejel nobenega amandmaja, odbor predlaga Državnemu zboru, da predlog odloka sprejme v predloženem besedilu. Določiti moramo še poročevalca in predlagam, da sem jaz kot predsednica tudi poročevalka. S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2024. Odbor bo predlog proračuna za leto 2024 obravnaval na podlagi 158. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da se matično delovno telo opredeli do vloženih amandmajev, sprejme svoje amandmaje ter pripravi poročilo, ki ga pošlje predsednici Državnega zbora. Vabljeni na sejo so Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Fiskalni svet, Urad za makroekonomske analize in razvoj in Sodni svet. Poleg proračunskih dokumentov ste kot dodatno gradivo k tej točki dnevnega reda prejeli vložene amandmaje kvalificiranih predlagateljev, torej poslank in poslancev ter poslanskih skupin, mnenja zainteresiranih delovnih teles in prejeli ste tudi dopis in oceno Fiskalnega sveta, stališče Sodnega sveta, stališče Vlade do ocene Fiskalnega sveta in pregled amandmajev z oznako Novo z dne 21.10.2022 kot pripomoček za obravnavo vloženih amandmajev na seji matičnega delovnega telesa. Odbor bo najprej razpravljal o predlogu proračuna v celoti, potem pa bo obravnaval vložene amandmaje. Predlagam, da predstavnik Vlade poda uvodno besedo k proračunskemu predlogu. Izvolite, gospod minister.

Hvala lepa. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Pred vami je predlog proračuna za leto 2024, ki je, kot že večkrat povedano, pripravljen v zelo negotovih okoliščinah, ki večinoma izvirajo iz vojne v Ukrajini, najbolj pa se odražajo na področju energetske krize in draginj. Ob odpravljanju posledic več kot 2 leti prisotne epidemije covid-19 in spopadanju z energetsko krizo je izredno zahtevno zagotoviti stabilno okolje za dostojno življenje prebivalcev Slovenije, za nemoteno delovanje gospodarstva in ohranjanje javno finančne stabilnosti. Skladno z jesensko napovedjo Umarja, ki je podlaga za pripravo proračuna za leto 2024, pričakujemo umiritev razmer predvsem na področju cene energentov, kar bo nedvomno pripomoglo k stabilnosti cen in znižanju inflacije. Ob napovedanem stabilnejšemu makroekonomskem okolju Slovenija s predlaganim proračunom izpolnjuje fiskalno pravilo, saj je načrtovan deficit nižji od 3 % BDP. Predlog proračuna vključuje vse zakonske obveznosti zaradi napovedi umiritve razmer in potrebe po oblikovanju dodatnih rezerv za izredne razmere, seveda pa je veliko odvisno dejansko od razpleta situacije v Ukrajini in posledično nepredvidljivega razvoja dogodkov na energetskih trgih. Zato smo se že v proračunskih dokumentih za leto 2023 osredotočili na ukrepe za blažitev posledic covid-19 in draginje, ki bo podprta z ekonomskimi in proračunskimi politikami. S predlogom proračuna za leto 2024 zagotavljamo dovolj varen okvir za nadaljevanje aktivnosti iz leta 2023 in izvajanje ukrepov za krepitev odpornosti gospodarstva, ki bodo podprti zlasti z investicijami. V letu 2024 pričakujemo pospešeno izvajanje načrta za okrevanje in odpornost in zagon projektov, financiranih iz večletnega finančnega načrta 2021-2027. Ker pa še ni sprejetih vseh dokumentov, povezanih s črpanjem evropskih sredstev, je oblikovana rezerva v višini 550 milijonov pri Ministrstvu za finance. Višina načrtovanih sredstev je skladna s projektico SVRK in je pripravljena na podlagi projektov, ki so že v fazi načrtovanja pri posameznih proračunskih uporabnikih. Po sprejemu izvedbenega načrta operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za to programsko obdobje bodo sredstva prerazporejena na ministrstva, ki bodo izvajalci operativnega programa.

Ob tem bi želel ponovno izpostavljeno, poudariti usmerjenost v izvedbe strukturnih reform in investicij, ki so načrtovane na področju zdravstva, zelenega prehoda, digitalizacije in usmeritve razvojnih sredstev v sodobne tehnologije, ki bodo dodatno okrepile slovensko gospodarstvo. Vire za to imamo zagotovljene v načrtu za okrevanje in odpornost, v večletnem finančnem okviru 2021 – 2027, dopolnjevali pa jih bomo tudi z lastnimi proračunskimi sredstvi. Prepričan sem, da bomo na ta način se lažje soočili z vsemi prihajajočimi izzivi in nadaljevali z izvajanjem prioritet iz koalicijske pogodbe.

Ravno včeraj smo na Ministrstvu za finance tudi dosegli dogovor s predstavniki lokalnih skupnosti, ki ga sicer morata potrditi še tako Vlada, kot vodstva združenj občin, o višini povprečnine za leti 2023 in 2024. Za obe leti bo višina povprečnine znašala 700 evrov, občine pa imajo za izvajanje projektov na razpolago tudi evropska sredstva. S tem je presežen pomemben zadržek za sprejem predlaganega proračuna. Ministrstvo za finance bo jeseni 2023, skladno s predpisi, pripravilo predlog sprememb proračuna RS za leto 2024, takrat pa bodo makroekonomske razmere za prihodnje leto tudi bolj predvidljive. Ob tem želim izpostaviti tudi namero Vlade, da doseže družbeni dogovor o prioritetah in novem družbenem dogovoru, ki bi omogočil uravnoteženje porabe, ki naj jo financirajo javne finance z davčnim bremenom oziroma davčnim prestrukturiranjem, ki je za to potrebno.

Spoštovani poslanke in poslanci, predlog proračuna za leto 2024 zagotavlja varen javnofinančni okvir za ohranjanje stabilnega delovanja za podjetja in gospodinjstva ter obljublja konkurenčno okolje za vlagatelje.

Najlepša hvala.