Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 3. sejo Državnega zbora, ki sem jo sklicala na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščena sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Tamara Vonta do 16. ure, Teodor Uranič, mag. Tamara Kozlovič od 12. do 13. ure, Robert Janev od 16.30 do konca seje, mag. Nataša Avšič Bogovič, Katarina Štravs, Janez Cigler Kralj, Andrej Hoivik od 14.30 dalje, Anja Bah Žibert, Janja Sluga, dr. Martin Premk, Dušan Stojanovič od 12. do 15. ure in od 18. ure do konca seje, mag. Meira Hot od 13. do 16. ure, Janez Janša od 12. do 15. ure, Dejan Zavec od 14. ure dalje, sama bom odsotna med 12.30 in 15. uro, Miroslav Gregorič in Alma Intihar.

Na sejo sem vabila predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalno sekretarko Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Državnega sveta k 10. točki dnevnega reda, varuha človekovih pravic Petra Svetino k 15. točki dnevnega reda, predstavnika Urada predsednika Republike Slovenije, predstavnika Sodnega sveta in kandidatko za sodnico Ustavnega sodišča Republike Slovenije dr. Nežo Kogovšek Šalamon k 16. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.

Vse prisotne danes lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 3. seje Državnega zbora, predlog katerega ste prejeli v petek, 14. oktobra, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje in vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 71.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 3. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 26 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora.

Na prva tri vprašanja poslank in poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade.

Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor.

Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni.

Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa ne sme trajati več kot tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in brez obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem.

V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu mora predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili mag. Bojan Kumer, minister za infrastrukturo, dr. Emilija Stojmenova Duh, ministrica brez resorja, pristojna za digitalno preobrazbo, ter Uroš Brežan, minister za okolje in prostor.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade dr. Robert Golob. Poslanska vprašanja mu bodo postavili prvi iz vrst Nove Slovenije.

Gospod Jernej Vrtovec, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade, izvolite.

Najlepša hvala, predsednica. Spoštovani predsednik Vlade, drage kolegice in kolegi, dober dan!

Slovenija je zagotovo dežela pridnih, delovno sposobnih ljudi, ki ustvarijo, se trudijo vsak dan iz meseca v mesec, da bi ustvarili dodano vrednost. In prav to, dvig dodane vrednosti v Republiki Sloveniji, je eden izmed ključnih izzivov, če želimo prehiteti nekatere države v soseščini na različnih področjih, v gospodarstvu, v športu in v znanosti smo pravi mednarodni šampioni. Zagotovo, če kaj, potem je dolžnost države zlasti ta, da tem ljudem, ki kažejo vse svoje potenciale, omogoča tudi dobro okolje. Zlasti tukaj govorimo o poslovnem okolju, naj omogoča dobro okolje, da razvijejo v vsej polnosti svoje potenciale, da lahko ustvarijo še več. Od tega pa je seveda, gospe in gospodje, odvisna tudi naša davčna politika, kakšna je, zlasti pa to, kakšna bo, da bodo ljudje stimulirani, da bi ustvarili še več, se pravi, da dvignemo našo dodano vrednost. Ta davčna politika je lahko takšna, da ljudi dodatno zabremzamo ali pa na drugi strani, da jim damo določene spodbude, da lahko ustvarijo še več.

Dejstvo je, da imamo v Republiki Sloveniji po podatkih OECD nadpovprečno obdavčene oziroma bodimo previdni, obprispevčene in obdavčene plače, govorimo o celotnem segmentu. Dejstvo tudi je, da imamo ta odstotek v Republiki Sloveniji 43,6 odstotka, medtem ko je povprečje OECD 34,6 odstotka za davke in prispevke. Prav tako je med državami članicami OECD mejna davčna stopnja pri najvišjih plačah največja prav v Republiki Sloveniji. Veliko drugače je pri obdavčitvi dobička, se pravi, kapitala, če pogledamo povprečje OECD, in na drugi strani tudi glede premoženja. To so dejstva, ki jih lahko poberemo iz spletnih portalov uradnih informacij na OECD. Spoštovani predsednik Vlade, glede na navedena dejstva, uradne podatke me zanima:

Kakšno davčno politiko lahko pričakujemo v mandatu vaše vlade?

Pa ne samo vizavi tega drevesa obstoječe davčne zakonodaje, ki je bila vložena v Državni zbor in jo bomo pač nekoč obravnavali, ampak glede načrta za naprej in napovedi, ki se kažejo, da v letu 2023 in 2024 prihajate z davčno reformo.

Kakšna bo naša davčna politika?

Lahko pričakujemo glede plač, dobička, kapitala višje ali nižje obdavčitve, zlasti vizavi morebitnim dodatnim obdavčitvam v tej zaostreni situaciji ekonomske, gospodarske in energetske krize, ko je treba dati priložnost podjetjem, da dihajo?

Hvala lepa.

Predsednik Vlade dr. Robert Golob, imate besedo za odgovor.

Izvolite.

Hvala lepa. Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, poslanec Vrtovec!

Zelo se strinjam z uvodno ugotovitvijo, da je primarna naloga Vlade in posredno tudi Državnega zbora, da ustvari okolje, v katerem bodo vsi prebivalci in prebivalke Slovenije želeli živeti in bodo dobro živeli. Ampak okolje niso samo davki. In ravno to, na kakšen način in stopnja prispevkov in kako porabljamo denar, ki se s prispevki zbere, ravno to je ključ do tega okolja. V Sloveniji je kvaliteta življenja v primerjavi s soseščino na marsikaterem področju bistveno višja ravno zaradi socialne in solidarne države. In ta del, ravno prispevki so tisti, ki nas po mednarodnih lestvicah uvrščajo med države z najvišjimi prispevki.

Kar se tiče davčne reforme, mi smo napovedali že pred volitvami in tudi zdaj ob teh manjših popravkih dohodninske zakonodaje, da bomo celo prihodnje leto namenili široki javni obravnavi tega, kakšno davčno politiko in davčno okolje si želimo v Sloveniji. Napovedali smo, da bomo zmanjševali prispevne stopnje, davčne stopnje iz dela in povečevali davčne stopnje iz premoženja. Da ne bomo zahajali v nepremičninsko ali katerokoli drugo razpravo sedaj, ker za to bo še dovolj časa, govorimo o vsem premoženju, ne govorimo o nepremičninah, še najmanj o prvih nepremičninah, ker je to nekaj, kar je v Sloveniji specifika, in jo bomo seveda pri tem upoštevali.

Kar se pa tiče obstoječe davčne zakonodaje, že v času te zime smo zasledovali dva cilja tudi pri dohodninskih spremembah. Zasledovali smo cilj, da v krizi pomagamo z več ukrepi in pomagamo ciljno. Najbolj smo razbremenili večino ljudi. Žal večina ljudi nima povprečnih plač, ampak je pod povprečjem. V Sloveniji dve tretjini zaposlenih prejema manj od povprečne plače. Naši ukrepi so bili primarno usmerjeni, da ti dve tretjini razbremenimo. Zakaj? Zato ker, bom ponovil to, kar sem ponovil že večkrat, v času krize ni čas za to, da tisti, ki imamo več, plačujemo manj. V času krize je čas za to, da tisti, ki imamo več, pač plačamo več. In od tega principa ne bom nikoli odstopil. Ko bo kriza mimo, ko jo bomo preveslali, in to je ta zima, takrat lahko pristopimo k temu, kako tudi skozi davčno politiko stimulirati vse oblike dela, predvsem pa nagrajevanje. Verjetno ste že slišali ideje o tem, da bi se vpeljalo višje stopnje regresa, tudi neobdavčene božičnice in podobno. Ampak z vsako od teh sprememb bomo pač šli skozi Ekonomsko-socialni svet in jo bomo temeljito predebatirali tako z delodajalci na eni strani, z gospodarstvom, kot tudi z delojemalci, sindikati na drugi strani. In poglejte zanimivost, ravno točka o normiranih zavezancih je točka, kjer je bilo doseženo popolno soglasje na Ekonomsko-socialnem svetu. To ni bila ideja Vlade, tako delodajalci kot delojemalci so bili tisti, ki so vztrajali, da se ta točka uvrsti na Ekonomsko-socialni svet zato, da se izenači položaj zaposlenih preko espeja, preko normiranih espejev in pa zaposlenih v gospodarstvu.

Naše davčno okolje dejansko ni optimalno. To vsi vemo. Ni optimalno ne zaradi te vlade, ampak zaradi tega, ker je plod 20 let različnih ukrepov. Pričakujemo, da ga bomo v letu 2023, tako kot smo napovedali, temeljito prevetrili. In jaz se veselim ne samo razprave, veselim se tudi tega, da bo ta debata čim širša in da ne bo omejena samo na koalicijo. Tako da s tega vidika tudi pozdravljam to skrb in pobudo s strani tudi opozicije, da se v to debato čim bolj plodno vključi. In verjamem, da bomo lahko temu ustrezno tudi prišli do rešitev, ki bodo najboljše. Poudarjam pa, vedno bomo imeli v mislih primarno večino ljudi, večino zaposlenih. In ukrepi, ki so dobri za dve tretjini ljudi, so zame tisti ukrepi, ki morajo imeti prednost. Ne morejo imeti prednost ukrepi, ki so dobri za 2 % ali pa 5 % ljudi. Ti bodo mogoče prišli na vrsto takrat, ko bomo imeli višek in ko bomo za vse ostale že prej poskrbeli. Ta prioriteta bo tudi v bodoče vodilo pri naših davčnih reformah.

Hvala lepa.

Gospod poslanec Jernej Vrtovec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

Najlepša hvala, predsednica. Hvala za odgovor, predsednik Vlade.

Pri davčni politiki je eden bistvenih elementov zagotovo ta, da ne bremzamo gospodarska gospodarstva v teh zaostrenih časih. Zlasti lahko tukaj govorimo o malih podjetjih, ki so hrbtenica ali pa jedro, stabilnost našega gospodarskega sistema v Republiki Sloveniji. Ja, mnogi izmed teh imajo normirane stroške, ki jih uveljavljajo. Ta sistem je zelo poenostavljen – pavšalno plačevanje davkov. Stališče Nove Slovenije je, da v bistvu ravno zaradi te birokracije, ker zdaj nekdo plača pavšalno obdavčitev na priznane stroške v višini 80 %, medtem ko bomo na drugi strani zdaj priče temu, če bo ta novela zakona sprejeta, da bodo ljudje spet oddajali tretjino stanovanja v najem zaradi tega, da si bodo umetno zniževali stroške, da bodo zbirali račune od kavic, potne stroške in tako naprej, da bodo recimo zaobšli to rešitev in bomo pri tem priča samo večji birokraciji. Ampak, saj pravim, to je samo eno drevo, ki je pred nami, celoten gozd, ki je pa mnogo bolj zakompliciran, moramo imeti v uvidu, če želimo stimulirati poslovno okolje.

Mene zanima zlasti glede podjetij, kajti ta trenutek vemo, da dve krizi, proti katerima se borimo, energetska in finančna kriza, terjata stimulativno poslovno okolje, tudi davčno okolje, zlasti pa predvidljivo. Kaj bo čakalo ne naslednje leto, ampak leta 2024, 2025 podjetja v teh zaostrenih situacijah, da ne bodo odpuščala? Kaj bo čakalo podjetja, ki zaposlujejo, veliki zaposlovalci, pa tudi tiste male, ki imajo 10 zaposlenih, kaj čaka te ljudi, lastnike? Ali jih čaka dodatna davčna obremenitev ali pa davčna razbremenitev, ki jo ta trenutek v obliki spodbude zagotovo potrebujejo? To je naše mnenje.

Hvala.

Izvolite, predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora.

Hvala lepa za to.

Ena od novosti, ki smo jo že vpeljali, napovedali in jo mislimo tudi razširiti, je, da bomo izrazito stimulirali davčno okolje za mlade, mlade, ne glede na to, ali so zaposleni z nizkimi prihodki ali z višjimi. Tudi med lastniki in podjetniki je kar nekaj mladih in verjamem, da bodo to znali ceniti. In prvi ukrepi prav za davčno razbremenitev mladih so že nakazani.

Kar se pa tiče gospodarstva v celoti, zdaj se pa res dosti pogovarjamo z gospodarstvom, ne samo sam, celoten ministrski zbor. In tisto, kar je danes, ne samo v Sloveniji, na dnevnem redu praktično vsake seje vlade, vsakega zasedanja Evropskega sveta in česarkoli je, kako pomagati gospodarstvu v tej krizi. Davčni ukrepi v tej krizi niso nikoli omenjeni – jaz bom zelo ekspliciten –, zato ker so težave, ki prihajajo iz drugih sektorjev, konkretno iz energetike, tako velike, da jih noben davčni ukrep ne more nevtralizirati. Zato se z gospodarstvom pogovarjamo v dveh smereh. Pogovarjamo se o tem, kako zagotoviti zanesljivo oskrbo z energijo, predvsem pa tudi cenovno vzdržno, in nam gre pri tem zaenkrat zelo v redu in po načrtih in po napovedih. In na drugi strani se ukvarjamo s tem, kako bo država te stabilne cene lahko zagotovila s čim manjšim stroškom za proračun. Jaz bom povedal, hvala, ker ste mi dali to priložnost, da ravno to, kar smo dosegli v Bruslju v četrtek ponoči, je v Sloveniji samo v enem dnevu zmanjšalo strošek države za pomoč gospodarstvu za 400 milijonov evrov. Jaz verjamem, da bo vsak teden od zdaj naprej, ker cene še kar padajo, zaradi ukrepov Evropskega sveta, da bodo cene še padale in bo strošek države toliko manjši. Če se spomnite, sem govoril tu v parlamentu o 5 milijardah, ki jih imamo rezervirane za to, da bomo gospodarstvu, primarno gospodarstvo, milijarda je za gospodinjstva, ostalo za gospodarstvo, pomagali, da gre čez to kriz. Ta strošek se zdaj rapidno manjša ravno zaradi tega, ker se ukvarjamo s tistimi stvarmi, s tistim izvorom težav za gospodarstvo, ki je največji. In bomo s tem nadaljevali še v prihodnjih tednih in mesecih, zato ker verjamem, da lahko tam s tem tudi gospodarstvu največ koristimo.

Drugi del je vezan na delovna mesta, trenutno smo v stanju popolne zaposlenosti in želimo, da tako ostanemo. Ne želimo, da bi prišli v stanje nezaposlenosti. Zato se aktivno ukvarjamo tudi s tem, kako v manjših, krajših prehodnih obdobjih omogočiti gospodarstvu, da ohrani svoje zaposlene, četudi bi zmanjšala proizvodnjo v nekem obdobju. Se pravi, ne želimo razbijati ekip, ne želimo razbijati delujočih kolektivov, ker bi nekdo moral dati ljudi na čakanje za mesec ali dva, ali zaradi energetske krize, ali zaradi pomanjkanja povpraševanja. In ravno ta del, ta kombinacija obojega, to je stabilizacija cen energentov na eni strani in na drugi strani pomagati s prehodnimi ukrepi, da ostanejo kolektivi skupaj, da nimamo težav z uvajanjem ljudi in podobno, je tisto na čemer delamo največ. Nič ni narobe z davčnimi … / izklop mikrofona/

Spoštovani predsednik, čas je potekel.

Hvala predsedniku Vlade.

Želite postopkovno?

Kolega Jernej Vrtovec ima predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru predsednika Vlade.

Izvolite.

Hvala.

Zaradi tega, ker je ta diskusija zelo pomembna, spoštovani podpredsednik Državnega zbora, kar se vidi skozi to poslansko vprašanje pa nasploh diskusijo, predlagam Državnemu zboru, da spregovorimo nasploh, pa ne samo o davčni politiki, ampak nasploh o stanju, ki ga imamo v gospodarstvu vizavi ekonomski in gospodarski krizi, da se o tem pogovorimo, zlasti pa ja, skozi okvir tudi davčne politike, ki je lahko tista, ki bremza ali pa spodbuja zlasti slehernega posameznika iz dneva v dan skozi plačo. V uvidu imamo tiste prave podatke in lahko o tem potemtakem tudi razpravljamo. To je moj postopkovni predlog, podpredsednik.