mag. Urška Klakočar ZupančičSpoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 3. sejo Državnega zbora, ki sem jo sklicala na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščena sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Tamara Vonta do 16. ure, Teodor Uranič, mag. Tamara Kozlovič od 12. do 13. ure, Robert Janev od 16.30 do konca seje, mag. Nataša Avšič Bogovič, Katarina Štravs, Janez Cigler Kralj, Andrej Hoivik od 14.30 dalje, Anja Bah Žibert, Janja Sluga, dr. Martin Premk, Dušan Stojanovič od 12. do 15. ure in od 18. ure do konca seje, mag. Meira Hot od 13. do 16. ure, Janez Janša od 12. do 15. ure, Dejan Zavec od 14. ure dalje, sama bom odsotna med 12.30 in 15. uro, Miroslav Gregorič in Alma Intihar.
Na sejo sem vabila predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalno sekretarko Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Državnega sveta k 10. točki dnevnega reda, varuha človekovih pravic Petra Svetino k 15. točki dnevnega reda, predstavnika Urada predsednika Republike Slovenije, predstavnika Sodnega sveta in kandidatko za sodnico Ustavnega sodišča Republike Slovenije dr. Nežo Kogovšek Šalamon k 16. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.
Vse prisotne danes lepo pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 3. seje Državnega zbora, predlog katerega ste prejeli v petek, 14. oktobra, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na odločanje in vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.
Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.
(Za je glasovalo 71.)(Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 3. seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.
V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 26 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora.
Na prva tri vprašanja poslank in poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade.
Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor.
Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni.
Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa ne sme trajati več kot tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in brez obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem.
V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu mora predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo redno sejo Državnega zbora.
V zvezi s to točko so se za danes opravičili mag. Bojan Kumer, minister za infrastrukturo, dr. Emilija Stojmenova Duh, ministrica brez resorja, pristojna za digitalno preobrazbo, ter Uroš Brežan, minister za okolje in prostor.
Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.
Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade dr. Robert Golob. Poslanska vprašanja mu bodo postavili prvi iz vrst Nove Slovenije.
Gospod Jernej Vrtovec, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade, izvolite.
Najlepša hvala, predsednica. Spoštovani predsednik Vlade, drage kolegice in kolegi, dober dan!
Slovenija je zagotovo dežela pridnih, delovno sposobnih ljudi, ki ustvarijo, se trudijo vsak dan iz meseca v mesec, da bi ustvarili dodano vrednost. In prav to, dvig dodane vrednosti v Republiki Sloveniji, je eden izmed ključnih izzivov, če želimo prehiteti nekatere države v soseščini na različnih področjih, v gospodarstvu, v športu in v znanosti smo pravi mednarodni šampioni. Zagotovo, če kaj, potem je dolžnost države zlasti ta, da tem ljudem, ki kažejo vse svoje potenciale, omogoča tudi dobro okolje. Zlasti tukaj govorimo o poslovnem okolju, naj omogoča dobro okolje, da razvijejo v vsej polnosti svoje potenciale, da lahko ustvarijo še več. Od tega pa je seveda, gospe in gospodje, odvisna tudi naša davčna politika, kakšna je, zlasti pa to, kakšna bo, da bodo ljudje stimulirani, da bi ustvarili še več, se pravi, da dvignemo našo dodano vrednost. Ta davčna politika je lahko takšna, da ljudi dodatno zabremzamo ali pa na drugi strani, da jim damo določene spodbude, da lahko ustvarijo še več.
Dejstvo je, da imamo v Republiki Sloveniji po podatkih OECD nadpovprečno obdavčene oziroma bodimo previdni, obprispevčene in obdavčene plače, govorimo o celotnem segmentu. Dejstvo tudi je, da imamo ta odstotek v Republiki Sloveniji 43,6 odstotka, medtem ko je povprečje OECD 34,6 odstotka za davke in prispevke. Prav tako je med državami članicami OECD mejna davčna stopnja pri najvišjih plačah največja prav v Republiki Sloveniji. Veliko drugače je pri obdavčitvi dobička, se pravi, kapitala, če pogledamo povprečje OECD, in na drugi strani tudi glede premoženja. To so dejstva, ki jih lahko poberemo iz spletnih portalov uradnih informacij na OECD. Spoštovani predsednik Vlade, glede na navedena dejstva, uradne podatke me zanima:
Kakšno davčno politiko lahko pričakujemo v mandatu vaše vlade?
Pa ne samo vizavi tega drevesa obstoječe davčne zakonodaje, ki je bila vložena v Državni zbor in jo bomo pač nekoč obravnavali, ampak glede načrta za naprej in napovedi, ki se kažejo, da v letu 2023 in 2024 prihajate z davčno reformo.
Kakšna bo naša davčna politika?
Lahko pričakujemo glede plač, dobička, kapitala višje ali nižje obdavčitve, zlasti vizavi morebitnim dodatnim obdavčitvam v tej zaostreni situaciji ekonomske, gospodarske in energetske krize, ko je treba dati priložnost podjetjem, da dihajo?
Hvala lepa.
Predsednik Vlade dr. Robert Golob, imate besedo za odgovor.
Izvolite.
Hvala lepa.
Gospod poslanec Jernej Vrtovec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.
Najlepša hvala, predsednica. Hvala za odgovor, predsednik Vlade.
Pri davčni politiki je eden bistvenih elementov zagotovo ta, da ne bremzamo gospodarska gospodarstva v teh zaostrenih časih. Zlasti lahko tukaj govorimo o malih podjetjih, ki so hrbtenica ali pa jedro, stabilnost našega gospodarskega sistema v Republiki Sloveniji. Ja, mnogi izmed teh imajo normirane stroške, ki jih uveljavljajo. Ta sistem je zelo poenostavljen – pavšalno plačevanje davkov. Stališče Nove Slovenije je, da v bistvu ravno zaradi te birokracije, ker zdaj nekdo plača pavšalno obdavčitev na priznane stroške v višini 80 %, medtem ko bomo na drugi strani zdaj priče temu, če bo ta novela zakona sprejeta, da bodo ljudje spet oddajali tretjino stanovanja v najem zaradi tega, da si bodo umetno zniževali stroške, da bodo zbirali račune od kavic, potne stroške in tako naprej, da bodo recimo zaobšli to rešitev in bomo pri tem priča samo večji birokraciji. Ampak, saj pravim, to je samo eno drevo, ki je pred nami, celoten gozd, ki je pa mnogo bolj zakompliciran, moramo imeti v uvidu, če želimo stimulirati poslovno okolje.
Mene zanima zlasti glede podjetij, kajti ta trenutek vemo, da dve krizi, proti katerima se borimo, energetska in finančna kriza, terjata stimulativno poslovno okolje, tudi davčno okolje, zlasti pa predvidljivo. Kaj bo čakalo ne naslednje leto, ampak leta 2024, 2025 podjetja v teh zaostrenih situacijah, da ne bodo odpuščala? Kaj bo čakalo podjetja, ki zaposlujejo, veliki zaposlovalci, pa tudi tiste male, ki imajo 10 zaposlenih, kaj čaka te ljudi, lastnike? Ali jih čaka dodatna davčna obremenitev ali pa davčna razbremenitev, ki jo ta trenutek v obliki spodbude zagotovo potrebujejo? To je naše mnenje.
Spoštovani predsednik, čas je potekel.
Hvala predsedniku Vlade.
Želite postopkovno?
Kolega Jernej Vrtovec ima predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru predsednika Vlade.
Izvolite.
Hvala.
Zaradi tega, ker je ta diskusija zelo pomembna, spoštovani podpredsednik Državnega zbora, kar se vidi skozi to poslansko vprašanje pa nasploh diskusijo, predlagam Državnemu zboru, da spregovorimo nasploh, pa ne samo o davčni politiki, ampak nasploh o stanju, ki ga imamo v gospodarstvu vizavi ekonomski in gospodarski krizi, da se o tem pogovorimo, zlasti pa ja, skozi okvir tudi davčne politike, ki je lahko tista, ki bremza ali pa spodbuja zlasti slehernega posameznika iz dneva v dan skozi plačo. V uvidu imamo tiste prave podatke in lahko o tem potemtakem tudi razpravljamo. To je moj postopkovni predlog, podpredsednik.
Hvala.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v torek, 25. oktobra 2022, v okviru glasovanj.
Poslanec Zvonko Černač, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade, izvolite.
Pozdravljeni vsi prisotni! Spoštovani predsednik Vlade!
Življenje v Sloveniji je iz dneva v dan dražje, denarnice ljudi pa iz dneva v dan tanjše. Kot kaže, se bodo jutri ponovno znatno podražila pogonska goriva, tudi kurilno olje, ki ga za ogrevanje uporablja približno šestina slovenskih gospodinjstev. Spomnimo, v začetku leta je bilo kurilno olje na nivoju 1 evra za liter, od jutri naprej bo preko 1,40, torej več kot 40 odstotkov dražje. Že nekaj mesecev zapored beležimo več kot 10 odstotno inflacijo, cene večine osnovnih življenjskih potrebščin, predvsem hrane, so za tretjino in več dražje, kar najbolj prizadene tiste z najnižjimi prejemki. Kljub vsesplošni draginji pa je bil eden izmed prvih ukrepov Vlade v preteklosti – kaj že? Objava javnega naročila za sledilnik cen. Ljudje, predvsem tisti z najnižjimi prejemki, ne potrebujejo sledilnika cen. Zelo dobro vedo, koliko kje kaj stane, vedo celo v kateri trgovini je cenejši kruh, kje je cenejše maslo, ki je cenejša pašta. Ljudje pa upravičeno pričakujejo učinkovite ukrepe, ki bodo na eni strani omejili višanje cen, na drugi pa ukrepe, ki bodo preprečili njihovo vsakodnevno siromašenje. Vlada je nekaj ukrepov sicer sprejela, premalo, ne dovolj, ni prisluhnila predlogu opozicije za znižanje DDV na elektriko, hrano in vse energente na 5 odstotkov.
Na drugi strani pa Vlada sprejema tudi škodljive in nekonsistentne ukrepe, ki siromašijo državno blagajno, posamezne skupine ljudi pa postavljajo v neenakopraven položaj. Pred časom je vaša vlada potrdila spremembo davčne zakonodaje, ki odpravlja davčno reformo prejšnje vlade, in ki bi pomenila višje plače za vse. To vaša vlada ukinja. Na drugi strani ste v tem mesecu sklenili dogovor o povišanju plač v javnem sektorju, popolnoma pa ste pozabili na upokojence. Posebej na tiste z najnižjimi pokojninami. Za upokojence predlagate povišanje letnega dodatka, kar je isto kot regres za letni dopust za zaposlene, za 5 evrov, in to junija prihodnje leto, javni sektor pa je na podlagi prej omenjenega dogovora upravičen do povišanja regresa za letos, in to za nazaj, med 100 in 300 evrov glede na višino plače. Dodatnih 100 evrov bodo prejeli celo tisti, ki so v petdesetem plačnem razredu, kjer bruto plača znaša preko 3 tisoč evrov. Upokojencem torej plus 5 evrov junija prihodnje leto, zaposlenim v javnem sektorju dodatno 100 do 300 evrov prihodnji mesec, in to za nazaj.
Se vam to zdi prav, predsednik Vlade? Menite, da so vam ljudje pred pol leta podelili mandat za take odločitve?
Že nekaj časa so izpolnjeni pogoji za medletno uskladitev pokojnin.
Kdaj se bo to zgodilo, v kakšni višini in kaj bo z letnim dodatkom?
Pošteno bi bilo, da se uporabi enak princip, kot ste ga uporabili za javni sektor, da torej vsi upokojenci dobijo že za letos dodatnih 100 do 300 evrov letnega dodatka.
