Spoštovani članice in člani Komisije za nadzor javnih financ, cenjeni gostje, gospod minister, državni sekretar, pa vsi ostali prisotni in vsi tudi, ki spremljate današnjo sejo preko televizijskih ekranov!

Torej, pričenjam s 5. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da nihče izmed članov ni zadržan oziroma svoje zadržanosti ni sporočil in imamo eno pooblastilo in sicer Matej Tonin na seji nadomešča poslanca Jožefa Horvata.

S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje. Ker v samem poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen prav takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s samim sklicem.

Torej prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - FINANČNI POLOŽAJ NAJVEČJIH ENERGETSKIH DRUŽB V DRŽAVNI ALI POSREDNO DRŽAVNI LASTI.

Kot gradivo k tej točki dnevnega reda ste prejeli tudi potem samo obrazložitev sklepov, naknadno sklepe in samo obrazložitev.

K tej točki so vabljeni Ministrstvo za finance, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, potem gospodarske družbe Gen energija, GEN-I ter potem Holding Slovenske elektrarne, tudi gospodarske družbe Petrol d. d. in Geoplin d. o. o. in tudi Slovenski državni holding.

Prav lepo vse goste pozdravljam, hvala za vašo, hvala za vašo udeležbo!

Zdaj kratka obrazložitev te točke dnevnega reda, ne. Zakaj najprej sklic tega dela? Glejte, država je dala oziroma se je znatno izpostavila. Ta Državni zbor je na predlog Vlade v septembru mesecu izglasoval poroštvo v višini 1,6 milijarde evrov omenjenim družbam in funkcija Komisije za nadzor javnih financ je zagotovo tudi ta, da potemtakem, če Državni zbor nekaj sprejme, potem tudi na drugi strani, tudi spremlja, kako se s tem denarjem ravna. Se pravi, tukaj Komisija za nadzor javnih financ ravna najbolj odgovorno, kar se lahko da in je tudi prav, da se potem takem seznani z načrti, s poslovanjem in strategijami, ki jih te družbe imajo v teh zapletenih časih.

Zdaj, Evropa zagotovo se sooča z eno največjih kriz, energetskih kriz, v zadnjih desetletjih, ne. Cene energentov so zlasti po agresiji, pa ne samo zaradi tega, ampak zlasti pa po agresiji Rusije na Ukrajino dosegle svoj vrhunec, posledično se drži tudi hrana in ostale dobrine in v Evropi je nezanesljiva tudi dobava samega ruskega plina. Prav tako smo recimo priča izrednim manipulacijam. Že več kot eno leto smo priča manipulacijam in špekulacijam na trgu z električno energijo.

Se pravi, na vse to Evropska unija do sedaj, kar lahko tudi beremo in vidimo, zaenkrat še ni imela pravega odgovora. Zdaj, Slovenija je v največji meri neodvisna pri oskrbi z električno energijo, znatno(?) pa se je ta položaj zmanjšal, se pravi, z napovedanim, dalj časa napovedanim remontom nuklearne elektrarne v Krškem ter nenadnimi izrednimi dogodki, ki so se zgodili v Premogovniku Velenje. Posledično je pač Slovenija v veliki meri odvisna od uvoza. Če imam jaz prave podatke na današnji dan, recimo na današnji dan odvisnost med 75 in 80 odstotna. Se pravi.

Seveda, kot je bilo tudi iz različnih pojasnil Vlade v preteklosti za razbrati, vse to ne pomeni, da imamo danes drastično višjo ceno električne energije in tako naprej, ampak kljub temu, / nerazumljivo/ cene so v Sloveniji ali pa v tem bazenu med najvišjimi v Evropi. Se pravi, govorimo o regiji, ne, so med, pač najvišjimi v Evropi, / nerazumljivo/ cene.

Se pravi, kar se tiče vprašanj za same goste, zlasti tukaj HSE(?), Gen, GEN-I, Geoplin Holding, tudi SDH. Glejte, zdaj, omenjena podjetja so bila v bistvu upravičena do poroštva države v višini 80 odstotkov obveznosti iz naslova najetih kreditov, HSE v višini 800 milijonov, 800 milijonov evrov glavnic, Gen energija in GEN-I do skupne višine 400 milijonov evrov ter Geoplin na drugi strani do 400 milijonov evrov. Poroštveni zakon nadalje tudi določa, da ta podjetja v času od sklenitve poroštvene pogodbe do prenehanja pravice upnika do unovčitve poroštva oziroma v primeru unovčenega poroštva do poplačila regresnega zahtevka ne bodo smela si izplačati dobička, kupovati lastnih delnic oziroma deležev ter izplačati nagrad poslovodstvu.

Zdaj, ob vsem tem, se pravi, imamo HSE in Gen, na drugi strani malce drugačna zgodba v povezavi z Geoplinom, ko je bila tukaj v parlamentu pred približno mesecem dni napovedana nacionalizacija, mislim, da ni pravi izraz, ampak da, dajmo se pogovarjati o dokapitalizaciji vložka države in sicer zaradi potreb nakupa plina na trgu. Se pravi, tukaj z Geoplinom nastaja dodatna, dodatna težava, ki je prav, da se nekako razjasni ali ta potreba v višini dokapitalizacije, omenjene, je kaj nadalje, kakšen potem, če država vstopi v sam Geoplin, kakšen je potem, se pravi, dodatno vstopi, kakšen je potem izhodna strategija; ali je to dolgoročna naložba, strateška naložba države, ali je tako kot na primer smo videli v Nemčiji, v največji plinski družbi, v bistvu država vstopila noter, ampak z zelo jasno izdelano strategijo, tudi z njenim izhodom. Naj povem, da recimo, zadnjih deset let se je, v bistvu se je(?) država trudila, da bi izšla iz Geoplina ven, ampak, razumemo, tudi na tej strani razumemo potrebe ta trenutek trga, zaradi tega je še dodatne argumentacije po ali pa dodatna razjasnitev vseh dvomov na temo Petrola in Geoplina, vstopa države, potrebnosti vstopa države, pa tudi nakup samega alžirskega plina oziroma kje smo s pogodbo, je ta trenutek zelo primeren, da o tem razpravljamo. Zdaj imam jaz par konkretnih vprašanj. Verjetno, da boste zaradi poslovnih skrivnosti predstavniki družb zagovarjali, da se seja zapre za javnost, pri tem absolutno, ne vem, poznamo samo zakonodajo, ne vidimo nobenih težav, ampak kar lahko javno poveste, poveste zdaj, da ne bomo dvakrat zapirali pa dvakrat odpirali. Se pravi, na koncu zagotovo sejo bomo ponovno odprli, ampak kar se lahko pove, pa vas prosim, da zdaj lahko poveste in poveste, ne, teh stvari pa ne smemo povedati, ker so poslovna skrivnost.

Glejte, dejstvo je, da je poleg tega navedenih razlogov, kar sem prej povedal, s samim poroštvom, dejstvo je, da je tudi Vlada Republike Slovenije posegla na v samo tržno dejavnost trgovanja z električno energijo, in sicer s sprejeto uredbo. Zdaj družbe proizvajalke električne energije se morate na eni strani zavedati tudi te družbene odgovornosti, o sami problematiki družbene odgovornosti do ljudi, do končnih odjemalcev. In tukaj ni nobene težave pri razumevanju vladne uredbe in tudi potem takem splošne gornje regulacije. Odpira pa se pri vseh finančnih težavah, ki jih te družbe imate, se odpira potem en drugi problem, in sicer na sami proizvodnji. Na eni strani HSE na primer v primeru Dravskih elektrarn, TEŠ-a, na drugi strani recimo Gen v primeru Gen-I-ja. Zakaj same finančne posledice za posamezno družbo, ki bodo nastale zaradi te uredbe? Zdaj ta uredba jasno določa najvišjo dovoljeno dobro prodajno ceno električne energije za gospodinjske odjemalce, male poslovne odjemalce ter tudi na drugi strani skupne prostore večstanovanjskih stavb in mešanih večstanovanjskih poslovnih stavb, Poudarjam to samo za električno energijo. Na drugi strani tudi kapica na plin, ampak to se HSE ne tiče, ampak tudi za omejite zamejena cena za plin bo dodaten šok. Zdaj ker vladna uredba naslavlja samo dobavitelje energije končnim uporabnikom, se tukaj postavlja vprašanje pravne podlage pa ali pa razumevanja, v kolikor na primer HSE se v odnosu do TEŠ ali pa Gen v odnosu do Gen-I-ja pristane na nižjo ceno prodane energije, se pravi v razmerju do obeh prodajalcev, zdaj obe dve verjetno pričakujejo, kdo bo pokril ta to razliko, se pravi od same prodaje, ki jo da na primer TEŠ, pa Dravske elektrarne, do HSE ali pa Gen do Gen-I-ja. In potem samo kapico, ali je to poslovna skrivnost ali ne, to zdaj vi sami ocenite, ampak tukaj noter poleg vseh finančnih situacij, ki bremenijo ta trenutek zato podjetja, v preteklosti v Državnem zboru, ko smo se bili seznanjeni s to uredbo, ki jo je sprejela v bistvu Vlada, se Državni zbor s tem ni seznanil, seveda, ko je šlo za vladno uredbo, ampak tukaj ali pa bo Ministrstvo za infrastrukturo vedelo, tukaj noter bodo bile finančne posledice za same družbe, ki pa niso vse v državni lasti. Na primer tukaj ne govorimo samo o Genu, lahko o Gen-I-ju, ampak govorimo o Petrolu, Energetika Ljubljana, OMW, Mol pa tako naprej. Se pravi, kot rečeno, tukaj zdaj ne gre samo za električno energijo, ampak tukaj gre tudi za omejeno ceno zemeljskega plina in ključno vprašanje je vir za pokrivanje teh posledic. Tukaj bo nastal finančni manko, se strinjate zlasti tisti, ki proizvajate električno energijo. In zdaj, jaz se tukaj sprašujem v MF pa MGRT, kakšen je predviden finančni manko iz tega naslova za omenjene družbe. Kakšen je predviden glede na to, da vladna uredba je sprejeta in na kakšen način ga bo pokrilo, ali se bo iz tega za omenjene družbe, ki so bile deležne poroštva, krilo tudi poroštvo, se pravi črpalo poroštvo iz tega naslova? Druga stvar, tudi uredba Evropske komisije iz 30. 9., kakšne so finančne posledice za samo ceno kapice 180 evrov megavatna ura in kdo to krije, na kakšen način? ali to pade na družbe, ki niso vse v državni lasti, ponavljam ne, ali to pade na državo? pa bi res prosil tu MGRT pa MF za razjasnitev teh stvari. Zdaj zagotovo zaradi tega tudi to sprašujemo, ker bo težko sestaviti na SDH finančne plane za leto 2023 iz tega naslova. Če same družbe v teh težkih špekulativnih časih, bo recimo SDH težko sestavil same plane, veste pa, da so ti pač potrebni za normalno poslovanje. In obenem ta trenutek, ko je TEŠ zaustavljen, se pravi HSE na trgu dokupuje električno energijo, ki jo potem proda po nižji ceni kot jo kupi - ali pač ne? Kdo krije ta manko in ali pa je to predvideno, da gre iz poroštva? Ker pa bi tukaj po mojem, da minister za finance ve odgovor, če je pogodba že podpisana na samo poroštvo ali pa so plani za vnaprej, da bo šlo to iz poroštva. Se pravi, jaz razumem, tudi smo prebrali, da, ne vem, vse intervjuje pa komentarje direktorja Elesa pri vseh razjasnitvi vseh dvomov glede zaustavitve TEŠ-a, ampak še vedno danes nakupna cena recimo, ko gre HSE na trg in pogodbe, ki jih ima sklenjene za končne odjemalce, pa za ostale, ne za ostale kupce, je absolutno višja kot če bi iz TEŠ-a jo imeli. Zdaj, kdo bo to HSE v to izgubo kril? Ali imate sami dovolj likvidnostnih sredstev, da lahko to krijete? In verjetno pomembno za zaprti del je moje vprašanje, kakšne so zadolženosti teh družb in HSE, na drugi strani Gena, se pravi, pri koliko bankah, finančnih institucijah imata obe dve odprti krediti, družbe odprte kreditne linije z naslova nakupovanja in zapletenih finančnih situacij. Govorimo o izjemnih časih, ampak govorimo o špekulativnem trgu. In recimo dve leti nazaj, ko se je zakupovala ali pa so se delali terminski plani in se je zakupovala električna energija in danes prodaja, absolutno nihče ni predvideval, se strinjam, nihče ni predvideval takih izjemnih časov in ni mogel napovedati vojne v Ukrajini, ampak kljub vsemu je pa prav na drugi strani, da Državni zbor se mora s tem seznaniti oziroma vsaj Komisija za nadzor javnih financ zaradi, kot sem prej dejal, sprejetega poroštva v tem Državnem zboru. Zdaj tukaj pri Geoplinu sem že dejal, razjasnitev dvomov, zagotovo je potrebna, kakšno je finančno stanje pri samem Geoplinu. Razlogi za kar, kaj bi imel z Ministrstvom za infrastrukturo, napovedano je bilo že v preteklosti, da se bo do konca septembra, oktobra podpisala pogodba z Alžirci. To še vedno stoji oziroma ta še ni podpisana. Rzlogi torej za nepodpis te pogodbe z Alžirci. Namreč po podatkih, ki so bili tudi v medijih, že mesec dni ima Geoplin na mizi pogodbo s podpisano samo z ene strani, na drugi strani tega podpisa ni. In ali se bo tukaj koristil kredit zavarovan z državnim poroštvom? No, meni se zdijo ta vprašanja izjemno pomembna zlasti v luči, da ker ne gre za majhne zneske, ker gre tudi za državne firme, v katerih je zaposlenih več sto ljudi. V preteklosti pri tem ni bilo težav, v teh zapletenih energetskih situacijah pa je pač je pač ta težava toliko bolj večja. In kakšna je potem tudi nenazadnje izhodna strategija zlasti za trgovska podjetja, ki imajo proizvodnjo električne energije delno doma, no? Tukaj mislim predvsem nahaja se zaradi tega, ker tam je tema izpostavljenost toliko večja, ne samo vis a vis energetske situacije, ampak tudi vis a vis temu, da tudi v preteklosti v zvezi s TEŠ-om ni bilo vse tako enostavno, ampak je bilo ogromno, ogromno težav že pred samo energetsko situacijo, pa enkrat cela dva kuponi, pa drugič z mnogimi drugimi stvarmi. Sam sem se s tem soočil in bodo, bodo pred firmami še vedno izzivi, tudi glede samega premoga in tako dalje.

Tako da zdaj odpiram razpravo najprej med samimi gosti, da poveste to, kar lahko poveste, na zastavljena vprašanja. Niso vse te stvari, kar sem jih izpostavil, samo tajne narave, tako da kakšno stvar in zanimivost lahko izpostavite tudi za javnost ne. Zlasti pa za pomiritev javnosti, ker nenazadnje so davkoplačevalci tisti, ki stojijo za tem denarjem. Najprej pa dajem besedo ministru, gospodu Hanu.

Ja, najlepša hvala.

Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi, spoštovane poslanke in poslanci in pa seveda vsi vabljeni!

Lep dober dan!

Najprej naj rečem, da se strinjam, predsednik, s tabo, da je Komisija za nadzor javnih funkcij ena najbolj pomembnih komisij v Državnem zboru, ki vendarle nadzira finančne transakcije, proračunske dokumente. In sem prav vesel, da smo danes tukaj, da se na nek način pogovorimo, sploh v časih, v katerih se je znašla ne samo Slovenija, ampak bom rekel, cela Evropa. In mislim, da je prav, da si izmenjamo informacije in na nekatera vprašanja glede višine cen ali pa porabe proračunskih postavk tudi mi na tej strani danes ne moremo govoriti, ker čakamo na koncu koncev tudi odločitev Evrope, ker če Evropa tukaj ne bo na nek način solidarna in če ne bodo in jaz upam, da se bodo danes vendarle dogovorili, gre v pravo smer, potem bodo lahko vedele same države članice na kakšen način in po kakšni ceni bodo na nek način subvencionirale tako gospodinjstva kot gospodarstvo, da bo evropsko gospodarstvo še konkurenčno. In na to se Slovenija in Vlada Republike Slovenije absolutno pripravlja. Če ste videl, predsednik, tudi v proračunu so, bom rekel, postavke za rezervo in je seveda odvisno zelo od dogovora v Evropi ali bo milijarda dovolj ali bo pa pet milijard premalo. To zdaj zelo banaliziram, ampak zadeva je takšna.

Zdaj tudi vi ste sam bil minister in veste kako je bilo težko, kljub temu, da ste že mislil, da ste se nekaj dogovoril, pa zadeva pa ni šla v pravo smer in tako naprej, ker vsaka država poleg vse te solidarnosti, ki jo imamo, gleda samo še na sebe. In to mislim, da ne bo v redu. Kot ste ugotovil, Evropska unija se srečuje z eno največjih kriz in tej se reče energetska kriza. Slovenija je pa pustimo zdaj zadnje ukrepe, se pravi HSE in Gen-a in glede jedrske elektrarne in Termoelektrarne Šoštanj, v veliki meri neodvisna. Vemo procente kakšni so, kar se tiče za oskrbo z električno energijo. Zdaj poslovanje z ali pa »trejdanje« z elektriko ali pa je, seveda ima specifiko in jo vi v tej dvorani nekateri bistveno bolj poznate kot jaz. In tudi zaradi tega »trejdanja« prodaje električne energije imajo nekatere naše družbe težave zato, ker so pač v preteklosti in noben ni vedel, da bo prišlo do take eskalacije cen in da se bo na nek način trg električne energije zaradi plina na nek način sesul. Ampak Vlada ni sedela križem rok in je seveda, govorim zdaj za prvo točko, z drugo točko bo bolj relevantna za mene kot ministra za gospodarstvo, je sprejela poroštvo Republike Slovenije za obveznosti iz naslova kreditov najeti zagotavljanje likvidnosti na organiziranih trgih električne energije, ker

je pač, ker je spoznala kje so težave in je za naše največje proizvajalce, se pravi Gen, HSE in Geoplin, sprejel to poroštvo. Zdaj, ker se seveda spreminjajo tudi cene plina in tako naprej se lahko tudi kakšna zadeva spremeni, ki je bila mogoče še pred enim tednom drugače namenjena, ampak to bodo relevantni ljudje povedali. Zdaj mi govorimo o višini, da mi bo državni sekretar povedal, poroštva za 1,6 milijarde evrov, tu gre pa v bistvu za kredite 1,3 milijarde, obratno, tako ja.

Zdaj seveda vsi vemo, zaradi krize je situacija v Geoplinu zaostrena. Zdaj imamo tu tudi direktorica Petrola, ki bo bistveno več lahko povedala. Zato Vlada, kot smo rekli, je načrtovala ali pa načrtuje to dokapitalizacijo. Tu Ministrstvo za gospodarstvo seveda ne sodeluje, ne bežim pa jaz kot minister za gospodarstvo od nobene odgovornosti, ker je to vse kar sprejemamo na Vladi je to sprejeto na Vladi in je to odgovornost vseh ministrov, bodisi ministra za zamejce po svetu, pa ministra za finance, gospoda Boštjančiča, tako da jaz vsaj tako gledam kot politik in nikdar nisem gledal tako, aha, to, kar je moje, je moje, tisto, kar je pa tvoje, je pa tvoje. Ne, to je vladna odločitev.

Tako da, mi smo seveda tudi na Ministrstvu za gospodarstvo se pripravili, odprli, podprli nekaj ukrepov za pomoč gospodarstva. Zavedamo se, da verjetno čisto dovolj ne bo denarja za vse potrebe, vendar zato letos smatramo, da bomo obdržali gospodarstvo na, če se lahko parafraziram ali pa na nek način rečem, nad gladino. In to nam gospodarstvo tudi na nek način govori. Ključno pa je, kaj bomo naredili za naslednje leto.

Jaz sem seveda prva sklepa, predsednik, prebral. In moram reči, če sem prej rekel, da je odgovornost na vseh ministrih, se ne bom do njega opredelil, ker imam ta moment mogoče tudi malo manj podatkov. Seveda pa pri drugem pa nimam nobenih problemov povedati vse ostalo.

Tako da, jaz bi zdaj, če mi dovoliš, predsednik, dal besedo mogoče državnemu sekretarju za finance, pa potem gospodu Šolincu, ki, bom zdaj malo za šalo, malo zares rekel, smo v zadnjem času več skupaj kakor s svojo ženo, ker smo na teh sestankih non stop in vem, da ljudje na Ministrstvu za infrastrukturo, pa tudi pri nam in na financah trdo delajo za to, da bomo sprejeli ukrepe takšne, da bodo na koncu koncev prejeli in da bodo slovenskemu gospodarstvu in prebivalstvu pomagali. Zaupam pa tudi v solidarnost v Evropi, ki verjamem, da bodo sprejete odločitve, upam, da danes, ker je predsednik Vlade na sestankih, zadoščale za to, da bodo lahko potem slovenske ali pa slovenska država intervenirala in pomagala gospodarstvu.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Državni sekretar, beseda je vaša.

Spoštovani predsednik, najlepša hvala za besedo.

Spoštovani poslanke, poslanci, tudi ostali!

Uvodoma bi imel eno prošnjo, se nanaša bolj na, se pravi, ne toliko na sklic seje, ker je bila sklicana dovolj dolgo nazaj. Tudi teme so bile nakazane, da smo lahko razmislili o teh vsebinah, pa vendarle gradiva oziroma gradivo za sejo je prišlo včeraj popoldan, kar nam malenkostno onemogoča pri temu, da bi bili, da bi lahko se nekako poglobljeno pripravili, ampak nič za to bomo naredili, kar lahko.

Druga zadeva, vezano ste že sami povedali glede poslovnih tajnosti. Se pravi, tisto, kar lahko odgovorimo oziroma odgovorimo bi v tej fazi, potem pa v tistem delu, kot ste ocenili, da bi bilo smiselno zapreti sejo. Razumem, da imajo tudi predstavniki podjetij, nekateri kakšno predstavitev, ki je tudi tako označena. Razumem tudi, da je prišlo eno gradivo, ki je označeno kot poslovna tajnost, s katerim ne razpolagam.

Tako, zdaj pa, kar se tiče tudi vaših vprašanj: kar se tiče poroštev, se pravi, Vlada je tudi ob sodelovanju, se pravi vas, Državnega zbora, uspela nekako pripeljati tiste svoje rešitve, kot jih je videla glede poroštvenega zakona. Vi ste to tudi nekoliko prilagodili in sprejeli, za kar se vam tudi zahvaljujem.

Nobenega poroštva pa še v tem trenutku ni bilo izdanega. Se pravi, najprej gre za to, da se morajo, se pravi tisti, ki sklepajo, se pravi ta posojila, banke, pa družbe med sabo dogovoriti. Šele, ko je ta faza zaključena, potem vstopi država s svojo, se pravi poroštveno pogodbo, s katero, kot je povedal že minister za gospodarstvo, vstopi noter z 80 %, se pravi od te 1,6 milijarde, kolikor se ocenjuje, da bi lahko bilo potencialno teh posojil vseh skupaj, je to 1,1 milijarda in 280 milijonov, kar bi bilo v bistvu v tem primeru poroštvo države.

Dobra novica je to, da se razmere umirjajo, izboljšujejo in potem se skozi to nekako kaže, da je morda v tistem času, ko se je poroštvo tudi predlagalo, zakon v sprejem, je bilo to, lahko rečemo, utemeljeno. V tem trenutku, na srečo, so te potrebe, vsaj tako kot mi zaznavamo, nižje. Razlogi so zagotovo predvsem v tem, da se umirja situacija v smislu cen, da se cene znižujejo, da se morda tudi nihajnost nekoliko umirja, predvsem pa se kaže nek trend. In ta trend, vsaj v tem trenutku, kaže v pravo smer, tudi glede na obete, ne bom rekel še na rešitve, ampak predvsem na obete, ki se kažejo na ravni Evropske unije. Zdaj zagotovo ta razprava, ki jo imamo tu oziroma ste jo predlagali, je pa upravičena. Tu gre za nenazadnje že v preteklosti neko visoko nihalnost, ta nihalnost sicer je manjša, ampak se nadaljuje, gre za obvladovanje nekih tveganj, gre nenazadnje tudi za tipologijo teh tveganj, ki se skozi čas spreminjajo. Se je treba o tem pogovarjati, iskati rešitve, ampak zaenkrat lahko rečemo, da smo nekoliko mirnejši kot smo bili pred kakšnim mesecem.

Zdaj glede te razprave, tudi omenili ste družbo Geoplin. Zdaj Vlada je, vsaj kar se tega tiče, nekako sprejela sklep, to je bilo 6. oktobra, ko bi in dejansko, da takrat bi SDH izvedel vse te postopke in bi bilo tudi znano v kolikšnem obsegu bi bila potrebna dokapitalizacija družbe. Moram pa tu posebej poudariti oziroma ali bo ta sploh potrebna. Kot rečeno, razmere se umirjajo, tako da morda do tega ne bo prišlo, je pa bistveno tudi z vidika signala, ko ga daje, ki ga da Vlada pa predsednik Vlade, da tako javnosti kot nenazadnje trgom in tako da to informacijo, da so reakcije možne, da se razmišlja o vseh scenarijih in tudi na ta način nekako prispeva k znižanju nervoze, k umirjanju zadev. Seveda pa ne gre tu zgolj za nekaj, kar bi se govorilo na pamet, ampak seveda je treba to tudi podkrepiti iz tega razloga. Tudi ste sami poudarili že, se pravi, kar se tiče bilance B za letošnje leto pa za naslednje leto, se pravi, morebiten denar za dokapitalizacijo, če bi bilo treba vstopiti in tako naprej, se pravi, da ne gre zgolj za besede, gre tudi za neko pripravo, nek rezervni scenarij, v kolikor bi bil potreben, da se ga potem tudi izvrši.

Potem postavili ste vprašanje ali bo za te razlike v cenah, se pravi, kupiš drago, prodaš poceni, se pravi neko negativno maržo, ki bi se ustvarili, ali bi za to lahko uporabili to poroštvo. Ne, je relativno enostaven odgovor. Zakaj je tako? Zaradi tega, ker tudi zakon jasno definira, v kakšne namene se to lahko uporabi. Se pravi, tu ni možno neko samovoljno ravnanje. Predlog s strani Vlade prišel v Državnem zboru, je bil potrjen in tega seveda lahko temu rečemo zakonitega delovanja, se je treba tudi držati. Zdaj glede drugih vsebin najbrž, kar se predvsem tiče finančne situacije in tako naprej, pa je mislim, da danes tukaj kar bogata zasedba predstavnikov družb, ki lahko kaj o tem tudi več povejo.

Hvala.

Najlepša hvala.

Bom potem dodatna vprašanja postavil. Zlasti to, jaz razumem, da za razlike poroštva, ampak še vedno ni odgovora, kdo bo plačal to razliko.

Tako da gospod Šolinc, izvolite.

Hvala za besedo.

Saj prav veliko nimam za dodati, pa kljub vsemu, no. Eno stvar ste vprašal, pa moramo povedati. Pripravljamo še en interventni zakon na ministrstvu, ki bo vključeval t. i. z angleščino clawback mehanizem. Gre za to, da bodo podjetja, ki so, ki morajo na podlagi bodisi trenutne uredbe o regulaciji cen zemeljskega plina in električne energije ali pa kakšnega zakonske omejitve prodajne cene, pač prodajajo energijo po neki ceni, ki je nižja od tiste, po kateri je jo kupijo. V kolikor bo v podjetjih nastala izguba zaradi tega, bodo upravičeni do povračila stroškov s strani državnega proračuna. Ta mehanizem pripravljamo, ampak več kot toliko ne morem v tem hipu reči, ker dejansko ga pripravljamo in gledamo v tako pravno kot finančno, kako ga zapisati, da bo skladen tudi nenazadnje z evropskimi pravili in pa da bo tudi izvedljiv. Gre pa seveda samo za električno energijo in zemeljski plin, ki sta namenjena oskrbi slovenskih odjemalcev, tako da stvar je lažja pri firmah, ki delujejo samo na slovenskem trgu, in pravno in tudi z vidika izvajanja bolj komplicirana pri firmah, ki delujejo na evropskem trgu in samo delno na slovenskem. Vir za tega, kot sem rekel, za to bo predvidoma proračun države in pa obdavčitev ekstra dobičkov, kar je skladno z uredbo evropsko iz septembra, ki ste jo prej omenil. Tam predvidevamo obdavčitev vseh transakcij na električni energiji, ki bo prodana po več kot 180 evrov na megavatno uro za neko obdavčitvijo oziroma ki bo tudi polnila sklad za povračilo tistim, ki bodo ustvarili izgubo. To je to.

Kar se pa tiče, ja, še, ja, nič, tudi to v bistvu sem ključno povedal.

Najlepša hvala.

Sedaj pa odpiram razpravo med samimi podjetji, vsemi vabljeni, ostalimi, prosim.

Bo prvi gospod Tomšič? Izvolite. Mogoče SDH kot krovni upravljavec.

Lep pozdrav predsednik, vsi poslanci, minister in ostali.

Zdaj, kot ste v izhodišču poudaril, je letos planiranje, že ocenjevanje pravzaprav rezultatov družb v portfelju SDH za letošnje leto, kaj šele planiranje prihodnjega leta, izjemno oteženo. Pravzaprav imamo prvič situacijo, v tem tednu je namreč SDH oziroma uprava SDH potrdila prvi osnutek letnega načrta upravljanja, kar je, kot veste, krovni dokument, na podlagi katerega se potem tudi spremlja uspešnost poslovanja posameznih družb. Zlasti pa o njih v letnem načrtu predvidijo tudi upravljavske aktivnosti, ki je pravzaprav ima ogromno predpostavk in se bo verjetno v naslednjih fazah v skladu s postopkom tudi bistveno spreminjal. Morda bi poudaril, da SDH praktično že celo leto ob nastanku volatilnosti, najprej seveda zaradi geopolitične krize, potem zgodbe, ki je sledila na trgih energentov, to situacijo podrobno spremlja. Poseben poudarek je bil dan samim tveganjem na nivoju vseh energetskih družb, ki so v zvezi s tem nastala. Družbe steber Energetika namreč v našem portfelju SDH-ja, ki znaša v celoti dobrih 10 milijard, predstavljajo praktično 30 %, največji dve družbi, merjeno po kapitalu znotraj tega oziroma skupini HSE, Gen pa skoraj 60 % tega, tako da je SDH, se pravi na eni strani naslovil vsa ta tveganja, od družb zahteval scenarije, analize občutljivosti na glavne dejavnike tveganja in seveda skozi to spremlja eventualne učinke na in poslovanje družb in seveda na drugi strani tudi posledično na proračun in vse ostalo kot vezni člen med temi družbami in seveda resornimi ministrstvi zlasti na tem vsebinskem področju. Zdaj seveda na zelo konkretni ravni se v tem trenutku SDH praktično dnevno seznanja s situacijo zlasti v družbi HSE, glede na te zadnje dogodke praktično dnevno tudi za situacijo v družbi Geoplin, spremlja pa seveda tudi vse ostale energetske družbe. Poudarek je zlasti na tem, da mi pripravljamo vse potrebne upravljavske aktivnosti, ker veste, da je pač postopek tega, da tudi pride v eventualni dokapitalizaciji, v kolikor bi bile te nujne, pač zelo jasno definiran. Se pravi, SDH pripravlja vse potrebne podlage, pripravlja, bom rekel, podlage za spremembo letnega načrta upravljanja za letošnje leto pri posameznih družbah, kolikor bi bilo to potrebno za zagotavljanje dodatne likvidnosti oziroma kapitala, hkrati pa seveda izvaja vse potrebne skrbne preglede, cenitve in ostalo. Poudaril bi to, kar je bilo tudi že prej omenjeno s strani državnega sekretarja, da se razmere zelo hitro spreminjajo, številke, ki so bile aktualne 14 dni nazaj, so bile 3 dni nazaj zaradi vseh teh sprememb na trgih, ki so vezane na cene energentov, so bistveno drugačne, tako da je tudi zelo težko napovedati, kako se bo situacija v resnici končala v teh družbah, ki so najbolj izpostavljene. Tako da konkretnih številk pa seveda SDH, kot veste, že na podlagi samega zakona ali pa podatkov ne sme navajati.

Mogoče bi poudaril za zaključek še eno stvar. SDH pri vseh teh aktivnostih, tudi ko je govora o potencialnih dokapitalizacijah, daje poseben poudarek temu, da bi bili morebitni ukrepi s tega področja čim manj obremenjujoči tudi za javne finance. Se pravi, v primeru, da bi do teh instrumentov prišlo, bo SDH iskal rešitve tudi, ko govorimo o dokapitalizacijah, se pravi takšne, ki omogočajo, da so te dokapitalizacije najnižje glede na potrebe po eni strani in po drugi: strani, da ob umiritvi razmer tudi država v primeru, da bi ta sredstva zagotavljala, tudi dobi povrnjena sredstva, ki so bila namenjena zlasti v primerih, ko gre za zagotavljanje likvidnosti. Zelo pomembno za stabilnost poslovanja teh podjetij pa bo seveda zakonodaja, ki je bila že sprejeta. Poroštveni zakon je tukaj izjemno pomemben, in na drugi strani vse ostale aktivnosti, da bodo pravzaprav cela Evropa na enak način reagira, lahko podjetja tudi to krizo prebrodila. Situacija v naslednjem letu bo seveda zopet bistveno drugačna. Mogoče toliko uvodoma z moje strani.

Najlepša hvala.

Dajem besedo naprej za razpravo. Predstavniki društva. / nerazumljivo/ sem imel par vprašanj, zato sprašujem. Gospod Štrigl.

Lepo pozdravljeni!

(Marko Štrigl, Holding Slovenske elektrarne.)

Bom mogoče v tem prvem delu res malo na splošno, pa če bomo potem šli v zaprti del, kaj več. Kar se tiče HSE, je seveda, začnimo na 1. točki. Nas še iz preteklosti obremenjuje zgodba financiranja Bloka 6, tako da je situacija že s tega vidika začetni štab, bil mogoče malo težji. V letošnjem letu, kot ste predsednik, dodatno izpostavili, je izjemno slaba hidrologija, dodatno pa nam težave povzroča izpad proizvodnje v Premogovniku Velenje. To so slabe stvari. Z dobre strani je, da kar se tiče problemov, ki so se dogajali avgusta na trgih, je imel HSE v bistvu sorazmerno majhen vpliv, tako da s tistega dela ni bistvenih posledic. Kar se tiče pa teh ustavitev, je pa predvsem stvar bila dogovora na krizni skupini, da se TEŠ ustavi zaradi zanesljive oskrbe. Kot ste rekli, to v praksi pomeni, da mi dražje na trgu kupujemo, poceni prodajamo, ampak to je zgolj likvidnostno, ker ta premog, ki ga bomo mi zdaj privarčevali, se bo v prvih mesecih leta 2023, prodal bolje kot je pa zdaj bilo minusa. Se pravi, to je zgolj likvidnostne narave, tako da z našega vidika je HSE, ima v tem trenutku predvsem likvidnostne težave, ne pa tudi solventne. Se pravi, mi smo res, tako kot je gospod Tomšič povedal, v neprestanih stikih z SDH. Iščemo rešitve predvsem zaradi zaustavitve Bloka 6, ki bo glede na dogovor na državi trajala neko obdobje, in če bo trajalo daljše obdobje, bomo potrebovali neko rešitev skupaj najti. Drugače pa je poslovanje sorazmerno normalno, obvladljivo, in mi gledamo sorazmerno zelo, zelo pozitivno za naprej. Mi smo tudi poslovne načrte SDH, prve osnutke pripravili. Upoštevali smo več / nerazumljivo/, tako glede regulacij, glede cen. Vsi so v redu obvladljivi, tako da z vidika solventnosti mi na neko obdobje v drugi polovici leta 2023 mislimo, da bo v redu. Tako, da jaz mislim, da verjetno so unovčitve državnih poroštev, mi ocenjujemo kot zelo majhno, tveganje likvidnosti ni pa zelo veliko, in zato jaz res pozdravljam ta zakon v državnem poroštvu, res nam veliko pomaga in jaz verjamem, da bomo lahko tudi s pomočjo države uspešno prebrodili tole energetsko krizo oziroma to zimo.

Toliko za začetek, mogoče. Sem še kaj pozabil predsedniku…