Spoštovane poslanke in poslanci, vsi vabljeni, ostali prisotni na današnji seji odbora.

Pričenjamo 10. nujno sejo Odbora za zdravstvo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena in drugega odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora.

Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo Milan Jakopovič namesto poslanca Miha Kordiša, Jožef Horvat namesto poslanke Ive Dimic in Branko Grims namesto poslanca Dejana Kaloha.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje dne 21. oktober 2022, ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora in sicer Predlog zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni COVID-19 na področju zdravstva, nujni postopek.

Ker do pričetka seje ni bilo predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER PREDLOG ZAKONA O NUJNIH UKREPIH ZA ZAJEZITEV ŠIRJENJA IN BLAŽENJA POSLEDIC NALEZLJIVE BOLEZNI COVID-19 NA PODROČJU ZDRAVSTVA, KI GA JE V OBRAVNAVO V DRŽAVNI ZBOR POSREDOVALA VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 17. seji dne 14. oktobra 2022 odločil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o členih na seji odbora. Kot gradivo, ki je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, ste prejeli predlog zakona z dne 13. oktober, predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni COVID-19 na področju zdravstva z dne 13. oktober, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 21. oktober, mnenje Zakonodajno-pravne službe k predlogu sklepa z dne 21. oktober, zahtevo skupine poslank in poslancev za sklic izredne seje Državnega zbora z dne 18. oktober, mnenje Državnega sveta, Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide z dne 24. oktober, mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dne 20. oktober, stališče Zdravniške zbornice Slovenije z dne 21. oktober, stališče Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije z dne 21. oktober, stališče Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije z dne 25. oktober, pobuda Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije z dne 25. oktober in stališče Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije z dne 26. oktober.

K 1. točki so bili vabljeni predstavniki Vlade, Ministrstva za zdravje, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zdravniška zbornica Slovenije in Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije.

Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o amandmajih in členih predloga zakona.

Dobili smo tudi amandmaje, zato predlagam odboru, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi bi opravili glasovanje o amandmajih, nato pa še glasovanje o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Potem kar pričnemo in dajem besedo predstavniku Ministrstva za zdravje, ministru Danijelu Bešič Loredan, da predstavi zakon.

Lep pozdrav! Pozdravljeni predsednica, pozdravljeni člani in članice Odbora za zdravstvo! Jaz bom skušal biti kar se da kratek.

Na svoji 20. redni seji, 13. oktobra, je vlada sprejela Predlog zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic Covida-19 na področju zdravstva. Dovolite mi, da vam ga v kratkih tekstih ali pa besedah pravzaprav tudi predstavim.

Vlada se je potem, ko je sprejela interventni zakon, lotila pregledovanja oziroma Ministrstva za zdravje, pregledovanja vseh PKP-jev od 1 do 10. Skušali smo smiselno izluščiti ven tiste ukrepe, ki sodijo v tako imenovano izhodno covidno strategijo, s tem, da smo sledili dvema točkam. In sicer prva točka je ta, da se zavedamo nove realnosti s katero se v družbi soočamo in da pravzaprav želi Ministrstvo za zdravje v zdravstvenem sistemu slediti tako imenovanemu Dual traku po priporočilu predsednika regionalnega odbora WHO oziroma Svetovne zdravstvene organizacije. Eno je, da dvignemo stopnjo pripravljenosti na vse izzive v zdravstvenem sistemu na maksimum. In drugo je, da zagotovimo normalno delovanje zdravstvenega sistema, kjer enako obravnavamo vse paciente. Osnovni cilj predlaganega zakona je zajezitev širjenja na eni strani in blaženje posledic Covid-19. Vzporedno je še namen tega zakona, da zagotavlja prožnost zdravstvenega sistema tako v njegovem rutinskem delovanju, kot tudi pri morebitnem odzivanju v zdravstveni krizi ali v zaostrovanju epidemije. Slovenija se še kot vse ostale države v Evropski uniji še naprej soočamo s posledicami Covida-19. S tem zakonom želimo omiliti pravzaprav vpliv Covida-19 na družbo v celoti, na zdravstveni sistem kot temeljni del tega in želimo predvsem odpraviti posledice Covida-19, ki so nastale v več kot dveh letih spopadanja z epidemijo. V zakonu smo želeli tudi ali pa v predlogu zakona smo želeli tudi nasloviti pravzaprav vse zdravstvene težave obolelih in prebolelih po covidu, kot tudi sistemske težave na področju zdravstva in socialnega varstva. Predlog zakona pravzaprav določa ukrepe s katerimi želimo ohraniti nemoteno izvajanje zdravstvenega varstva in dostopnost do zdravstvenih storitev ter pravzaprav poiskati tako imenovano izhodno covidno strategijo, da se zdravstveni sistem ne ustavlja, da pridemo do točke, ko bodo dejansko kljub še vedno covid epidemiji zdravstveni sistem bo lahko deloval normalno in bomo lahko v zdravstvenem sistemu zdravili vse paciente popolnoma enakovredno. Ob tem smo seveda šli še en korak naprej. Skratka, da smo na nek način uokvirili delovanje zdravstvenega sistema za leto 2023 in s tem pravzaprav izpolnjujemo obljubo, predvolilno obljubo in hkrati koalicijsko zavezo, da imamo izhodni covidni zakon, kjer na srečo zaradi obeh različic B4 in B5 lahko covid postopoma umestimo v naš zdravstveni sistem in ga sprejmemo kot endemsko obolenje in hkrati poskrbimo za čakalne vrste. Zakon smo začeli pisati ali pa ga pripravljati že konec julija oziroma v avgustu, ko smo v najširši možni meri ukrepe izluščili iz PKP 1 do 10, poslali vsem deležnikom in začeli seveda pisati zakon. Kasneje, ker gre za živo stvar, stvar oziroma živ zakon, ki neposredno posega v življenje ljudi, v pravice ljudi in nenazadnje v delovanje zdravstvenega sistema, ki je seveda takšen kot je, je pravzaprav tudi po tem, ko je Vlada vložila predlog zakona in ko smo še enkrat opravili razpravo z mnogimi deležniki, smo pravzaprav na osnovi vseh pripomb sprejeli kopico amandmajev samo z enim razlogom, ker želimo slišati ljudi, vse deležnike v zdravstvenem sistemu in tudi v družbi.

Ja, na Ministrstvu za zdravje in tudi na Vladi se zavedamo, da smo ponovno deležni očitka in sicer predlaganega zakona na način omnibusa. Ta očitek pojasnjujemo, da pravzaprav gre za tako imenovani interventni zakon, kjer naslavljamo akutno stanje v zdravstvenem sistemu za leto 2024. S tem tudi pravzaprav poskušamo v celoti zdravstveni sistem umiriti in pripraviti na sistemske spremembe, ki sledijo v nadaljevanju. Brez tega si težko predstavljamo vpeljavo sistemskih sprememb, ki bodo šle po rednem postopku in kjer bo pravzaprav opravljena širša razprava, ko bomo do tam prišli. V zakonu so seveda mnogi nujni ukrepi, sistemski, ki posegajo v organizacijo zdravstvene dejavnosti, kot na primer ambulanta za neopredeljene, kot plačilo storitev po realizaciji za vse storitve, kot dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine, vse to je z vidika odpravljanja posledic covida. Edini namen je ta, da se izboljša dostopnost do zdravstvenih storitev in se skrajša čakalne dobe.

Vlada se absolutno zaveda pravice do zdravstvenega varstva kot človekove pravice in stanje v zdravstvenem sistemu in v družbi nasploh zahteva od Vlade aktivno in hitro delovanje. Temeljna obveznost države, ki izhaja iz 51. člena ustave, je tudi to, da se vzpostavi normalno, polno delovanje zdravstvenega sistema in zdravstvene službe v celoti, ki zagotavlja in je sposobna nuditi široko dostopnost zdravstvenih storitev enako za vse paciente. Zavedamo se, koliko vsega je bilo ustavljenih v dveh letih epidemije. Ne želimo z nikomer polemizirati, soočamo se samo s trenutnim stanjem in v predlaganem zakonu želimo to trenutno stanje rešiti.

Ker gre za pravzaprav temo, ki naslavlja vse prebivalce, posebej pa tiste, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo, je skupaj s predlogom zakona Vlada v Državni zbor posredovala tudi predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma. Namreč pretehtali in ocenili, da vse vsebine predloga predstavljajo resnično nujne ukrepe za odpravo posledic epidemije kot tudi za normalno delovanje zdravstvenega sistema. Še enkrat, poskušali smo v najboljši možni meri prisluhniti vsem deležnikom v zdravstvu in poiskati srednjo pot v dobrobit pacientov in ljudi, s tem, da smo se poskušali resnično distancirati od vseh potreb različnih akterjev v zdravstvenem sistemu, ki so tudi skozi ta zakon želeli vsiliti mnoge spremembe, ki jih nismo sprejeli.

Še enkrat, na tem mestu bi rad poudaril, od konec julija oziroma od začetka avgusta smo dejansko opravili najširšo možno razpravo z vsemi, tudi v zadnjem tednu, ker se zavedamo, kako zelo živ je ta zakon in v kaj pravzaprav v vse posega.

Preko amandmajev in na osnovi te široke javne razprave smo z amandmaji, sprejetimi danes preko Vlade, v predlogu tudi ustrezno nadgradili predlog tega zakona.

V nekaj točkah vam bom orisal tisto, kar smo skušali eksplicitno nasloviti. Kljub temu, da je pravica do denarne odškodnine za škodo na zdravljenju zaradi cepljenja proti covidu, ta pravna podlaga je bila že uveljavljena leta oziroma sprejeta 2021, do danes ni bila nobena odškodnina še izplačana. To zadevo smo v zakonu sedaj jasno uredili in po predvidenem, upam, da sprejetju v parlamentu, bomo te denarne odškodnine najhitreje, kot je to možno, kot je opisan postopek, začeli tudi izplačevati, saj je dejstvo, da so mnogi ljudje utrpeli škodo po cepljenju, nekateri tudi zaradi zdravljenja COVID-19.

Zelo veliko časa smo posvetili ukrepu izolacije, ki smo jo seveda najprej v skladu z ZNB za covid, ko vendarle pandemija ali epidemija s strani Svetovne zdravstvene organizacije še ni preklicana, želeli umestiti ali pa jo opredeliti kot strošek delodajalca, vendar smo celotno razpravo poslušali, smo to zadevo sedaj z ustreznim amandmajem spremenili. Kar se izolacij tiče, smo skušali seveda tudi s stroko najti kompromis in mi verjamemo, da smo ga našli. Pogledali smo tudi prakse v ostalih državah, kjer recimo v Avstriji, Belgiji, Estoniji, Franciji ni več izolacije, na Hrvaškem je posebej opredeljena, v Italiji še izolacija opredeljena, v Latviji tudi, v Litvi ne, na Madžarskem ne, na Malti ne, v Nemčiji da, vendar se zelo razlikuje glede na regije oziroma glede na dežele. Prav tako izolacije ne poznajo več na Nizozemskem, na Portugalskem, Poljskem, v Romuniji, na Slovaškem in v Španiji. Skratka, ko smo pogledali stanje, smo se odločili za covidno izhodno krizo, kjer gre izolacija na breme proračuna in je omejena do 31. marca 2023. Enako smo se odločili tudi za covid dodatke, ki se prekinejo z 31. marcem 2023, ko predvidevamo, da bo slovenski zdravstveni sistem tudi z ukrepi, ki jih sedaj predlagamo, kot tudi že z nekaterimi sistemskimi ukrepi bil sposoben umestiti zdravljenje covida v redno, rutinsko izvajanje zdravstvene dejavnosti.

Potem, ko smo resnično pravzaprav od prvega dne prihoda na Ministrstvo za zdravje opravili široko razpravo z vsemi akterji na primarnem zdravstvu, posebej z zdravniki družinske medicine, kot neposrednimi izvajalci zdravstvene dejavnosti na primarni ravni na področju družinske medicine, in tudi z ZZZS, smo se vendarle odločili zaradi množične in še vedno težko urejene dostopnosti do zdravnikov družinske medicine za implementacijo tako imenovane ambulante za neopredeljene zavarovane osebe, to smo tudi jasno opredelili in je to ukrep, s katerim želimo pravzaprav izboljšati dostopnost ljudi na primarni ravni do družinskega zdravnika. S tem naredimo tudi prvi korak do zmanjšanja pritiska na urgentne centre, namreč zaradi nedostopnosti na primarni ravni urgentni centri pokajo po šivih.

Zaradi, bom rekel, izjemno dolgih čakalnih dob, ki smo jih sicer nekoliko prečistili smo sedaj dejansko odprli plačilo izvajanja vseh zdravstvenih storitev po realizaciji brez nobenih omejitev. S tem želimo, da zdravstveni sistem, javni zdravstveni sistem dobi orodja brez sleherne omejitve. Predvsem pa poudarjam, da javni zdravstveni zavodi dobijo enake pogoje za nagrado vseh zaposlenih za opravljeno delo tudi v popoldanskem času in ob vikendih. Tukaj smo šli res na vse tisto, kar je zakonodajno možno, da pravzaprav res umaknemo iz mize vse ovire, da izvajalci v javni zdravstveni mreži nimajo več nobenih omejitev pri nagrajevanju lastnih zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih na primarni, sekundarni in terciarni ravni.

Seveda smo se v zakonu opredelili še do aplikacije Ostani zdrav, kjer smo pravzaprav videli neko dodano vrednost in sodelujemo tukaj z NIJZ z nekim jasnim izhodnim ciljem.

Cepljenje proti gripi se financira iz proračuna Republike Slovenije in sicer od 1. septembra letos dalje s tem namenom, da pravzaprav zagotovimo čim bolj široko dostopnost ljudi. Vidimo namreč tudi po izkušnjah iz Evrope, da je pravzaprav največja nevarnost preti pri kombinaciji covida in gripe v naslednjih valih covida in želimo s tem tudi zaščititi najbolj ranljivo skupino ljudi oziroma najbolj ranljive paciente.

V kratkem bi vam rad predstavil še, kaj je tisto, kar zakon še naslavlja. Z zakonom zagotavljamo pravzaprav sredstva za financiranje za testiranje s testi Hag za samo testiranje. Naslavljamo tudi začasno prerazporeditev zaposlenega k izvajalcu socialno varstvene storitve in socialnega varstva ali izvajalcu zdravstvene dejavnosti, v kolikor se epidemiološka slika ali pritisk na zdravstveni sistem bistveno poveča. Na tem mestu naj še enkrat poudarim, trenutna slika je izjemno ugodna in napovedi, ki nam jih daje strokovna skupina kažejo, da je velika verjetnost, da bo tako tudi celo jesen in celo zimo, do spomladi.

Zaradi stanja pred covidom in tudi med covidom in sedaj predvsem po covidu dajemo dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine. Eden od drobnih ukrepov, ki jih lahko umestimo v ta zakon, preden začnemo s sistemskimi spremembami, ki spodbudijo mlade kolege po opravljenem medicinskem faksu, da se odločijo za specializacijo iz družinske medicine.

V nadaljevanju smo, glede na to, da je tudi duševno zdravje ena od prioritet te Vlade in smo v celoti seznanjeni s stanjem na področju duševnega zdravja smo se odločili za predlog financiranja dodatnih specializacij iz klinične psihologije. S tem bomo pravzaprav v naslednjih dveh, treh letih bistveno izboljšali dostopnost do storitev duševnega zdravja na primarnem nivoju in izven institucionalnega varstva.

Naprej. Zagotavljamo podaljšanje obravnave osebam, ki so prebolele okužbo z virusom SARS-CoV-2, tukaj želimo pravzaprav dajati pravne podlage za implementacijo novih storitev long Covida in za zagotavljanje storitev post Covidne rehabilitacije. Iz terena namreč vidimo, kako problematična postaja ta slika. Covid kaže en zelo značilen ali zelo specifičen obraz. Zelo veliko ljudi, ki so preboleli Covid enkrat, dvakrat, ima dolgotrajne posledice, ki jih trenutni zdravstveni sistem ne naslavlja ali jih naslavlja premalo. V nadaljevanju smo se lotili seveda tudi zagotavljanja sredstev za zdravljenje s kisikom v okviru podaljšane obravnave in za izvajalce socialno-varstvene storitve institucionalnega varstva, javnim vzgojno-izobraževalnim zavodom in koncesionarjem, ki opravljajo zdravstveno dejavnost v skladu z 8. členom Zakona o zdravstveni dejavnosti. Določili smo zaradi splošnega stanja v družbi in zaradi posledic Covida se za podaljšanje plačilnih rokov v javnih zdravstvenih zavodih. Zelo natančno poznamo pravzaprav sliko na sekundarni in terciarni ravni, na primarni sliki je stanje javnih zdravstvenih zavodov nekoliko boljše, medtem ko je na sekundarni in terciarni ravni stanje zaskrbljujoče, vendar to ni predmet tega zakona. O tistem se bomo pogovarjali kasneje.

Zagotavljali smo pravzaprav ali pa želimo zagotoviti dodatna sredstva za izvajanje nalog s področja javnega zdravja, tudi preventivnih dejavnosti. Vemo namreč, da so se te dejavnosti v samem Covidu v letih 2020 in 2021, manj v letu 2022 zmanjšale za 15 do 25 %, kar se seveda pozna na stanju javnega zdravja Slovencev. Tukaj govorimo predvsem ali pa želimo nasloviti zdravstveno stanje ali pa stanje javnega zdravja na področju mladih, pri čemer se soočamo, ne bom rekel s katastrofo, ampak z izjemno kritičnim stanjem. Natančne raziskave še pridejo, vendar prvi preliminarni rezultati kažejo izjemno hude posledice na javno zdravje Slovencev v času Covid epidemije oziroma predvsem po Covid epidemiji.

Mogoče bi samo dva stavka okoli denarja iz naslova dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. V letih 2020 in 2021, se je na račun vseh treh zdravstvenih zavarovalnic nabralo za 74 milijonov evrov. Mi smo iskali vse pravne podlage ali pa možnosti, da bi ta denar pravzaprav, zelo laično bom rekel, prenakazali bodisi na zdravstveno blagajno ali v proračun, te možnosti ni. Zato smo s tem amandmajem oziroma s tem členom želeli ta sredstva do konec leta 2023 rezervirati izključno za opravljanje zdravstvene dejavnosti v skladu z zakonodajo v znanem razmerju brez posebnih programov, torej v razmerju iz obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zelo veliko smo tukaj komunicirali z vsemi tremi zdravstvenimi zavarovalnicami, z Agencijo za nadzor. S tem ukrepom želimo tudi pravzaprav odložiti napovedano ali pa napovedan dvig premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga je ena zdravstvena zavarovalnica napovedala že s 1. novembrom. Skratka tukaj, bom rekel, ta denar ostaja do konca leta 2023 rezerviran za plačilo zdravstvenih storitev v javnem zdravstvenem sistemu po normalnem sistemu OZZ in DZZ. Ključni motiv, zakaj smo nekatere zadeve iz PKP 1 do 10 počistili, in zakaj je po našem mnenju to izjemno dober zakon, ki je nastajal tri mesece, in ki bo stabiliziral zdravstveni sistem do konca leta 2023, kjer je vse jasno, ker smo tudi z ZZZS našli skupni jezik, ker smo zastavili pot, ker smo se dotaknili problematike primarne, sekundarne in terciarnega nivoja zdravstvenega varstva, tudi duševnega zdravja, preventive in javnega zdravja. Namen tega zakona je popolnoma jasen. Skratka, predlagani ukrepi so usmerjeni v takojšnje ukrepanje in zagotovitev temeljnih pogojev za učinkovito delovanje javnega zdravstvenega sistema, kjer bodo vsi prebivalci na območju Republike Slovenije deležni zdravljenja ko ga potrebujejo. Naslavljamo izboljšanje dostopnosti, naslavljamo skrajševanje čakalnih vrst, naslavljamo izhodno kovidno strategijo, kjer želimo pravzaprav zdravstveni sistem pripeljati do točke, da bo covid, kot je sedaj z BA4 in BA5(?) različico pravzaprav postal endemsko obolenje, tako kot je že v mnogih državah pri naših sosedih. Zakaj izhodni covid ni zakon, zakaj vsi ti ukrepi, ki smo jih naslovili v zakonu? Ker se zavedamo, kako krhek zdravstveni sistem je bil že pred covidom in kako ga je pravzaprav covid epidemija načela, kjer želimo nasloviti duševno zdravje kot eno od prioritet in kjer želimo resnično z vsemi sredstvi ali z vsemi topovi zagotoviti skrajšanje čakalnih vrst in se nato lotiti takoj sistemskih sprememb, ki jih bomo začeli vpeljevati v letu 2023 in jih implementirali s 1. 1. 2024. Toliko mogoče z moje strani. Ob tej priliki mi dovolite, da se zahvalim resnično ekipi na MZ, ki je zadevo pripravila profesionalno, strokovno, kljub kadrovski stiski, ki jo pač na MZ imamo. Hvala lepa.

Hvala. Predajam besedo Ministrstvu za finance, gospod Mitja Vezovnik, izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsednica. Spoštovani poslanke in poslanci! Spoštovani predstavniki Vlade. Kot predstavnik Ministrstva za finance bi želel podati obrazložitev k 40. členu predloga zakona, ki ureja področje obdavčitve zaščitne opreme. EU zakonodaja namreč omogoča oprostitev uvoznih dajatev, to je carin in davka na dodano vrednost v primeru elementarnih nesreč za blago, za zaščitno blago, ki je namenjeno brezplačni razdelitvi žrtvam teh nesreč in ki je uvoženo s strani bodisi državnih organizacij bodisi s strani dobrodelnih organizacij. Oprostitev velja, če je na prošnjo držav članic Evropska komisija izdala poseben sklep, ki to oprostitev odobri in tudi določi časovni okvir za kakšno obdobje ta oprostitev velja. Trenutno imamo v Sloveniji v veljavi dva sklepa Evropske komisije, ki omogočata to oprostitev ob uvozu. Prvi sklep se nanaša na dobave oziroma uvoz zaščitne opreme, potrebne za obvladovanje izbruha v Covid-19. Drugi sklep se nanaša na opremo, na blago, ki je potrebno za pomoč žrtvam vojne v Ukrajini. Torej za zaščitna sredstva, ki so potrebna za obvladovanje Covid-19 velja oprostitev carin in uvoznih dajatev, če jih uvažajo državni organi za namene brezplačne razdelitve potrebnim. Z namenom, da se izenači davčna obravnava uvozov in pa dobav, to pomeni nakupov, pridobitev v okviru EU, torej pomeni tudi v Sloveniji je bila z zadnjo spremembo DDV direktive omogočena takšna enaka oprostitev, ki že velja, že vrsto let velja ob uvozu tudi za dobave takšne opreme. S predlogom 40. člena predloga zakona torej omogočamo enako ugodnejšo davčno obravnavo tudi v primeru, ne samo v primeru uvozov, ampak tudi v primeru dobav, nakupov te opreme, te iste opreme s strani proizvajalcev v EU oziroma tudi s strani proizvajalcev v Sloveniji, in sicer v pod enakimi pogoji in v primerih, v katerih je izdan sklep in velja oprostitev že ob uvozu.

Hvala.

Hvala.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Sladjani Ješić.

Izvolite.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni.

Zakonodajno-pravna služba je proučila predlog zakona z vidika svojih poslovniško določenih nalog, torej z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika ter pripravila pisno mnenje, ki bi ga povzela.

V uvodnih pripombah je ZPS izpostavila tako imenovano omnibus tehniko zakonodajnega urejanja, saj je predlog zakona strukturiran na enak način kot tako imenovani PKP zakoni in vključuje zakonsko ureditev v obliki novel, odstopov od določb posameznih zakonov in začasnih ukrepov. V mnenju je opozorjeno, da je temeljni način spreminjanja zakonov ločeno noveliranje vsakega zakona posebej, kar izhaja iz določb Poslovnika Državnega zbora. Sicer je taka tehnika, torej omnibus tehnika, poznana in naj bi bila uporabljena le takrat, kadar je jasno definirana osrednja vsebina in enotno izhodišče zakonskega urejanja, kadar je potrebna istovrstnost predlaganih rešitev in njihova neločljiva medsebojna povezanost in tudi uveljavitev. Vse to pa je z vidika tega predloga zakona, katerega namen je zajezitev širjenja in blaženja posledic COVID-19, vprašljivo, ker predvsem pri novelah sistemskih zakonov s področja zdravstva ZZVZZ in ZZD ni razviden skupni temelj, ki bi narekoval nujnost vsebinske skladnosti in njihove hkratne uveljavitve, saj gre po vsebini za spremembe in dopolnitve, ki odpravljajo organizacijske slabosti zdravstvenega sistema oziroma imajo namen zagotoviti skladnost znotraj zdravstvenega sistema. Iz istega razloga se zastavlja tudi vprašanje ali je mogoče vsebino teh novel šteti kot nujne ukrepe za odpravo posledic naravne nesreče skladno s prvo alinejo drugega odstavka 90. člena Ustave, saj je bil skupaj s predlogom zakona predložen tudi predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma, s katerim bo Državni zbor ugotovil, da referenduma o tem predlogu zakona ni dopustno razpisati, ker gre za zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravne nesreče.

Predlog zakona v številnih določbah prepušča ureditev materije, ki bi morala biti pridržana zakonu, ker se nanaša na urejanje pravic in obveznosti ali je na ravni zakona tako pomanjkljiva in nejasna, da ogroža načelo pravne države iz drugega člena ustave, podzakonskim aktom ministra, pristojnega za zdravje, in vladi. Zaradi tega je ZPS posebej opozorila na 87. člen ustave, načelo delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena ustave in načelo legalitete iz 120. člena Ustave, ki zahteva, da se vsebinski okvir za podzakonsko urejanje opredeli z zakonom. Z vidika načela legalitete je treba izpostaviti tudi pooblastilo Vladi, da podaljša trajanje zakonskih ukrepov. Tukaj pravzaprav ZPS pogreša izčrpnejšo utemeljitev, zakaj zakonodajalec pred iztekom trajanja ukrepov ne bi sam pretehtal okoliščin, ki utemeljujejo podaljšanje ukrepov, glede na to, da gre za tako imenovani izhodni covid zakon in da večina ukrepov traja eno leto. Z vloženimi amandmaji se sicer to pooblastilo Vladi za podaljšanje ukrepov veže na strokovno mnenje NIJZ, ki sledi razvoju virusa SARS-CoV-2, vendar je treba opozoriti, da je strokovno mnenje NIJZ in njegova vsebina bodoče negotovo dejstvo in kot tako ne predstavlja ustrezne zakonske podlage, ki bi po vsebini uokvirila izvršilno vejo oblasti pri izdaji podzakonskih aktov. Ravnanje izvršilne veje oblasti še zmeraj tako ni v celoti pravno vezano in bi lahko omogočalo arbitrarno odločanje vlade o podaljševanju ukrepov, ki so sicer določeni v zakonu. V zvezi s poglavjem prehodnih in končnih določb Predloga zakona pa je treba uvodoma izpostaviti, da predlagana oprostitev davka na dodano vrednost s pravno sistemskega vidika v bistvu pomeni noveliranje sistema davka na dodano vrednost, umestitev med prehodne določbe pa zmanjšuje preglednost in celovitost pravnega reda, kar je sporno z vidika načela pravne varnosti iz 2. člena Ustave. Predlagana rešitev ni ne začasna in tudi ni prehodna, ker ni v povezavi z nobeno materialno zakonsko določbo.

ZPS je podala tudi pripombe k posameznim členom Predlogom zakona, ki jih na tem mestu ne bi povzemala.

Bi se pa opredelila do vloženih amandmajev Poslanskih skupin koalicije oziroma amandmajev Poslanske skupine Svoboda. Marsikatera pripomba ZPS je bila usklajena v fazi priprave amandmajev. Zaradi kratkega časa, ki je bil na voljo, težko ocenim, ali je bila usklajena večina naših pripomb. Kar pa je še odprtega in je tudi glede na določbe Poslovnika še mogoče popraviti, pa bi kazalo še preučiti, ker nekatere tehtne pripombe še ostajajo neusklajene.

Gre za pripombe, ki kažejo, po mnenju ZPS, na neskladje z Ustavo oziroma na neskladje znotraj pravnega sistema, in gre zlasti za pripombe k 14. členu Predloga zakona, kjer se torej z vloženim amandmajem Poslanske skupine Svoboda predlagano besedilo nekoliko izboljšuje in dodaja obrazložitev, vendar je treba kljub temu opozoriti na naslednje: glede prve faze ukrepa iz tega člena ostaja nedoločnost in nejasnost v zvezi z zdravstvenimi storitvami, ki naj bi se izvajale v tej fazi ukrepa, saj v predlaganih zakonskih določbah niso opredeljene, pri čemer tudi ni opredeljenega razmerja tega ukrepa do izvajanja zdravstvenih storitev v okviru programa, dogovorjenega z zavodom na podlagi sistemske ureditve ZZVZZ, 63. člen. Ob tem se tudi zastavlja vprašanje doseganja namena ukrepa, torej namena povečane dostopnosti do zdravstvenih storitev in odprave oziroma skrajševanja čakalnih dob, glede na to, da predlagane rešitve prvega odstavka ne omejujejo izvajanja posameznih zdravstvenih storitev glede na čakalno dobo za posamezno vrsto zdravstvene storitve oziroma na zdravstvene storitve, pri katerih obstajajo nedopustne čakalne dobe, niti ne dajejo posebnega prednostnega poudarka v zvezi z zdravstvenimi storitvami glede na čakalno dobo, kar lahko vodi do bistvenih odstopanj pri odpravi oziroma skrajševanju čakalnih dob za posamezne vrste zdravstvenih storitev. Zato se zastavlja tudi vprašanje zagotavljanja dostopnosti zdravstvenih storitev v okviru tega ukrepa vsem pacientom pod enakimi pogoji.

Prav tako v okviru prve faze ukrepa ni v zadostni meri upoštevano ustavno načelo legalitete, saj za podzakonsko urejanje minister in zavod nimata zadostnega vsebinskega okvira.

Druga faza ukrepa, ko se za določen del zdravstvenih storitev vključijo tudi izvajalci zdravstvene dejavnosti izven mreže javne zdravstvene službe, je pogojna. Pogoj ugotovi vlada, torej je dano pooblastilo Vladi, da določi, kdaj bo začela učinkovati zakonska ureditev druge faze ukrepa, zato je še posebej pomembno, da je zakonski okvir Vladi za presojo in izdajo sklepa vsebinsko zamejen, natančen in jasen, kar so zahteve ustavnega načela legalitete. Te zahteve niso dosledno upoštevane, saj je ta pogoj nedoločno opredeljen.

Iz zakona ni razvidno niti okvirno, kaj naj bi bil zadosten obseg odprave oziroma skrajšanja čakalnih dob, ki presegajo najdaljšo dopustno čakalno dobo.

V okviru ureditve druge faze je treba prav tako opozoriti na pomanjkljivo vsebino tudi za podzakonsko urejanje oziroma za pristojnosti ministra in zavoda.

V zvezi z drugo fazo ukrepa se zastavlja tudi vprašanje ureditve razmerja izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki so izven mreže javne zdravstvene službe do pacientov, zavoda in države, saj se sistemska zakonska ureditev osredotoča na razmerja izvajalcev javne službe do navedenih subjektov. V zvezi z izjemo od 53.c člena ZZD, ki se nanaša na možnost sklepanja podjemnih in drugih pogodb civilnega prava, je treba opozoriti, da 53.c člen ZZD vsebuje sedem odstavkov, zato je treba jasno navesti in konkretizirati, na kaj se izjema nanaša, in utemeljiti razloge za odstop od sistemske ureditve. Prav tako je treba z vidika ustavnega načela enakosti utemeljiti posebno ureditev le za nekatere subjekte, ki so vključeni v ukrep po tem členu oziroma če teh razlogov ni, predvideti posebnosti za vse te subjekte. Zastavlja se tudi vprašanje razmerja njene vsebine do sistemske ureditve institutov, ki urejajo plačilo za delo preko polnega delovnega časa.

Nadalje, glede amandmaja Poslanske skupine Svoboda k 15. členu je treba opozoriti, da če amandma ne bo sprejet, pripombe ZPS iz mnenja niso ustrezno upoštevane, razen pripombe, da je treba določiti rok za uskladitev predpisa izdanega na podlagi tretjega odstavka spremenjenega 16. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki je zajeta v amandmaju vseh koalicijskih poslanskih skupin k 41. členu predloga zakona, gre za njegov spremenjen četrti odstavek. Izpostaviti je treba tudi amandma k 29. členu, ki v bistvu ne odpravlja podnormiranosti ukrepa zagotavljanja sredstev za samo testiranje na virus Sars-CoV-2, ki ga za potrebe izvajanja vzgojno izobraževalnega programa izvajajo učenci, dijaki in študenti. Gre za ukrep, ki nima zaslombe v sistemskih oziroma področnih predpisih in na zakonski ravni se z njim v zvezi v temelju ne ureja vseh vprašanj. Na primer ni določen postopek, po katerem se pravica uveljavlja število testov, ki upravičencu mesečno pripadajo, najvišja višina povračila stroškov testov in storitve izdaje testov. Kar pomeni, da bo za ta vprašanja predpis ministra pristojnega za zdravje predstavljal izvirno podlago, kar po mnenju ZPS ni skladno z načelom legalitete.

Pri 35. členu ostaja vprašanje glede razmerja do 23. člena ZNUPZ, ki ureja bistveno podoben ukrep tako po vsebini kot po namenu, deloma pa se ukrepa tudi časovno prekrivata. Navedeno zmanjšuje pravno varnost in otežuje pravnim naslovljencem nedvoumno seznanitev z njihovim pravnim položajem, kar lahko pomeni poseg v načelo pravne države iz 2. člena Ustave. Pri 36. členu ostaja pomislek glede spoštovanja načela enakosti iz 14. člena Ustave, saj bo dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine po uveljavitvi predloga zakona določen v dveh zakonih in v različni višini. Z vidika posameznega specializanta bo tako višina dodatka v enakih okoliščinah nizko zanimanje za specializacije iz družinske medicine, ki vpliva na dostopnost do primarnega zdravstvenega varstva odvisna zgolj od časovnega trenutka začetka opravljanja specializacije. Pri obeh ukrepih ostaja tudi pripomba, da posebna določitev časa trajanja tega ukrepa ni potrebna, saj sta časovno zamejena že po vsebini.

Glede 37. člena je treba opozoriti, da predlagani amandma razrešuje le manjši del pripomb, zato ZPS opozarja na nespremenjeni četrti odstavek, s katerim se določa obveznosti izvajalca v javni mreži, da vodi mesečno evidenco o številu obravnavanih obolelih po področju dela v povezavi s prejemniki dodatka. Iz določbe ni razvidno, katere podatke naj bi ta evidenca sploh vsebovala, ne jasno je tudi, kateri podatki naj bi bili anonimizirani v evidenci, ki bi se priložila zahtevku. Glede vzpostavitve nadzora s preverjanjem zdravstvene dokumentacije obolelega vnesene v centralni register podatkov o pacientu se še naprej zastavlja vprašanje o skladnosti predlaganih rešitev z 38. členom Ustave in ustaljeno ustavno sodno presojo, posebej pa tudi o njeni sorazmernosti z vidika načela najmanjšega obsega podatkov, po katerem morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni izključno na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo.

Izpostaviti je treba tudi predlagano rešitev iz osmega odstavka, ki bi v primeru, da bi bilo ob nadzoru ugotovljeno, da prejemnik ne vodi evidence v skladu s četrtim odstavkom tega člena obveznost vrnitve prejetih sredstev naložila zaposlenemu, ki je dodatek prejel, čeprav je za kršitev odgovoren izvajalec.

In še glede 38. člena, glede katerega je neupoštevana pripomba, v kateri je še zmeraj predlagano povezovanje zbirk, čeprav bodo bolnišnice NIJZ določene podatke posredovale in same ne bodo tvorile posebne zbirke. Toliko s strani ZPS.

Hvala.

Hvala.

Predajam besedo predstavniku Državnega sveta, mag. Petru Požunu.

Izvolite.

Hvala za besedo, gospa predsednica.

Spoštovane poslanke, poslanci, predstavniki Vlade, ostali vabljeni.

Pristojna komisija Državnega sveta je predlog zakona obravnavala na svoji 36. izredni seji in tam opravila razpravo tudi z zainteresiranimi deležniki, torej z Združenjem zdravstvenih zavodov, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zdravniško zbornico, Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije, Lekarniško zbornico, Nacionalni svet invalidskih organizacij ter Zveze prijateljev mladine.

V svojem pisnem mnenju smo podrobneje predstavili vsa ta stališča in mnenja. Danes bom povzel, glede na to, da je večina teh tudi danes prisotni in bodo lahko sami podali svoja stališča, samo stališče komisije. Osnovno opozorilo je, da seveda ukrepi, ki se izvajajo, se morajo vedno izhajati iz potreb pacientov kot osrednjega elementa zdravstvenega sistema. Nekateri člani komisije so bili mnenja, da se tudi tokratni interventni zakon bolj spušča na stran financiranja in urejanja tega področja kot pa urejanja problematike pacientov. Komisija je v celoti podprla predlog Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da bi se moralo uvesti zakonsko varovalko glede morebitnega kritja primanjkljaja zdravstvene blagajne iz državnega proračuna, še posebej zato, ker je že skupščina zavoda opozorila, da se za leto 2023, če ne bo prej urejeno, lahko pričakuje več kot 560 milijonov evrov primanjkljaja. Na seji Državnega sveta kjer smo obravnavali proračun za leto 2023-2024 in ustrezne spremljajoče zakone, nas pojasnila Ministrstva za finance, kjer so rekli, da bo ta razlika povrnjena nazaj iz višjih prispevkov iz plač in prenosa obveznega izplačila nadomestila med začasno zadržanostjo od dela zaradi COVID-19, kar se danes z amandmajem tudi črta, ni prepričala, zato Državni svet o proračunu še ni odločal. Gre namreč za to, da v kolikor v blagajni ne bo dovolj sredstev, bodo seveda najprej poravnane zakonske obveznosti, to se je pa že v preteklosti kazalo s tem, da je prišlo do krčenja obsega zdravstvenih storitev, do manjše dostopnosti in podaljševanja čakalnih dob. Vezano na to smo v Državnem svetu že v letu 2021 sprožili ustavno presojo četrte alineje tretjega odstavka 6. člena Zakona o fiskalnem pravilu, ki določa, da se v okviru za pripravo proračunov sektorja države za posamezna leta določi tudi najvišji obseg izdatkov za zdravstveno blagajno, kar je po našem mnenju neustaven poseg, saj se sredstva v blagajno zbirajo iz prispevkov zavarovancev in delodajalcev in bi se zato, ker so namenjena zdravstvenim storitvam, bile prvovrstno financirane iz tega vira, vse ostalo, kar pa se seveda izvaja v zdravstvenem sistemu, pa iz državnega proračuna.

Tako kot je opozorila tudi predstavnica Zakonodajno-pravne službe, smo tudi v komisiji večkrat opozorili, da takšni zakoni povečujejo nepreglednost in nekonsistentnost zakonodaje, ki jo praviloma sproži potem tak omnibus zakonov. Vezano na to pa izražamo tudi pomisleke glede primernosti predloženega predloga sklepa o nedopustnosti zakonodajnega referenduma o današnjem zakonu, kajti v obrazložitvi se predlagatelj sklicuje na epidemiološko sliko, ki je v predlogu niti ni pojasnjena, danes pa smo slišali, da ni tako grozna. Glede na to, da je večina teh ukrepov v predlogu takšnih, ki ne opravičujejo po našem mnenju tako drastičnega posega v ustavno določeno pravico državljanov, da o primernosti zakona odločajo na referendumu, če ocenijo, da je bilo to primerno, se nam ta sklep ne zdi primeren.

Z zadovoljstvom ugotavljam, da je bil predviden prenos stroškov bolniške odsotnosti s proračuna oziroma z blagajne ZZZS predlagano na delodajalce, zdaj ustrezno z amandmajem umaknjeno. To bo prav gotovo zagotovo zadovoljilo delodajalske interesne organizacije. Vezano na to smo podali tudi predlog amandmaja, ki ga je pripravil državni svetnik Danijel Kastelic s podporo Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije in pa Zveze prijateljev Slovenije, Rdečega križa, navezujejo se pa na organizacijo skupinskih zdravstvenih programov, ki jih že vrsto let, več kot 30 let organizirajo. reprezentativne invalidske organizacije Rdeči križ, Zveza prijateljev mladine, da bi se namreč že na zakonskem nivoju opredelilo kdo so tisti, ki te programe lahko izvajajo. Kajti obstaja seveda možnost, da tisti, ki so vsa ta leta se trudili in to razvijali, na nek način ostanejo potem pred vrati za izvajanje tega.

Kar nekaj razprave smo posvetili 14. členu, vezanem na novo oprostitev posebnega davka, po katerem bo, po določbi tega člena bodo javni zdravstveni zavodi, ki bodo sklepali pogodbe s svojimi zaposlenimi, upravičeni posebnega davka na podlagi podjemnih pogodb. Postavlja se vprašanje, kaj je v primeru, ko javni zdravstveni zavod sklene pogodbo z zaposlenimi v drugem javnem zdravstvenem zavodu, saj to, če nam je v namen tega, da zaposleni pomagajo pri izvajanju teh nalog, potem seveda tu ne vidimo nobene, nobene potrebne razlike, zakaj bi pri najemu zdravstvenih delavcev iz drugih javnih zdravstvenih zavodov te posebne dajatve morali plačevati. Še posebej pa zato, ker tudi s tega vidika javni zdravstveni zavodi enostavno niso konkurenčni pri plačilu. Ve se, da zasebni izvajalci zdravstvene dejavnosti še vedno plačujejo ugodnejše, gre plačilo bruto za neto preko normiranih s.p.-jev, ki pa v javnem zdravstvenem sistemu niso dovoljeni. Kar se tiče dodatkov, se seveda ugotavlja, da te dodatki, ki so bili v času epidemije namenjeni tistim, ki so obravnavali paciente s covidom, sumom covida ali pa, kot se je potem izkazalo, so bili izplačani malce bolj ali malce preveč svobodno, namreč niso dosegli vseh učinkov, povzročajo pa kar precej slabe volje med zaposlenimi, zavist in podobno, objave v medijih, blatenje posameznikov. Denarne nagrade seveda imajo nek svoj učinek, ampak učinkujejo zelo na kratek čas, treba bo storiti kaj drugega. Glede na to, da pa COVID-19 postaja endemična bolezen, je pa treba z roko na srce povedati, da kolektivne pogodbe že predvidevajo dodatek za izpostavljenost infekcijam, se pravi, nek dodatek zaposlenim je tu že priznan. Če pa dodatek je, pa seveda Zbornica zdravstvene in babiške nege opozarja, da so do njega upravičeni in bi ga morali dobiti tudi patronažne medicinske sestre, ki opravljajo zdravstveno nego pacientov na domu, bodisi pacientom s covidom ali drugih pacientov, kjer je v družinskem krogu nekdo s covidom, saj so pravzaprav v istih, v istih pogojih delujejo.

Kar se tiče 30. člena, ko govorimo o post-covidni obravnavi, je to seveda ena izmed najpomembnejših zadev. Izkazuje se, da bo to lahko postalo celo večji problem v zdravstvenem sistemu kot sama epidemija, ki je v izzvenevanju. Ocena je s strani zbornice, da bi to dejavnost morala voditi izkušena diplomirana medicinska sestra z najmanj petletnimi delovnimi izkušnjami ne pa samo eno leto, kajti po njihovem mnenju to ne bo zagotavljalo ustrezne kompleksne oskrbe teh pacientov.

K 35. členu se strinjamo s stališčem Zdravniške zbornice, da če želimo urediti primarni nivo, se pravi osebnega izbranega zdravnika, potem je treba dati stimulacije ne samo družinskim zdravnikom, ki so jasno najbolj izpostavljeni, ampak tem sledijo tudi pediatri, izbrani ginekologi, se pravi, je potrebno, tako kot je bilo tudi opozorjeno, vse specializacije na primarnem nivoju obravnavati enako, sicer se bo s to s področja družinske medicine samo prestavilo na področje ostalih izbranih osebnih zdravnikov. In ko je že govora o specializacijah, tudi na področju zdravstvene in babiške nege so predvidene specializacije s področja promocije zdravja, integrirane obravnave oseb s kroničnimi boleznimi na primarni ravni, urgentna stanja, duševno zdravi, psihiatrije in nevrologije, te specializacije pa kar nekako ne pridejo v sistem izvajanja oziroma financiranja.

Spoštovana gospa predsednica, spoštovane poslanke, poslanci, po dolgi in zahtevni razpravi, in tu se zahvaljujem državni sekretarki Ministrstva za zdravje, kjer je dala ustrezne tudi pojasnila in odgovore in sprejela določena mnenja, ki so bila tam postavljena, komisija v okviru odločanja predloga zakona ni podprla.

Hvala.

Hvala.

Sedaj dajem besedo tudi ostalim vabljenim na sejo. Predlagam, da začnemo z Zdravniško zbornico Slovenije, profesor doktor Bojana Beović.

Izvolite.

/ izklopljen mikrofon / in ostali prisotni! Hvala za besedo.

Zdravniška zbornica oziroma člani Zdravniške zbornice smo poslali pripombe na Predlog zakona že na Ministrstvu za zdravje in tudi v Državni zbor z ustrezno redakcijo pravne službe, zato ne bom brala vseh podrobnosti, ampak bom izpostavila samo nekatere poudarke, ki morda v zadnjih nekaj minutah niso bili dovolj izpostavljeni, čeprav se do neke mere pri svojih pripombah ponavljamo.

Uvodoma moram povedati, da zbornica podpira namero ministrstva, da s Predlogom zakona pristopi k odpravi pomanjkljivosti ukrepov, ki jih je uvedel zakon, sprejet julija 2022, in rešuje tudi nekatera druga pereča vprašanja. Zbornica pri tem poudarja, da morajo ukrepi slediti namenu interventnih zakonov, ki je v povečevanju dostopnosti do zdravstvenih storitev za vse paciente in pač temu se morajo prilagoditi posamezna določila.

Ocenjujemo, da je potrebno v največji meri zagotoviti, da se, da so v izvajanje ukrepov vključene vse razpoložljive kadrovske in druge zmogljivosti. S tem je povezana pripomba k 14. členu, kjer je napisano, da lahko Vlada Republike Slovenije prekine izvajanje ukrepov, če ena skupina izvajalcev zdravstvene dejavnosti opravi večji del obsega zdravstvenih storitev kot druga skupina. Zbornica v tem pogledu pritrjuje tudi stališču Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, da se o tem zastavlja vprašanje doseganja namena tega ukrepa. Ukrep namreč zasleduje čim večjo dostopnost pacientov do potrebnih zdravstvenih storitev, kot rečeno, z uporabo vseh razpoložljivih kadrovskih, prostorskih in drugih zmogljivosti. Če bi želeli uravnoteženje izvajanja teh programov, bi bilo bistveno bolj smiselno programe uravnotežiti glede na njihovo medicinsko nujnost, in ne glede na to, kdo jih izvaja. Biti morajo, kot rečeno, v ospredju interesi, interesi pacientov.

Potem imamo seveda pripombe v zvezi z uvedbo ambulant za neopredeljene zavarovane osebe. Gre za ukrep, ki lahko zgolj začasno izboljša dostopnost do zdravstvenih storitev na primarni ravni, ne more pa seveda nadomestiti nujno potrebnih sistemskih sprememb na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Sistem je na zgornjem robu zmogljivosti in take ambulante pravzaprav, kljub temu, da gre tukaj za dodatno ambulanto, izvajajo ljudje, ki so že v tem sistemu. In interesa za to izvajanje ne glede na plačilo, glede na trenutno situacijo verjetno ne bo veliko. Je pa treba tudi v tem, tej situaciji, prehodni, urediti ambulante za neopredeljene na način, da bo razvidno, kako so umeščene in kdo vse pri njih, pri njih sodeluje, katere poklicne skupine in kateri zdravniki so do neke mere določeni.

Potem pa samo še pripomba k 36. členu, tukaj gre za dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine. Predlagamo, da so do tega dodatka enako upravičeni vsi specializanti družinske medicine, ker lahko razlikovanje dodatno povzroči menjave specializacij že v času specializacije in ne samo kasneje. Ob tem je seveda podobno kot pri prejšnjem ukrepu treba opozoriti na to, da gre za neke vrste premoščanje trenutne situacije, da pa ne moremo pričakovati, da bodo ti zdravniki, ki bodo dodatka deležni, dolgoročno ostali v sistemu, kakršen je na primarni ravni, če se razmere ne bodo bistveno spremenile.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. TAMARA KOZLOVIČ: Hvala.

Predajam besedo predstavniku Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pravzaprav predstavnici mag. Anji Vodičar.

Izvolite!