Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Začenjam 16. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo, tukaj imam pooblastilo Zorana Mojškerca, kolega nadomešča kolegica Alenka Helbl, ki jo lepo pozdravljam na današnji seji.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednika Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta.

Vse navzoče vas res lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda, torej seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Torej, prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA SVETA O PODPISU V IMENU UNIJE IN ZAČASNI UPORABI PROTOKOLA O IZVAJANJU SPORAZUMA MED EVROPSKO UNIJO IN REPUBLIKO MAURITIUS V PARTNERSTVU V RIBIŠKEM SEKTORJU, V LETIH 2022 DO LETA 2026.

Gradivo k 1. in 2. točki smo prejeli od Vlade, 13. oktobra 2022, na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo obeh predlogov stališč v Državnem zboru je danes. Gradivo k točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije, kot pristojnemu odboru ter Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji ga je obravnaval na 7. nujni seji 14. oktobra 2022 in sprejel mnenje, ki smo ga torej tudi prejeli.

Torej, sedaj bi prosil ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospo Ireno Šinko, da nam predstavi predlog sklepa, še zlasti Predlog stališča Republike Slovenije.

Gospa ministrica, izvolite.

Hvala.

Torej, spoštovani predsednik, spoštovani poslanke in poslanci, vsi ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Torej, Evropska unija z obmorskimi državami sklepa več sporazumov za dostop do njihovega ribolovnega območja za zunanjo floto EU in takih ribolovnih območij je v Sloveniji, v Sloveniji, pardon, v Sloveniji ima Evropska unija sklenjenih okrog 30. V konkretnem primeru gre za predlagani akt Evropske unije, kjer s sklepom Svet EU pooblašča Evropsko komisijo za podaljšanje tega protokola med Evropsko unijo in Republiko Mauritiusom za obdobje 2022 - 2026, s čimer se omogoči začasno izvajanje sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med obema stranema.

Evropska unija je že imela z Mauritiusom sklenjen protokol, ki je leta 2021 potekel, zato je potem komisija na podlagi smernic začela s pogajanjem z Mauritiusom in za sklenitev novega protokola k sporazumu v ribiškem sektorju. Ta pogajanja so se letos maja končala, uspešno so bila zaključena in ta, namen tega, tega predloga sklepa je, torej, da odobri, da se odobri podpis protokola o izvajanju sporazuma za obdobje štirih let. Pomembno je tukaj povedati to, da gre za, torej za dostop do ribolovnih virov. Določijo se zgornje stopnje, koliko iz lova je pač možno oziroma koliko je lahko možno in tukaj gre za interesantno evropsko floto tuna.

Za to mora Evropska unija, potem tudi Evropska komisija oziroma Evropska unija plačati prispevek, iz proračuna je vsako leto ta prispevek 725 tisoč evrov in sicer potem se pa to uporablja za boljši dostop do ribolovnega območja, za podporo razvoju ribištva in pa za podporo razvoju pomorstva in modrega gospodarstva. Slovenija kot država v tem ni udeležena, ker pač ne lovi na tem območju, ampak samo na področju, na področju Jadrana. In s stališčem se nekako strinjamo in predlagamo, da se tak sporazum sklene.

Najlepša hvala gospa ministrica.

Torej na 92. seji, 25. oktobra 2022, je gradivo k 1. in 2. točki obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo jo prejeli.

Sedaj bom prosil za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta k tej točki, torej člana komisije, gospoda Bogomirja Vnučca.

Izvolite, gospod Bogomir Vnučec.

Ja, hvala za besedo, predsedujoči.

Spoštovana ministrica!

Pisno mnenje ste dobil.

Naša komisija podpira predlog stališča Republike Slovenije k temu sklepu. To smo sprejeli soglasno.

Hvala.

Najlepša hvala, gospod Vnučec.

Sedaj bom odprl razpravo kolegic in kolegov.

Želi kdo razpravljati pri tej točki?

Vidim, da na to petkovo jutro ni razpravljavcev, se zahvaljujem.

Končujem razpravo.

Na glasovanje pa dajem Predlog stališča Republike Slovenije, ki se glasi: »Republika Slovenija podpira Predlog sklepa Sveta o podpisu, v imenu Unije, in začasni uporabi Protokola o izvajanju Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Mauritius o partnerstvu v ribiškem sektorju (2022–2026). Predlog ne zadeva slovenskega ribištva, saj slovenski morski gospodarski ribiči izvajajo ribolov le torej v severnem Jadranu. Republika Slovenija pozdravlja določilo, da bosta pogodbenici izvajali protokol v skladu z določilom sporazuma o partnerstvu iz Kotonoja glede bistvenih elementov v zvezi s človekovimi pravicami, demokratičnimi načeli in pravno državo ter glede temeljnih elementov v zvezi z dobrim upravljanjem, kot tudi z določilom novega protokola, da se lahko uporaba sporazuma prekine na pobudo ene od pogodbenic, med drugim v primeru, če ena od pogodbenic ugotovi kršitev bistvenih in temeljnih elementov človekovih pravic.«

Preden bomo začeli z glasovanjem, naj povem, da imam tukaj še eno pooblastilo, kolega Tomaža Laha nadomešča kolegica Andreja Kert, ki jo prav tako lepo pozdravljam na današnji seji. Tako.

Sedaj bomo začeli z glasovanjem.

Glasujemo. Za je glasovalo 15 kolegic in kolegov, nihče proti.

(Za je glasovalo 15.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je to stališče sprejeto.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O STANDARDIH KAKOVOSTI IN VARNOSTI ZA SNOVI ČLOVEŠKEGA IZVORA, NAMENJENE ZA UPORABO NA LJUDEH, TER O RAZVELJAVITVI DIREKTIV 2002/98/ES IN 2004/23/ES.

Gradivo k tej točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za zdravstvo kot na matičnem delovnem telesu. Slednji ga je obravnaval na 9. nujni seji 25. oktobra 2022 in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli.

Tako, sedaj bom prosil ministra, danes ni tukaj, je pa z nami, mislim, da mag. Tadej Osterc, torej, da nam predstavi Predlog uredbe, zlasti pa Predlog stališča Republike Slovenije.

Mag. Osterc, izvolite, beseda je vaša.

Najlepša hvala za besedo, gospod predsednik.

Spoštovane članice in člani Odbora!

Torej najprej naj povem nekaj besed o Predlogu uredb. Evropska komisija je Predlog uredbe objavila 15. julija letos. Vsako leto se pri pacientih v Evropski uniji, in sicer v okviru zdravljenja, izvede 25 milijonov transfuzij krvi, milijon ciklov oploditve z biomedicinsko pomočjo in več kot 35 tisoč presaditev matičnih celic, predvsem zaradi krvnih rakov. Sedaj veljavni direktivi, to sta Direktiva o krvi, že omenjena 2002/98, Direktiva o tkivih in celicah 2004/23 sta pripomogli k zagotavljanju varnosti milijonov pacientov, pri katerih se izvaja transfuzija krvi, presaditev in oploditev z biomedicinsko pomočjo. Komisija ocenjuje, da obstoječa zakonodaja, torej obe omenjeni direktivi na področju krvi, tkiv in celic, po skoraj 20 letih veljavnosti ne ustrezata več znanstvenemu in tehničnemu napredku, zaradi česar jo je potrebno osvežiti, da se bo upošteval razvoj, dosežen v tem sektorju.

Pa če mogoče povzamem, kaj zajema, katere cilje zajema predlog nove uredbe: se pravi, olajšati čezmejni pretok kritičnih snovi človeškega izvora, na primer krvi in njenih derivatov, tkiv in celic, potem zagotoviti kakovost in varnost pacientov, ki so zdravljeni s snovmi človeškega izvora, zagotoviti varnost darovalcev snovi človeškega izvora in otrok, rojenih ob uporabi darovanih jajčnih celic, spermi in zarodkov ter okrepiti nadzor in uporabo enotnih praks v državah članicah.

Torej nova uredba, s katero se razveljavljajo direktivo o krvi in direktivo o tkivih in celicah ter njuna izvedbene zakonodaje je strukturirana na podlagi obveznosti za različne deležnike, na eni strani pristojne nacionalne organe, subjekte, ki ravnajo s snovmi človeškega izvora in pa tudi samo komisijo. Ta uredba vključuje specifične zahteve za vse organizacije, ki izvajajo dejavnosti, ki lahko vplivajo na varnost, kakovost ali učinkovitost snovi človeškega izvora, namenjenih za uporabo na ljudeh, in opisuje obveznosti imenovanih organov, ki bodo preverjali pravilno izvajanje določb.

Zdaj pa, če preidem k predstavitvi stališča Republike Slovenije. Republika Slovenija podpira prizadevanje Evropske komisije za še večjo varnost in kakovost snovi človeškega izvora, zaradi katerih je predlagala vzpostavitev novega zakonodajnega okvira, to je tega predloga uredbe, ker naj bi se s to uredbo poskrbelo za večjo varnost državljanov pri darovanju ali prejemanju vitalnih snovi človeškega izvora, od krvi do tkiv in celic, pa tudi materinega mleka ali črevesne mikrobiote. V procesu pogajanj, ki že potekajo na delovni skupini Sveta za javno zdravje, se bo Republika Slovenija zavzemala za izboljšanje besedila določil, ki bodo vodila v večjo jasnost predlagane nove ureditve, vlogo in obveznosti pristojnih organov oziroma države članice ter čim večjo racionalizacijo teh aktivnosti.

Prizadevanja Republike Slovenije bodo usmerjena v besedila določb, z namenom boljše razumljivosti, pri čemer pa bo stremela k ohranitvi že dosežene visoke ravni ureditve v Republiki Sloveniji. S predlogi dopolnitev posameznih poglavij in njihovih členov si bo prizadevala doseči ustrezno dopolnitev besedila predlogov uredbe k vsebinam, s katerimi bo še posebej izpostavila, da se snovi človeškega izvora uporabljajo za namen zdravljenja oziroma v humani terapiji ali za potrebe izobraževanja, razvoja ali raziskav, za namen razvoja ali podpore zdravstvene dejavnosti, prav tako novih metod diagnosticiranja ali pa tudi zdravljenja, kot je to na primer podpora pri personalizirani medicini, se pravi »pacient oriented medicine«.

Republika Slovenija si bo prizadevala doseči vključitev načela nacionalne samozadostnosti in pa tudi strateške neodvisnosti snovi človeškega izvora ter opredeliti snovi človeškega izvora kot vir, s katerim razpolaga država članica ter preprečiti komercializacijo tako teh snovi kot tudi področje njihove preskrbe in uporabe v namene, ki niso usmerjeni v terapevtske namene varovanje, ohranjanje zdravja ljudi ali v razvoj in raziskave za namen podpore izobraževanju in zdravljenju ljudi.

V pogajanjih, Slovenija bo še posebej pozorna do določb, ki opredeljujejo naloge Evropske komisije s pripravo izvedbenih aktov, saj bi raje videli, da so že določene rešitve že vnaprej opredeljene v sami uredbi.

Hvala za vašo pozornost.

Najlepša hvala, gospod državni sekretar.

Torej sedaj bom prosil še enkrat za predstavitev mnenja, torej Komisijo Državnega sveta in k tej točki prosim člana te komisije, gospoda Bogomirja Vnučca.

Gospod Vnučec, izvolite.

Samo izklopite se. Tako.

Hvala za besedo.

Tudi tukaj komisija podpira Predlog stališča Republike Slovenije do predlagane uredbe.

Hvala.

Najlepša hvala, gospod Bogomir Vnučec.

Sedaj bom odprl razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati pri tej točki? (Ne.) Vidim, da ni prijavljenih, tako da zaključujem razpravo.

Naj povem, da je tu predlog stališča izrazito dolg, če se strinjate, ga ne bi bral v celoti? (Da.) Tako da, dajem na glasovanje predlog stališča, kot je objavljen na četrti strani prejetega gradiva. Vidim, da se vsi strinjate.

Tako začeli bomo z glasovanjem.

Glasujemo. Navzočih je bilo ? poslank in poslancev, za je glasovalo 13, proti nihče.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je stališče sprejeto.

S tem končujem 2. točko dnevnega reda in 16. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Želim vam torej vsem skupaj mirno in doživeti praznični čas, ki je pred nami.

Najlepša hvala in uspešen dan!