Najlepša hvala in lep pozdrav, spoštovane poslanke in poslanci in seveda tudi vsi ostali gostje.

Pred vami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o voznikih, kjer želimo spremeniti tri stvari. Jih bom na kratko povzela. Ampak ker gre, bom rekla, za manjše spremembe, zato tudi naš vladni predlog, da se zakon obravnava po skrajšanem postopku.

Prva sprememba se nanaša na 20. člen Zakona o voznikih, ki ureja izvajanje strokovnih nadzorov Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa nad vsebino, obsegom, strokovnostjo in kakovostjo izvajanja dela šol vožnje, ki usposabljajo kandidate za voznike, ter pooblaščenih organizacij, ki izvajajo programe dodatnih usposabljanj voznikov. In z dopolnitvijo določbe 2. točke tretjega odstavka 20. člena omenjenega zakona bi želeli določiti, da AVP, se pravi agencija izda pisno opozorilo tudi na podlagi ugotovitev, obvestil inšpektorata, pristojnega za promet, in policije, če se obvestila inšpektorata in policije nanašajo na kršitve, določene v tej 2. točki tretjega odstavka 20. člena Zakona o voznikih.

Druga sprememba je sprememba določb oziroma predlog sprememb določb 88. in 89. člena Zakona o voznikih. Ti dve določbi urejata opravljanje zdravstvenih in kontrolnih zdravstvenih pregledov po ugotovljeni telesni in duševni nezmožnosti oziroma začasni telesni in duševni nezmožnosti za vožnjo motornega vozila in mi bi želeli te določbe dopolniti v smeri, da kandidat za voznika ali imetnik vozniškega dovoljenja, pri katerem je po predhodno opravljenem zdravstvenem pregledu ugotovljena telesna in duševna nezmožnost za vožnjo motornega vozila, mora opraviti ponovni zdravstveni pregled za ugotovitev telesne in duševne zmožnosti za vožnjo motornega vozila pred posebno zdravstveno komisijo.

In tretja, mogoče celo ključna sprememba tega zakona je, da podaljšujemo uvedbo tako imenovanih evropskih ali pa enotnih evropskih vozniških dovoljenj z 19. januarjem 2033, tako kot tudi določa, določajo evropska pravila. Danes imamo v Sloveniji uzakonjeno, da je treba ta tako imenovana rdeča vozniška dovoljenja zamenjati do 19. januarja 2033. Nekaj več kot 300 tisoč je še teh dovoljenj v obtoku, tako da bi v bistvu lahko s to zahtevo povzročili kar nekaj zmede ali pa gneče na upravnih enotah. Poleg tega pa še enkrat, evropska pravila določajo, da se mora to narediti do 19. januarja 2033 in mi v bistvu samo usklajujemo te datume, seveda pa hkrati pozivamo ljudi, da naj ne čakajo deset let oziroma do skrajnega roka, ampak naj si ta vozniška dovoljenja zaradi svoje varnosti, ker ta stara je mogoče nekoliko bolj enostavno ponarejati kot nova, uredijo mogoče sproti, ko urejajo kakšen drug dokument. In seveda je obvezna zamenjava, če je vozniško dovoljenje poškodovano, če fotografija, ki jo imamo v vozniškem dovoljenju, ne ustreza več, bom rekla, trenutnemu stanju. Vse to pa so pogoji, ki zahtevajo zamenjavo vozniških dovoljenj takoj.

Samo še to bi dopolnila, ker sem pozabila. Ja, pripravljen amandma absolutno ureja pripombe Zakonodajno-pravne službe.

Mogoče še pripombe, ki so jih k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah našega Zakona o voznikih dali s strani GZS (Združenje šol vožnje Slovenija). Tukaj želimo poudariti, da nikakor ne gre za uvajanje dvojnega sankcioniranja, kot navajajo, saj so pristojnosti inšpektorata, pristojnega za promet in agencije, ki jih določamo tukaj, absolutno drugačne.

Hvala.

Hvala za besedo.

Ja, tako kot je bilo povedano z vloženim amandmajem koalicijskih poslanskih skupin je pripomba glede prehodne ureditve iz našega mnenja ustrezno upoštevana.

Hvala.

Ja, se bojim, da naši vabljeni niso dojeli, da so sedaj že na vrsti, da je to ta zakon…

Najlepša hvala še enkrat! S predlaganim Zakonom o spremembi in dopolnitvah Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih vsi socialni partnerji predlagamo jasnejšo ureditev in upoštevanje izhodišč, ki jih je zavzelo Ustavno sodišče, in sicer, da je potrebno pri določanju delovnega časa voznika pri prevozu potnikov na linijah upoštevati tako posebnosti opravljanja dejavnosti prevozništva na posameznih linijah kot tudi razlike in podobnosti v primerjavi z delavci, za katere veljajo določila ZDR1. Predlog sprememb zakona tako razlikuje med vozniki, ki vozijo v mestnem linijskem prometu in vozniki, ki vozijo v medkrajevnem in posebnem linijskem prometu, ne glede na dolžino linije. Ob primerjavi značilnosti, lastnosti in okoliščin dela se je namreč ugotovilo, da bistvene razlike obstajajo med vozniki v mestnem linijskem prometu in vozniki v medkrajevnem in posebnem linijskem prometu, pri čemer razlik med vozniki v regionalnem linijskem prometu na linijah do 50 kilometrov in na linijah daljših od 50 kilometrov praktično ni. Razdalja linij v okviru medkrajevnega in posebnega linijskega prometa tako ni tista okoliščina, ki bi zahtevala drugačno ureditev delovnega časa, temveč je glavno razlikovalno merilo vrsta linije, ki jo izvaja voznik. S to ugotovitvijo se strinjajo predstavniki delodajalcev in delojemalcev, zato so to že upoštevali pri zadnjem usklajevanju in uskladitvi kolektivne pogodbe za cestni potniški promet, ki trenutno in ta pogodba trenutno že velja. Zaradi uvedbe vrste linije in ne dolžine linije kot razlikovalnega merila pri določanju delovnega časa voznika pri prevozih potnikov je treba spremeniti in dopolniti veljavni zakon o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih. Z dopolnitvami se jasneje opredeli, kaj pomeni delovni čas voznika pri mestnih linijskih prevozih in kaj pri ostalih linijskih prevozih in delovni čas voznika v mestnih linijskih prevozih potnikov tako ureja zakon ZDR1 in pomeni čas od začetka do zaključka dela, ko je vozno osebje na razpolago delodajalcu ali opravlja svoje naloge ter dejavnosti. Delovni čas voznika pri ostalih linijskih prevozih potnikov tako ureja ta zakon in tako pomeni čas od začetka do zaključka dela ko je vozno osebje na razpolago delodajalcu ali opravlja svoje naloge ter dejavnosti, razen časa razpoložljivosti, ki se ne všteva v delovni čas.

Vlada seveda predlaga Državnemu zboru, da sprejme zakon po skrajšanem postopku, ker niso to tako velike vsebinske spremembe in dopolnitve. In tako kot v bistvu smo se dogovorili že prej, sem poudarila, vsi socialni partnerji, ki sodelujemo na tem področju, bi želeli, da se predlagane spremembe in dopolnitve začnejo izvajati že s 1. januarjem 2023, tudi zato skrajšani postopek. In tudi tukaj je skladno s pripombami Zakonodajno-pravne službe pripravljen amandma, ki so ga vložile koalicijske stranke in ga podpira in se z njim strinja tudi Vlada.

Hvala za besedo.

ZPS je v pisnem mnenju k predlogu zakona v zvezi s 1. členom opozorila na vprašanje jasnosti določb povezanih z beleženjem časa vožnje kot drugega dela. Predlagana rešitev namreč v zakonodajnem gradivu ni vsebinsko obrazložena, hkrati pa vsebinsko odstopa od določb uredbe, ki ureja uporabo zapisovalne opreme, čeprav nanjo hkrati izrecno napotuje. Zato je treba predlagano rešitev ponovno preveriti in dodatno utemeljiti. V pripombi k 3. členu pa je ZPS opozorila, da v zakonodajnem gradivu razen navedb o prilagoditvi medsebojnih dogovorov oziroma kolektivne pogodbe niso predstavljeni razlogi, ki sicer dopuščajo ločeno ureditev veljavnosti in začetka uporabe zakona. Opozorilo, da jo bo, da je ob ohranitvi takega pristopa treba besedilo člena dopolniti z določbo, s katero bo do začetka uporabe spremenjenega zakona podaljšana uporaba dosedanje zakonske ureditve, pa je z amandmajem treh poslanskih skupin ustrezno upoštevana.

Hvala.

Moje ime je Endre Mesaroš, sem predsednik Sindikata voznikov avtobusov Slovenije.

Mi se s to spremembo zakona o mobilnih delavcih v našem sindikatu se absolutno ne strinjamo. Ta zakon, mislim ta sprememba, predlog spremembe omogoča samo eno stvar, omogoča kršitev delovno pravne zakonodaje in že tako uničen poklic voznika še pahne še bolj globoko. Namreč s to spremembo se izenačuje linijski, se izenačimo z mobilnimi delavci. To pomeni, da linije do 50 kilometrov bodo spadale pod linije mobilnih delavcev in nam delovni čas, enostavno čas razpoložljivosti se ne bo vštel v delovni čas, kadar se do zdaj všteva, naj bi se vštevalo. Linije do 50 kilometrov namreč spadajo pod ZDR-1. ZDR-1 ne pozna časa razpoložljivosti, ZDR-1 ne pozna efektivne ure, ZDR-1 ne pozna doplačilne ure, kar mi to vse na plačilnih listah imamo. In zato menimo, da ta zakon zelo, zelo škodljiv za nas, ker pač omogoča delodajalcem, da legalizirajo kršitev delovnopravne zakonodaje. Zato vas prosim vseh tukaj na odboru, da ta zakon zavrnete, zavržete in nam zelo lepo, mislim, lepo prosim, da nam pomagate, da mi to uredimo. Ker drugače bili smo na to, da se, da je to usklajeno s socialnimi partnerji. To ravno ne bi mogel reči, ne, ker nas kot Sindikat voznih avtov Slovenije so izločili iz pogajanj za kolektivno pogodbo dejavnosti, nas enostavno so ignorirali takrat, ko smo imeli, ko smo ravno prišli do tega, da se bomo pogovarjali o delovnem času in plačilu za vrednotenje delovnega časa, nas enostavno socialni partnerji izrinejo, tako SDPZ kot delodajalci. In to je bilo to, vam lahko rečem, da z nami ta predlog ni usklajen in ker mi na takšen predlog sploh ne bi niti pristali. Jaz bi / nerazumljivo/.

Dober dan.

Moje ime je Jože Boškovič in sem, kot je bilo povedano, predstavnik Gospodarske zbornice.

Torej Predlog sprememb zakona je sad dolgoletnih, torej skoraj dveletnih ali več pogajanj med delodajalsko in delojemalsko stranjo in skupaj smo ugotovili, da v praksi prihaja do veliko težav, ki jih tisti, ki se ukvarjamo s cestnim potniškim prometom, v resnici eno ljubo, ne moremo implementirati, kajti nikjer v naši zakonodaji niso opredeljene linije do 50 ali nad 50 kilometrov, temveč so opredeljene linije po vrstah prevoza, torej govorim ali linijskem ali mestnem prometu ali občasni prevozi in tako dalje.

Želel bi poudariti, da je že v zdajšnjem določilu, v zdajšnjem zakonu navedeno, da se linije za linije krajše od 50 kilometrov, porablja, določbe uredbe 561, razen določb odmorov in tedenskih počitkov. S to spremembo bodo tudi počitki in odmori se upoštevali, vendar vas želim opozoriti na dejstvo, da uredba 561 določa počitek 45 minut, torej več kot je pod po ZDR, in pa tedenski počitek je lahko najmanj 24 ur, občasno skrajšani oziroma 48 ur tedenski. Torej, tu se vsekakor pravice, bom rekel, voznikov izboljšujejo.

Želim pa poudariti, zakaj je bilo tudi izpostavljeno, da je kolektivna pogodba usklajena, da smo na delodajalski strani pristali, da bodo vsi poklicni vozniki imeli, jim bo šlo v delovni čas, tudi čas malice, kar ni predpisano z uredbo 561, torej ne bi bilo potrebno, in po tej varianti zakona to ni. Po novem bodo imeli vsi pol ure priznanega delovnega časa za malico.

Tako da, kot je bilo poudarjeno, gre za usklajen dokument. In je naš predlog, da se ga podpre v tekstu in besedilu, kot je predložen.

Hvala.

/mikrofon ni vklopljen/ Uredba 561 lepo določa, lepo pove, da je delovni čas voznika od začetka dela do konca dela. To pomeni, kadar voznik da svojo vozniško kartico noter v tahograf, takrat začne delati. In to, kadar izvzame ven pri koncu dela, to se mu šteje za delovni čas. S tem zakonom, s tem spremembo zakona pa nam ta delovni čas hočejo uničiti, ne bodo nam upoštevali ves delovni čas, ves prisotnost na delu, ampak bodo izločili čas razpoložljivosti. Čas razpoložljivosti, to, kar mi čakamo med dvema vožnjama. In tega časa je ogromno. Tega časa se ogromno nabere. Seveda zdaj tudi pomanjkanje voznikov in to delodajalci zdaj koristijo enega voznika za voznika in pol, celo za dva. Nas lahko tako držijo tam do 15 ur. Enostavno efektiven, na koncu meseca pa imamo samo do 140, mogoče 130, 140t ur. Drugo se nam obračunavajo pri plačah kot čas razpoložljivosti.

Obstaja pa še nekaj, obstaja pa eno referenčno obdobje, štirimesečno, ki sploh ne vemo, kdaj se začne in kdaj se konča. Tukaj naj bi se zbrali te ure, mi mesečno delamo od 200 do 230, najmanj. Meni delona, delovni dan, v delovni teden traja 6 dni, najmanj po 9 ur na dan, traja tudi 10, 11 in 12. oddelamo mesečno od 200 do 230, 250 več ur in zamislite na koncu meseca po njihovih obračunih nam do mesečne obveznosti manjkajo ure. Kako nam lahko manjkajo ure, če in to delodajalec potem kao dodaja doplačilne ure, kar so plačani po 85 % ali pa 80 %. Ure razpoložljivosti so nam plačani po 40 % urne postavke, edino sto procentno je plačano efektivna ura in to efektivna ura samo takrat kadar se kolesa obračajo. To nam obračunavajo. Seveda ta obračun je obračunano po mobilnih, po zakonu / nerazumljivo/ delavcev, ne glede na to, jaz tudi vozim linijo do 50 kilometrov. Meni bi moglo biti obračun na moji plačilni listi od začetka dela do konca dela. Vse kar naredim čez 174 ur bi moglo biti nadure, ampak tega ni. Mi teh ur iz tega referenčnega obdobja, kar bi naj po štirih mesecih bi nam izplačali kot nadure, enostavno iz tega referenčnega, mislim, v skladišče, ko naj rečem, enostavno izginejo, jih ni. Niti ne vemo kdaj se začne ta referenčno obdobje, niti kdaj se konča. Tako da nam, po domače povedano, ukradejo ogromno ur in s tem oni nas oškodujejo.

): Dober dan. Pozdrav vsem! Jaz sem Andrej Pelicon, in tudi bivši funkcionar Sindikata voznikov avtobusov Slovenije. Jaz bi samo par stvari poudaril. Torej, vsi socialni partnerji niso bili tukaj v tem všteti pri panožni kolektivni pogodbi, ker enostavno je bil sindikat voznikov izločen iz teh pogajanj. In to so bistvene spremembe zakona, to moram povedati. To je pa bistvena je tukaj evropska direktiva, oprostite, evropska uredba 561/06. To direktivo, to uredbo kršimo s to spremembo zakona. Tam so navedene samo linije do 50 kilometrov, po razdalji se jih ločuje, ne pa po vrsti prevoza. To je za nas merodajno in temu moramo slediti, tako kot vse evropske države. Hvala.