5. redna seja

Odbor za finance

8. 11. 2022

Transkript seje

Lepo pozdravljeni vsi skupaj! Vse članice in člane odbora ter ostale prisotne lepo pozdravljam! Začenjam 5. sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti član dr. Anže Logar. Kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastilom sodelujejo: Sara Žibrat namesto Tineta Novaka in Jožef Horvat namesto Jerneja Vrtovca.

Članice in člane obveščam, da ste 28. 10. 2022 prejeli predlog za širitev z 1a točko dnevnega reda seje odbora, in sicer: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, nujni postopek. Ali želi predstavnik Ministrstva za finance podati mnenje o tem predlogu? Gospod državni sekretar, želite? (Ne.) Ali želijo svoje stališče o predlogu predstaviti predstavniki poslanskih skupin? (Ne.)

Tako prehajamo na odločanje o predlogu za širitev z 1a točko dnevnega reda seje odbora. Glasujemo. Navzočih je 9 poslank in poslancev, za je glasovalo 9, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev dnevnega reda z 1a točko sprejet.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem in s širitvijo.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZA RAZPIS POSVETOVALNEGA REFERENDUMA O SPREJETJU PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O DOHODNINI (EPA 325-IX).

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je Državnemu zboru na podlagi 184. člena Poslovnika Državnega zbora v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožefom Horvatom. Predlog je bil 6. 10. 2022 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je bil tudi uvrščen na izredno sejo Državnega zbora, ki se bo pričela 10. 11. 2022. Kot gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, imamo na voljo še mnenje Zakonodajnopravne službe z dne 25. 10. 2022 in mnenje Vlade z dne 28. 10. 2022.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: predstavnik predlagateljev poslanec Jožef Horvat, Ministrstvo za finance in Zakonodajno-pravna služba.

Dovolite mi, da v uvodu podam kratko obrazložitev poteka obravnave predloga za razpis posvetovalnega referenduma o sprejetju Predloga zakona o spremembah Zakona o dohodnini. Na današnji seji bo odbor po opravljeni razpravi o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma glasoval o mnenju, ali je podani predlog primeren, pri čemer omenjeno mnenje odbora za kasnejše končno odločanje na seji državnega zbora ni zavezujoče, ker predlog za razpis po Poslovniku državnega zbora ni akt, h kateremu bi se lahko vlagali amandmaji, lahko predlog do glasovanja o mnenju spreminja zgolj predlagatelj. Če bo Državni zbor na seji sprejel sklep, da se razpiše posvetovalni referendum, bo odbor na eni izmed naslednjih sej oblikoval Predlog odloka o razpisu posvetovalnega referenduma.

Začenjamo z obravnavo predloga za razpis posvetovalnega referenduma, v kateri bomo najprej opravili razpravo in nato še glasovali o predlogu mnenja odbora.

Želi predstavnik predlagateljev, gospod Jožef Horvat, podati dopolnilno obrazložitev predloga za razpis posvetovalnega referenduma? Izvolite, gospod Horvat.

Hvala lepa. Spoštovana gospa predsednica, hvala tudi za to obrazložitev, kako poteka obravnava takšnega predloga za razpis posvetovalnega referenduma.

Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki Vlade, lepo vas pozdravljam!

Čisto na kratko. Res je, kot ste povedali, gospa predsednica, v skladu s Poslovnikom Državnega zbora, bolj točno 184. člen, in v skladu z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi smo 6. oktobra 2022 poslanke in poslanci Nove Slovenije Državnemu zboru predlagali, podali predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o spremembah Zakona o dohodnini. Ta zakon, gre za Zakon o dohodnini, ki smo ga sami predlagali in smo želeli, da se državljanke in državljani oziroma volivke in volivci opredelijo do vprašanja, torej do referendumskega vprašanja, ki bi se glasilo: Ali ste za to, da Državni zbor Republike Slovenije sprejme Predlog zakona o spremembah Zakona o dohodnini (EPA 297-IX). Se pravi, vse je v skladu s Poslovnikom, vse je natančno v skladu z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi, tudi referendumsko vprašanje.

Ne bom zdaj šel v podrobnosti kaj želimo oziroma kaj prinaša Predlog Zakona o dohodnini, ki smo ga predložili Državnemu zboru. Gre pa preprosto za naslednje. Glede na to, da smo v situaciji, ko nas vse skupaj, ne samo tiste, ki so na socialnem robu, ampak vse skupaj močno pestijo draginja, na eni strani hrana, energenti in tudi seveda drugi artikli in družinski proračuni so močno ogroženi, smo prišli do zaključka v poslanski skupini, da bi dohodninskim zavezancem - posebej je tu poudarek na družinah -torej, da bi družinam na nek način pomagali prebroditi to to draginjo, v kateri se nahajamo. In eden od takšnih instrumentov je gotovo Zakon o dohodnini oziroma bolj točno, povišanje zneska dohodninske olajšave za vzdrževane družinske člane. Olajšava za vzdrževane družinske člane v Zakonu o dohodnini predstavlja del družinske politike. O o čem pravzaprav govorimo? Če bi bil ta naš Zakon o dohodnini sprejet oziroma če bi predhodno državljanke in državljani nam sporočili na referendumu, na posvetovalnem referendumu, da naj Državni zbor ta zakon sprejme, potem bi to pomenilo, da bi tisti dohodninski zavezanec, ki ima povprečno plačo za vzdrževanega, recimo prvega otroka, na letni ravni dobil olajšavo 97 evrov. Gospe in gospodje, ali je 97 evrov na letni ravni za vzdrževanega otroka preveč? Za drugega otroka 100 oziroma za dva otroka 174 evrov na letni ravni in za tri otroke 233 evrov bi bil višji, bi bila višja neto plača - za to gre. Ali je to preveč glede na draginjo, s katero se soočamo vsak dan, ob tem, da ne vemo, kaj nas pravzaprav čaka še v prihodnosti? Tako je bil naš zakon dobronameren, zato smo tudi želeli, da o tem odločijo ljudje, da ljudje dajo signal zakonodajalcu, tudi zaradi tega, ker beremo v koalicijski pogodbi na strani 21 in 22, da namerava koalicija spremeniti Zakon o dohodnini, in sicer navajam: »Za zagotavljanje javnofinančne stabilnosti bomo z učinkom od 1. 1. 2023 dalje razveljavili določbe letošnje novele Zakona o dohodnini, z izjemo višine splošne dohodninske olajšave, ki bo ostala na trenutno veljavni višini,« zdaj pa pozor, »proučili bomo možnost nadomestitve sistema olajšav za vzdrževane družinske člane s pravičnejšim sistemom davčnega kredita. Proučili bomo uvedbo namenskih davčnih olajšav za mlajšo aktivno populacijo.« Se pravi, tu obstaja torej možnost oziroma se vidi neka napoved v koalicijski pogodbi, da namerava koalicija pravzaprav nadomestiti, torej ukiniti instrument sistema olajšav za vzdrževane družinske člane. Prav ta olajšava za olajšave za vzdrževane družinske člane je v Sloveniji zelo dobro sprejeta, in mi ocenjujemo, da bi to bilo narobe. In ravno preko tega posvetovalnega referenduma bi dobili, predvsem koalicija, zelo dober signal, kaj s to olajšavo za vzdrževane družinske člane narediti. Mi sami ocenjujemo, da ni racionalnih razlogov za to, da bi prepovedali ta posvetovalni referendum, razumemo pa večino v Državnem zboru in ni treba dolgo razmišljati kakšen bo rezultat glasovanja na seji Državnega zbora.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Izvolite mag. Andreja Kurent.

Andreja Kurent

Hvala za besedo.

Le na kratko. Zakonodajno-pravna služba je ugotovila, da predlog za razpis posvetovalnega referenduma v večini izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta Poslovnik Državnega zbora in Zakon o referendumu in ljudski iniciativi, delno problematično pa je samo vprašanje. Tako vprašanje je namreč namenjeno zakonodajnemu referendumu, ne pa posvetovalnemu. Posvetovalni referendum, na njem se volivce vpraša o določenem vprašanju. Se pravi, s formalnega vidika ni ustrezno vprašanje, vendar z vsebinskega vidika bi ga pa lahko šteli za ustrezno, ker tudi celoten predlog zakona vsebuje samo eno problematiko in na to problematiko se tudi vaše vprašanje nanaša.

V mnenju smo opozorili tudi, da zadnji del vprašanja ni ustrezen. Navodila kako naj volivec glasuje, da obkroži za ali proti, to je že materija Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, popravkov oziroma amandmajev pa ni bilo vloženih.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za finance? Izvolite, državni sekretar, gospod Tilen Božič.

Tilen Božič

Hvala za besedo.

Rešitev ne bi ponovno izpostavljal, bi se zgolj osredotočil na mnenje Vlade v tistem delu kjer se opredeljujemo, se pravi, do te pobude rešitev.

Prva zadeva, ki se tiče glede predlaganega načina usklajevanja smo mnenja, da je ta neprimeren, pa tudi neskladen z običajnimi načini, alternativnimi načini usklajevanja in kot tak predstavlja potem lahko neutemeljeno zvišanje zneskov teh olajšav.

Kot drugo, glede povišanja zneskov teh olajšav s katerimi naj bi po predlogu zakona povečali razpoložljivi dohodek slovenskih družin je treba poudariti, da ta ne vpliva na družine, ki naj bi jim v tej zahtevni situaciji najhitreje in najintenzivneje priskočili na pomoč. To govorim tudi v duhu usmeritev Vlade, da je treba ukrepe oblikovati ciljano, smiselno odmerjeno in potem tudi spremljati kakšni so ti učinki, tudi zaradi tega, da upravičimo, da tista sredstva, ki so javna, so uporabljena na najbolj možen, se pravi na najboljši možni način. Tako, da sprememba višine olajšave za vzdrževane družinske člane bi imela največji vpliv oziroma bi razbremenila predvsem družine v najvišjih dohodkovnih oziroma davčnih razredih, ki pa primerljivo lažje prenašajo povečana finančna bremena in katerih socialna varnost zaradi splošne draginje v tem trenutku ni tako ogrožena. Se pravi, ne govorimo na dolgi rok, ampak v tem trenutku in z vidika postavljanja prioritet.

Kot primer naj navedem, da zavezanci, ki prejemajo minimalno plačo in uveljavljajo olajšavo na primer za dva otroka, dodatno zvišanje olajšave ne bi prineslo nikakršnega dviga razpoložljivega dohodka in s predlogom, ki ga je vložila skupina poslank in poslancev, se torej davčne razbremenitve ne usmerjajo na zavezance z najnižjimi dohodki in s tem na reševanje njihovih stisk. Zaradi dviga cen vseh življenjskih potrebščin, energentov ter napovedi inflacije v prihodnosti je Vlada že sprejela, vendar bolj ciljno usmerjene in skrbno odmerjene ukrepe, ki se osredotočajo na to, da draginja ne bi premočno zarezala v razpoložljivi dohodek predvsem najranljivejših skupin prebivalstva in tako ogrozila njihove socialne varnosti. Vlada je že posegla po ukrepih, ki po našem mnenju bolje naslavljajo izzive, ki so pred nami. Uveden je bil draginjski dodatek za vse prejemnike otroškega dodatka, nadalje je bil zagotovljen tudi energetski dodatek za invalide ter prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ki se za družine z več otroci izplačuje v višjem znesku, pri tem pa se od teh dodatkov ne plačuje dohodnine.

Dodatno naj še omenim, da se je pristopilo k regulaciji cen energentov za pogon in ogrevanje,: znižale oziroma omejile so se določene davčne obremenitve, tu naj izpostavim predvsem DDV na tiste energente, ki se uporabljajo za ogrevanje. Sočasno se predlaga tudi določene rešitve v okviru vladnega predloga zakona, ki je pa seveda še v postopku za dodatno razbremenitev aktivnih mladih, ki prejemajo dohodke iz dela z dodatno olajšavo, pa tudi povečana splošna olajšava za tiste, ki prejemajo nižje dohodke in jo lahko potem tudi uveljavljajo. S tovrstnimi ukrepi se zvišuje neto razpoložljivi dohodek družin, kar bi zagotovilo, da se zaradi višjih cen energentov ter splošne draginje v čim večji meri ohranita njihova socialna varnost in kupna moč. Tukaj so mišljene tako ranljive skupine, ki so bile omenjene, kot tudi nekateri splošni ukrepi, ko se pogovarjamo o regulaciji cen, pa tudi recimo o znižanju DDV, itn., ta vpliva v veliki meri tudi na srednji razred, če se tako pogovorno izrazim.

V zvezi z navedbami predlagateljev, da dohodninskim olajšavam za vzdrževane družinske člane grozi ukinitev, je treba tukaj posebej poudariti, da usmeritve za delo koalicije, ki izhaja iz programa za delo koalicije 2022-2026, ne predvidevajo ukinitve teh olajšav, temveč le preučitev možnosti nadomestitve dosedanjega sistema olajšav s pravičnejšim sistemom davčnega kredita. Se pa zavedamo, da gre za kompleksno področje, ga bo treba tako medresorsko predebatirati, nenazadnje tudi s socialnimi partnerji in tudi drugimi deležniki na tem področju, posebej na področju, lahko rečemo tako, družinske politike, kjer se ta potem preči tudi s socialno politiko v navezavi potem z davčno politiko, je tukaj izjemno veliko število ukrepov, vsi imajo neke določene cilje, vsi izmed teh ukrepov stanejo in je treba ugotoviti ali ti ukrepi dosegajo cilje, ali je smiselno imeti tako kompleksen sistem in v okviru tega opraviti tudi nek razmislek, kako naprej s temi olajšavami.

Na podlagi navedenega Vlada predlogu za razpis posvetovalnega referenduma nasprotuje.

Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj prehajamo na razpravo članic in članov odbora. Kdo želi besedo? Ugotavljam, da nihče.

S tem zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o naslednjem predlogu mnenja:

»Odbor za finance meni, da je predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o spremembah Zakona o dohodnini, EPA 325-IX, primeren.«

Glasujemo. Navzočih je 13 poslank in poslancev, za je glasovalo 4, proti 9.

(Za je glasovalo 4.) (Proti 9.)

Ugotavljam, da mnenje ni sprejeto.

S tem zaključujem obravnavo predloga na matičnem delovnem telesu. Odbor bo pripravil poročilo v katerega bo vključil pravkar sprejeto odločitev.

Prosim, da določimo še poročevalca za predstavitev poročila odbora na seji in predlagam, da sem to jaz.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda današnje seje.

Prehajamo na 1.a TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREPREČEVANJU PRANJA DENARJA IN FINANCIRANJA TERORIZMA, NUJNI POSTOPEK.

Predlagatelj zakona je Vlada. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 19. seji, 28. 10. 2022 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Predlog zakona je bil tudi uvrščen na izredno sejo Državnega zbora, ki se bo pričela 10. 11. 2022.

K obravnavi te točke so vabljene predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja in Zakonodajno- pravna služba. Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 28. 10. 2022. Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o posameznih členih na seji odbora. Amandmaje so vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica, in sicer k 2., 4., 10., 11., 19., 20. in 21. členu predloga zakona.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Želi predstavnik Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Ja. Izvolite, gospod državni sekretar.

Tilen Božič

Ponovno najlepša hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Spoštovane poslanke in poslanci!

Novela zakona, ki je pred vami, je nujna zaradi uskladitve nacionalne zakonodaje s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma s priporočili Odbora strokovnjakov pri Svetu Evrope Moneyval, ki ocenjuje skladnost ukrepov s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma s FATF standardi. Tako je potrebna uskladitev s priporočilom številka 12, ki zahteva, da zavezanci pri izvajanju poglobljenega pregleda strank, ki so politično izpostavljene osebe - med te spadate, med drugim, tudi poslanci -, poleg podatkov o izvoru sredstev pridobijo tudi podatke o izvoru premoženja, ter s priporočilom številka 32, ki pa zahteva uvedbo kontrole gotovine tudi v primeru čezmejnih prenosov gotovine med Republiko Slovenijo in drugimi državami članicami Unije. Se pravi, govorimo o tem, da velja že ureditev prenosa in iznosa iz tretjih držav v Evropsko unijo, na tej, lahko rečemo temu zunanji meji, na notranjih mejah pa tega v tem trenutku še nimamo urejenega. Prenašalec gotovine bo moral tako ob prestopu meje na zahtevo pristojnega organa prijaviti prenos gotovine nad 10 tisoč evrov oziroma v tej protivrednosti.

Z novelo zakona se v Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma po novem prenaša tudi celotno področje kontrole gotovine, ki se vnaša ali iznaša iz Evropske unije, in je bilo do sedaj urejeno v Zakonu o deviznem poslovanju. S tem se uredi izvajanje evropske uredbe 2018/1672/EU.

Dodatno se s predmetno novelo naslavljajo nekatere pripombe informacijske pooblaščenke, ki so bile podane že med obravnavo Predloga zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, in sicer se določena materija, ki je bila doslej urejena s podzakonskimi akti, prenaša v zakon. Nadalje se črtata dve določbi za zbiranje osebnih podatkov, ki sta podrobneje urejeni v drugih določbah zakona, omili se omejitev pravice do seznanitve z dostopi do podatkov v registru dejanskih lastnikov ter se jasneje tudi opredeli razmerje med Uradom Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja in informacijskim pooblaščencem. To se nanaša na tiste rešitve, ki so bile pripeljane z zakonom, ki se je sprejel v začetku tega leta.

Z novelo zakona so upoštevane tudi nekatere pripombe Zakonodajnopravne službe Državnega zbora, podane med obravnavo Predloga zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ravno tako tistega, ki je bil sprejet v začetku letošnjega leta.

Poleg prej omenjenih sprememb se z novelo na novo ureja določene pristojnosti inšpektorjev, urada in obveznost odvetnikov in notarjev, da poročajo odvetniški oziroma notarski zbornici, kadar stranka išče nasvet za pranje denarja ali financiranje terorizma.

Na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe so k predlogu zakona vloženi amandmaji koalicije, s katerimi se odpravijo nekatere nedoslednosti in redakcijske napake, in Vlada te tudi podpira. To je tudi sprejela na današnjem Odboru za gospodarstvo, na vladnem odboru, seveda. Zaradi tega predlagam, da predlog zakona vključno z amandmaji koalicije podprete.

Najlepša hvala.

Andreja Ker

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Izvolite, mag. Metoda Hrovat Pirnat.

Metoda Hrovat Pirnat

Hvala lepa za besedo, gospa predsednica.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika ustave, s pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika. S tem v zvezi lahko povem, da so k vsem členom, h katerim je Zakonodajno-pravna služba podala pisne pripombe, pripravljeni amandmaji koalicijskih poslanskih skupin, ki odpravljajo ugotovljene nepravilnosti.

Hvala.