Lepo pozdravljeni na današnji 10. nujni seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Vse članice in člane odbora, vabljene in vse ostale prisotne lepo pozdravljam!

Začenjam torej to 10. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Po zaključku uvodnega dela seje, ko bomo prešli na vsebinsko razpravo, bom kot osebno udeležen pri točki dnevnega reda vodenje te seje prepustil podpredsednici, kolegici Sandri Gazinkovski, se pa nadejam, da se bomo lepo pogovorili o paradižnikih, bučkah, mogoče bomo tudi kakšno rekli o kužkih in muckih.

Obveščam vas, da za sejo nisem prejel obvestil o odsotnosti, pač pa sem prejel dve obvestili, da na seji kot nadomestni članice in člani odbora sodelujejo, in sicer gospod poslanec Bojan Podkrajšek namesto poslanke Eve Irgl in poslanec Andrej Hoivik namesto poslanke Anje Bah Žibert.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: točka 1. Zloraba instituta socialnega podjetništva in problematika nadzora nad poslovanjem socialnih podjetij.

Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembe dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem, tak, kakršen je.

Na sejo so bili vabljeni: predlagatelj, to je Poslanska skupina SDS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za minister Luka Mesec, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije Matjaž Han, glavna inšpektorica Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, magistra mag. Andreja But, vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za delo Luka Lukič, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Finančne uprave Republike Slovenije Peter Grum.

Prehajamo torej na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE ZLORABA INSTITUTA SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA IN PROBLEMATIKA NADZORA NAD POSLOVANJEM SOCIALNIH PODJETIJ.

Zahteva Poslanske skupine SDS za sklic nujne seje odbora je objavljena na spletni strani Državnega zbora.

Preden pa predstavnici predlagatelja podelim besedo, naj dodam še to obrazložitev, da je bil sklic seje sicer namenjen na zgrešeno delovno telo Državnega zbora, izvorno bi to problematiko moralo, pokriva pač Ministrstvo za gospodarstvo in na Odboru za gospodarstvo bi bilo smelo ta sklic seje tudi obravnavati, ampak zaradi političnih okoliščin, in da se izognemo kakšnemu nepotrebnemu političnemu ropotu, sem vseglih kot predsednik tega delovnega telesa presodil, da bom sklic seje, ne glede na to, da je napak usmerjen, vendarle spustil skozi. Navsezadnje se bomo pogovarjali o enaki vsebini, pa magari, če se pogovarjamo o tem na Odboru za delo, zakaj pa ne.

Torej, želi predstavnik predlagatelja predstaviti predlog za obravnavo problematike?

Izvolite, poslanka Alenka Helbl, beseda je vaša.

Na tej točki pa torej, kot najavljeno, predajam vodenje te seje podpredsednici, poslanki Sandri Gazinkovski.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem članom odbora in tudi vsem vabljenim!

Torej, Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je na podlagi drugega odstavka 48. člena v povezavi z 32. členom Poslovnika Državnega zbora podala sklic za nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide z obravnavo te točke, kot je bilo že povedano, torej Zloraba instituta socialnega podjetništva in problematika nadzora nad poslovanjem socialnih podjetij.

Zdaj, jaz upam, da gospod Kordiš, glede na naravo dela zdaj v, na njivah in poljih, z današnjo prisotnostjo in s sklicem te seje ne bo prevelikega izpada dela, priprava polja na zimsko spanje. Torej, takrat, ko smo mi zahtevali sklic te seje, torej 18. oktobra 2022. Vidimo sedaj, da je to že več kot 14 dni z zamikom, torej 2-krat je bila seja tudi prestavljena, zato je to malo manj aktualno, ampak vseeno aktualno. Naj podam torej obrazložitev.

Gospod Miha Kordiš, aktualni predsednik Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide Državnega zbora Republike Slovenije je torej 2017 ustanovil socialno podjetje Zavod NDT Tost. Zavod ima torej v lasti njivo velikosti treh hektarjev, na kateri so prostovoljci samo v enem letu opravili 800 ur dela, za kar naj bi plačilo prejeli v pridelkih. Na plačilo naj bi po besedah sestre enega od prostovoljcev morali čakati tudi po več mesecev. V ustanovnem aktu zavoda naj bi bilo zapisano, da bo zavod v enem letu po ustanovitvi zaposlil najmanj enega delavca, v naslednjem letu pa še najmanj dva, kar se do danes ni zgodilo. Zavod ima v lasti tudi spletno trgovino, kjer poleg lastnih pridelkov prodaja tudi produkte domačih in tujih poslovnih partnerjev. V 2. členu torej Zakon o socialno podjetništvo opredeljuje kot trajno opravljanje podjetniške dejavnosti s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu, kjer ustvarjanje dobička ni glavni cilj podjetniške aktivnosti, temveč glavni cilj predstavlja doseganje socialnih oziroma družbenih učinkov. Dodatno je tudi namen socialnega podjetništva pojasnjen na vladnem portalu Slovenska poslovna točka, torej na spotu, kjer piše: »Glavni namen socialnega podjetništva je zaposliti dolgotrajno brezposelne osebe in jih spodbuditi tako, da v okviru socialnega podjetništva samostojno ustvarjajo prihodke in poskrbijo za lastno preživetje.« Zakon pri tem določa tudi, da spodbude in olajšave iz javnih sredstev socialnim podjetjem, ki izvajajo dejavnosti socialnega podjetništva ne smejo predstavljati izkrivljanja konkurence. Poleg tega zakon v 3. členu določa, da so tovrstne združbe ustanovljene z namenom trajnega opravljanja dejavnosti in so lahko ustanovljene z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, kar je tudi javni interes.

Razmerja med ustanovnim aktom in pogoji za pridobitev statusa socialnega podjetja so določena v 20. členu Zakona o socialnem podjetništvu. Ta zakon določa, da socialnemu podjetju minister, pristojen za gospodarstvo, z odločbo odvzame status, če ne posluje v skladu z aktom o ustanovitvi. Iz vsebine ustanovitvenega Akta zavoda v lasti predsednika odbora torej izhaja nesporen namen ustanovitve z namenom zaposlovanja prav tako ustanovitelj, sicer glasen zagovornik delavskega lastništva podjetij in samo samoreklamiranja antikapitalist ustanoviteljstvo ni spustil nobenega od številnih delovnih prostovoljcev.

Zaskrbljujoče je, da zavod od ustanovitve julija 2017 pa do danes v nasprotju s svojim ustanovitvenim aktom torej ne zaposluje nikogar. Kljub temu je prek ministrstva za kmetijstvo in okolje med letoma 2019 in 2020 prejel za dobrih 8 tisoč evrov subvencij. Ta isti zavod ima v lasti tudi svojo spletno trgovino, kjer seveda za denar prodaja ne le svoje pridelke, temveč tudi pridelke poslovnih partnerjev iz Slovenije in tujine. Kot je recimo / nerazumljivo/ iz Kolumbije po ceni za 21,87 evrov za kilogram.

Na 2. nujni seji odbora 5. julija 2022 sklicani s strani vladne koalicije, zaradi primerov Marinblue in Selea je prav predsednik teatralno opozarjal, da je primerov nelegalnega izkoriščanja delavcev zelo veliko in da prej kot izjema v slovenski družbi nastopajo kot svoj lasten poslovni pondel. Opozarjal je, da je škoda, ki zaradi tega nastaja trikratna. Delavci so izgoreli, podplačani, zlomljeni, uničeni psihično in fizično, socialna država ne prejme davkov in prispevkov, na slabšem pa je tudi preostalo gospodarstvo, ki ga socialni dumping spodnaša z nelojalno konkurenco. Ta poslovni model, recimo mu tudi ne pošteni poslovni model je predsednik očitno prevzel tudi sam, saj delavci njegovega socialnega podjetja za svoje delo plačila ne dobijo, plačani pa naj bi bili v pridelkih in to kljub temu, da na spletni strani NDP TOZD deluje tržno zanimiva spletna trgovina. Na spletni strani tega zavoda oglaševana domača delovna mesta, pošteno plačilo in socialno varnost, pa je predsednik odbora, torej aktualni poslanec Levice in kandidat za predsednika države, ki to ni več, no, v zanosu neprofitnega socialnega podjetništva in sodelovanja z raznoraznimi poslovnimi partnerji očitno kar pozabil, saj v izkoriščanju človeka po človeku ne vidi nobenega problema.

V oddaji Volitve 2022, 14. oktobra, je na vprašanje, zakaj v njegovem podjetju ni nihče zaposlen in zakaj nikogar ni spustil v upravljanje, če pa je toliko prostovoljcev, namreč pojasnil, da je, citiram: »To, kar je zapisano v ustanovnem aktu, le formalni pogoj zakonodaje, da smo lahko pridobili status socialnega podjetja.« Enako tudi za Pop TV, kjer je predsednik, torej predsednik odbora trdil, da je cela zadeva zakonita od začetka do konca, ker da imajo s prostovoljci skupinsko njivo, ker si kolektivno pridelujejo zelenjavo, ki jo uporabljajo doma v svojih gospodinjstvih, presežke pa od prodaje po prijateljskih in medsosedskih zvezah. Po njegovih besedah torej socialno podjetje, ki ga vodi, ni posel, pač pa grajenje skupnosti na tej njivi. Ker bi predsednik odbora svojo kolektivno njivo lahko obdeloval in skupnost na njej gradil tudi na dogovorni ravni, torej brez formalne ustanovitve socialnega podjetja, je jasno, da slednjega torej ni ustanovil z namenom zaposlovanja njemu tako ljubih zapostavljenih, ranljivih in revnih skupin prebivalstva.

S kakšnim namenom ga je torej ustanovil, ali je torej njegovo poslovanje zakonito in kakšen je položaj delavcev v njem in ali spletno prodajo svojih in tujih pridelkov izkrivlja konkurenco na trgu, pa je vprašanje, ki bi ga torej po našem mnenju morale raziskati in razrešiti za to pristojne državne institucije in organi.

In prav za to, kar sem zdaj prej povedala, Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlagamo, da po opravljeni razpravi sprejme naslednje sklepe, in sicer: da torej Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlaga ministru, pristojnemu za gospodarstvo, da nemudoma preveri izpolnjevanje pogojev NDP TOZD iz 20. člena Zakona o socialnem podjetništvu, in po potrebi ukrepa v skladu s pristojnostmi. Drugič: Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlaga Finančni upravi Republike Slovenije, Inšpektorat za delo Republike Slovenije in Tržnemu inšpektoratu Republike Slovenije, da v skladu s svojimi pristojnostmi preverijo zakonitost ustanovitve in poslovanja socialnega podjetja zavoda NDP TOZD, in v primeru ugotovljenih nepravilnosti ustrezno ukrepajo. In tretjič: Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlaga Uradu za varstvo konkurence, da v skladu s svojimi pristojnostmi preveri skladnost poslovanja socialnega podjetja NDP TOZD z Zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Preden nadaljujemo, sporočam, da poslanca Darka Krajnca nadomešča poslanka gospa Andreja Rajbenšu.

Besedo dajem predstavniku Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, državnemu sekretarju Danu Jovanu.

Izvolite!

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Jaz bom zelo kratek. NDP TOZD, socialno podjetje, je socialno podjetje, ki je bilo v sodni register vpisano 22. 8. 2017, področje socialnega podjetništva pa ureja Zakon o socialnem podjetništvu, ki pa je v resorni pristojnosti Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Do leta 2014 je bilo, je bil ta zakon in ta te dejavnosti v pristojnosti našega ministrstva, z novelo leta 2014 pa je to prešlo v pristojnost Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, vključno z nadzorom nad socialnimi podjetji.

Toliko uvodoma, če bo naprej kakšno vprašanje glede Pravilnika, imam tukaj morda kakšno pojasnitev, sicer pa predajam besedo kolegom iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Hvala.

Hvala.

Predam besedo predstavniku Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, državnemu sekretarju mag. Dejanu Židanu.

Izvolite!

Hvala za besedo, gospa podpredsednica.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, pa lep pozdrav tudi vsem ostalim prisotnim!

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je preverilo podatke, za katere je bilo zaprošeno, in je ugotovilo, da je družba, o kateri se pogovarjamo, 22. 8. 2017, ob ustanovitvi pridobila status socialnega podjetja, in sicer socialnega podjetja tipa A, kjer je zakon določal, da mora socialno podjetje tipa A trajno zaposliti najmanj 1 delavca v prvem letu in najmanj 2 v nadaljnjih letih poslovanja. Dejstvo pa je, da se je zakon nekaj mesecev kasneje, to je 15. 3. 2018, torej še pred iztekom prvega leta poslovanja podjetja NDP TOZD spremenil, in sicer na način, da je odpravil delitev socialnih podjetij na tip A in tip B ter odpravil tudi obvezo zaposlovanja. In to je tudi odgovor na prvo vprašanje.

Rad bi tudi poudaril, da je Tržni inšpektorat opravil tudi vse, kar je potrebno, vendar ker je z nami prisotna gospa direktorica, gospa Andreja But, predlagam, da sama poroča.

Samo ministrstvo pa je za informacijo zaprosilo tudi AVK, ker so nam odgovorili takole, dovolite, da preberem: Iz posredovane zahteve za sklic nujne seje Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide z dne 18. oktobra 2022, ki jo je Agencija prejela 26. oktobra 2022, ne izhajajo okoliščine, ki bi nakazovale, da bi socialno podjetje NDP TOZD, socialno podjetje, Ulica Vide Pregarčeve 11, Ljubljana, bodisi zlorabljalo ob prevladujoči položaj na trgu, bodisi bilo udeleženo v omejevanju sporazuma o omejevalnih sporazumih z drugimi podjetji in bi na tak ali kakršenkoli drugi način izkrivljali konkurenco.

Hvala za besedo.

Hvala. Če se izklopite samo.

Besedo dajem predstavnici Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, glavni inšpektorici, mag. Andreji But.

Izvolite!

Hvala lepa za besedo.

Tržni inšpektorat ima po Zakonu o podjetništvu pristojnost za nadzor nad tretjim odstavkom 18. člena, ki govori, da podjetje, ki nima statusa socialnega podjetja, ne sme uporabljati tega imena. V primeru omenjenega podjetja je bilo ugotovljeno, da si je to podjetje pridobilo ta status, se pravi upravičeno uporablja to ime, ostalih pristojnosti pa po tem zakonu tržni inšpektorat nima.

Tako da, hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavniku Inšpektorata Republike Slovenije za delo, v.d. glavnega inšpektorja Luka Lukič.

Izvolite!

Ja, lep pozdrav vsem!

Hvala za besedo.

Inšpektorat za delo ne vodi nobene prijave glede podjetja NDP TOZD. Bi pa pri tem, niti nimamo odprte nobene zadeve.

Bi pa ob tem poudaril, da glede na Zakon o socialnem podjetništvu je Inšpektorat za delo v bistvu pristojen glede, je pristojen za nadzor izvrševanja določb iz drugega odstavka 24. člena, ki govori o udeležbi delavcev prostovoljcev in uporabnikov pri upravljanju, ter je pristojen za delo v socialnem podjetju, predvsem z vidika prostovoljstva, kako je prostovoljstvo urejeno.

Mi, kot rečeno, prijav na to nismo dobili, tako da tudi ni bilo nobenega nadzora v tej zadevi.