Dober dan, dobro jutro, lepo pozdravljeni na 7. seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide!

Vse članice in člane odbora, vabljene in ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Začenjam torej 7. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da smo za današnjo sejo prejeli eno obvestilo o zadržanosti, in sicer Anja Bah Žibert bo žal na današnji seji odsotna kot poslanka, odbornica, na seji pa kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo, in sicer poslanec Zoran Mojškerc nadomešča poslanko Evo Irgl in poslanka Andreja Kert nadomešča poslanko Sandro Gazinkovski.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red, 1. točka: Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 2. točka: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in 3. točka: Razno.

Kot ste bili obveščeni, vam je bil po sklicu seje nekoliko naknadno poslan še predlog v zvezi z dnevnim redom, in sicer, da se dnevni red današnje seje razširi s točko 1A. Predlog zakona o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva.

Prehajamo torej na odločanje o predlogu za širitev s točko 1A. Želijo svoja stališča o predlogu za razširitev predstaviti predstavnik Vlade in predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Ne vidim kakšnega interesa, zato prehajamo na odločanje o predlogu za širitve.

Glasujemo. Navzočih je ? poslank in poslancev, za je glasovalo 13, proti nihče.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je razširitev dnevnega reda sprejeta.

Ker je k zadevnemu zakonu in točki dnevnega reda potrebno predložiti amandmaje, ti amandmaji so pa še v pripravi, predlagam, da namesto na položaju 1A., to točko obravnavamo kot točko 3 na današnji seji. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ne vidim nobenega nasprotovanja. Najlepša hvala. Potem bomo to obravnavali pod točko 3.

Sedaj pa prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, k točki pa so bili vabljeni: predlagatelj, to je Državni svet, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zakonodajno-pravna služba, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije.

Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. člena Poslovnika Državnega zbora, zato pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v katerem bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

S tem besedo predajam predstavniku predlagatelja predloga zakona za dopolnilno obrazložitev v imenu Državnega sveta, državni svetnik Danijel Kastelic.

Izvolite, vaša beseda.

Hvala lepa, gospod predsednik za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci, državni sekretar, predstavniki ministrstva, generalni direktor ZPIZ in ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Državni svet v okviru predložene zakonodajne iniciative, o kateri boste odločali danes, predlaga, da se spremeni način izračuna pokojninske osnove invalidom, ki delajo ali so delali s krajšim delovnim časom od polnega, ob tem pa so prejemki delnega nadomestila po sedaj veljavnem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali primerljivega prejemka na podlagi prejšnjih predpisov s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Namen novele je odprava destimulativne ureditve za invalide, ki delajo. Sprememba jih bo spodbujala k ohranjanju delovne aktivnosti, kar ima pozitivne učinke na različnih življenjskih področjih, saj delovna aktivnost spodbuja socialno vključenost in koristi ohranjanju vitalnosti. Vključevanje invalidov na trg dela in ohranjanje delovne aktivnosti pa ima pozitivne učinke tudi za družbo kot celoto. Invalidi, ki zaradi invalidnosti ne morejo več delati s polnim delovnim časom, vendar lahko delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, sedaj prejemajo plačo sorazmerno svojemu delu, za preostanek do polnega delovnega časa pa so upravičeni do delnega nadomestila na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Delno nadomestilo se odmeri na enak način kot invalidska pokojnina, to pomeni, da se najprej na podlagi preteklih dohodkov izračuna osnova, za tem se ta osnova zniža na določen odstotek, ki je odvisen od trajanja zavarovanja in razloga za invalidnost, od tega zneska se izračuna delno nadomestilo, ki upošteva skrajšanje polnega delovnega časa. Delno nadomestilo je zato nižje kot bi znašala plača za isto število ur. Ob upokojitvi se pokojninsko osnovo izračuna na novo, pri tem se kot dohodek upošteva delno nadomestilo, ki pa je že obdelano, zato je pokojninska osnova nižja, kot bi bila, če bi invalid delal s polnim delovnim časom. Nižja pa je tudi od pokojninske osnove, ki bi jo imel v primeru, če ob delu s skrajšanim delovnim časom delnega nadomestila sploh ne bi prejemal, saj bi se v tem primeru njegovi dohodki preračunali na polni delovni čas. Po predlogu, ki je pred vami, bi se pri izračunu pokojninske osnove namesto delnega nadomestila upošteval znesek, ki je enak razliki med plačo, ki jo invalid prejema za delo s skrajšanim delovnim časom od polnega, in plačo, ki bi jo prejemal, če bi isto delo lahko opravljal s polnim delovnim časom. Torej se bo ob izračunu pokojninske osnove upoštevalo dohodke, kot bi jih invalid imel, če bi delal s polnim delovnim časom. To bo spodbudilo invalide, da dlje časa vztrajajo na trgu dela oziroma da ga ne zapuščajo, saj kot delovna aktivnost ne bo več negativno vplivala na višino njihove pokojnine kot sedaj. Če ponazorim s primerom, ko upravičenec do delnega nadomestila plače zaradi invalidnosti dela s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno, za kar prejema plačo v višini 100 evrov in nadomestilo v višini 200 evrov. Če malo poenostavimo izračun pokojnine, bi se mu po uveljavitvi ureditvi pokojnine odmerila od osnove 1200 evrov, po predlagani spremembi pa od 1333 evrov, kolikor bi bilo tudi v primeru, če bi invalid lahko delal s polnim delovnim časom. 1333 evrov pa bi pokojninska osnova znašala tudi v primeru, če invalid ni prejemnik nadomestila, saj se mu v tem primeru dohodki preračunajo na polni delovni čas. Zaradi zagotovitve enakega položaja invalidov, ki so zaradi invalidnosti delali s krajšim delovnim časom od polnega tisti, ki so že upokojeni, in tisti, ki se bodo še upokojevali, je predlagano, da se nova ureditev uporabi v vseh postopkih, v katerih še ni bilo določeno o pravici do pokojnine. Tisti, ki so že upokojeni, pa bodo lahko zahtevali ponovno odmero, ki se bo opravila skladno z novo ureditvijo. Iz praktičnih razlogov je predlagano, da zakon začne veljati prvi dan naslednjega meseca po objavi.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na načelni ravni ni nasprotoval našemu predlogu, podporo predlagani rešitvi pa sta izrazila tudi Svet za invalide Republike Slovenije kakor tudi Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije, ki sta opozorila, da na pomen delovne aktivnosti za invalide tako z ekonomskega vidika kot z vidika njihove socializacije. Spremembe trenutne ureditve po opozorilu Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije priporoča tudi OECD, ki je na navedenem področju izvedel posebno raziskavo. Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je v svojem mnenju izpostavila parcialnost predlagane spremembe, zavedamo se, da je predlagana sprememba parcialni poseg v občutljivi sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, žal se brez parcialnih posegov v sistem v slednjem zadnja leta ne spremeni kaj dosti, k reševanju predstavljene problematike pa je treba pristopiti takoj.

V zvezi z ostalimi pripombami Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora smo pripravili predlog amandmaja, kjer Državni svet skladno s Poslovnikom Državnega zbora ne more vložiti amandmaja k predlogu zakona, zato vas prosim, da ga sprejmete kot amandma odbora.

Spoštovane poslanke in poslanci, naprošam vas za podporo tako predloženemu amandmaju kot predlogu zakona v celoti in se vam zahvaljujem za vašo pozornost. Hvala lepa.

Hvala za predstavljeno stališče. Preden nadaljujemo vas obveščam še, da poslanko Alenko Helbl nadomešča poslanec Andrej Hoivik. Naslednji je na vrsto predstavnik Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Bi želeli besedo? Bi želeli. Državni sekretar Dan Juvan, izvolite.

Lep pozdrav. Hvala za besedo.

Uvodoma povem, da je Vlada Republike Slovenije preučila navedbe in utemeljitve predlagateljev zakona in se strinjam, da so v sedanji ureditvi invalidi, ki delajo krajši delovni čas pri odmeri pokojnin prikrajšani. Pred nami je predlog zakona, ki bi delovnim invalidom, ki ostanejo vključeni v zavarovanje za krajši delovni čas pri upokojitvi spremenil način določanja pokojninske osnove. Invalidi, ki ostanejo vključeni v zavarovanje za krajši delovni čas, prejemajo plačo ter invalidsko nadomestilo, saj iz zdravstvenih razlogov dela niso sposobni opravljati s polnim delovnim časom. Pri upokojitvi se jim v pokojninsko osnovo upošteva plača za krajši delovni čas in nadomestilo, ki je bilo že odmerjeno od pokojninske osnove. Da ne bi bili zavarovanci, ki delajo krajši delovni čas, pri upokojitvi oškodovani, se s tem predlogom spreminja izračun pokojninske osnove, s čimer se zavarovancem s priznano invalidnostjo znesek preteklih plač ne bi več zniževal dvakrat. Skladno s predlogom se bi prejemnikom nadomestil, ki delajo krajši delovni čas, pri odmeri pokojninske osnove za čas prejemanja nadomestila upošteval znesek v višini razlike med plačo oziroma osnovo, ki so jo prejemali za delo s krajšim delovnim časom od polnega, in plača oziroma osnovo, ki bi jo prejemali, če bi isto delo opravljali s polnim delovnim časom.

Ker Vlada Republike Slovenije spodbuja, da delovni invalidi kljub njihovim omejitvam čim dlje ostanejo na trgu delovne sile, se jim v primerih, kadar delajo krajši delovni čas, izplačuje invalidsko nadomestilo v skladu z ZPIZ.

Vlada se strinja s predlagateljem, da so takšni delovni invalidi pri upokojitvi v slabšem položaju kot ostali zavarovanci, ki izpolnijo pogoje za starostno ali invalidsko upokojitev, saj se jim v pokojninsko osnovo upoštevajo nadomestila, ki so jim bila že enkrat odmerjena od pokojninske osnove za invalidsko pokojnino, kar pomeni, da je njihova pokojninska osnova pri upokojitvi dvakrat zmanjšana. Da ne bi več prihajalo do prikrajšanja že tako ranljive skupine zavarovancev, kot so delovni invalidi, je potrebno sprejeti zakonske spremembe, na podlagi katerih se pri upokojitvi ne bodo več upoštevala nadomestila za krajši delovni čas, temveč se bodo plače oziroma osnove preračunale na polni delovni čas. Navkljub temu Vlada dr. Roberta Goloba meni, da se morajo posegi v pokojninsko zakonodajo izvajati v okviru sprememb pokojninske zakonodaje oziroma pokojninske reforme, ki mora biti v Državnem zboru sprejeta do konca leta 2024. Ministrstvo za delo je v skladu s tem že pristopilo k izvedbi projekcij in pripravi izhodišč za celovito spremembo pokojninskega sistema. Ker pa Ministrstvo za delo ocenjuje, da gre pri današnji problematiki za akutno problematiko, je direktorat že pristopil k pripravi celovite rešitve, v kateri se pretresa ne le višina invalidske pokojnine, ampak tudi dohodek invalidov, ki so vključeni v delovni proces. Ministrstvo bo zato predlagalo, da se zadeva uredi še pred sprejetjem pokojninske reforme. Hvala.

Hvala za predstavljeno stališče. Besedo dalje predajam vabljenim. Predstavnik Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, torej direktor mag. Marjan Papež, bi želeli besedo? Bi, ampak smo v resnici pozabili vmes še na predstavnico Zakonodajno-pravne pravne službe, se opravičujem, moja napaka. Torej mag. Andreja Kurent, izvolite, vaša beseda, se opravičujem.

Ni problema. Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj!

Kot je predstavnik predlagatelja že navedel, se je seveda Zakonodajno-pravna služba v svojem pisnem mnenju, ki ga je oblikovala skladno s svojim nalogam ponovno, to se pravi že petič v zadnjem letu opozorila, da gre za nepravilni poseg s parcialnimi rešitvami, s tem se posega v vzpostavljen sistem Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Kot sami veste, zakon je postal popolnoma nepregleden. S tem se krni na načelo pravne predvidljivosti, pravne varnosti, kar izhaja iz načela pravne države, kot ga določa 2. člen Ustave. S tega vidika je predlog zakona sporen.

Ocenjujemo tudi, da je predlog zakona sporen z vidika 2. člena Ustave tudi zato, ker v materialni del zakona vnaša določbe, ki po svoji naravi sodijo v prehodne določbe. Hkrati je, po naši oceni, ta materija sodi bolj v 33. in ne 32. člen ZPIZ, to se pravi, je tudi narobe umeščeno. V mnenju smo izpostavili tudi, da so, da so primerljive določbe 32. člena ZPIZ, da jih je vseboval že ZPIZ-1, to pomeni že, da ta ureditev traja več kot 20 let. Predlagatelj nikjer ni navedel, da je sprožil kakršnekoli tudi sodne in ustavno sodne postopke v zvezi s tem.

Nadalje je z vidika skladnosti z Ustave sporno tudi, da se spreminjajo pravila za izračun pokojninske osnove, saj se s tem lahko povzroči neenaka obravnava zavarovancev, zlasti pa to velja za zavarovance, katerim se sedaj ugotavlja pokojninska osnova, saj se predlog zakona nanaša samo na pretekla obdobja. Končno je po oceni Zakonodajno-pravne službe predlog zakona sporen tudi z vidika prepovedi retroaktivnosti iz 155. člena Ustave, saj ne daje nobene, zakonodajno gradivo ne daje nobene utemeljitve, ki bi to opravičevala. Opozorili smo tudi na določene nomotehnične nepravilnosti, pa tudi na to, da členi ZPIZ-2, so po zadnji noveli ponovno naslovljene prehodne določbe. Tudi tega predlagatelj ni popravil.

Torej mnenje Zakonodajno-pravne službe je bilo dano dva tedna nazaj, amandmaji v roku niso bili vloženi, če pa bo vaše kdo prevzel, od pooblaščenih predlagateljev, imamo pa tudi nanje še pripombe.

Hvala lepa.

Hvala za obrazložitev Zakonodajno-pravni službi.

S tem torej lahko predam besedo direktorju zavoda, mag. Marijanu Papežu. / oglašanje iz dvorane/ Brez? / oglašanje iz dvorane/ Okej, potem … / nerazumljivo/

Hvala za besedo, gospod predsednik.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Veseli me, kar sem slišal s strani državnega sekretarja, da se bo pristopilo k celoviti reformi in da je s tem najbrž res, da se izognemo tem parcialnim rešitvam. Nekako me je pa začudilo, da gre za akutno problematiko. Zakaj bi šlo za akutno problematiko? Zakon velja, tak način odmere nadomestila od leta 2003. A zdaj bi bila pa, zato, ker je bila predstavitev spomladi OECD, tudi invalidskega zavarovanja in ko je eden od v bistvu prisotnih izpostavil to problematiko, pa zelo specifično, - zelo specifično -, tukaj malo preveč mešamo. On je izpostavil, da on bi bil lahko invalidsko upokojen, imel je pa interes, da še naprej dela in ker ima manj kot 24 let dobe, mu potem nadaljnje delo zniža invalidsko pokojnino. Takih primerov je izredno malo. Kdaj pride do takih primerov? Ko sam zavarovanec, kjer izvidi kažejo na invalidski komisiji, na senatu, da bi bila prva kategorija in izrazi še željo, da bi delal. Tudi pri onkoloških bolnikih, pride kdaj v poštev, ko nekako tisti, ki bi mogel biti invalidsko upokojen na podlagi izvidov, interes, da ostane še čim dlje v delovnem razmerju. To jih je izredno malo. Mi pa zdaj projiciramo na vse tiste, ki so delno, se pravi, ki prejemajo, ki so v bistvu dobili tretjo kategorijo s krajši, krajši delovni čas. In govorimo o dvakratnem prikrajšanju. Zakaj dvakratno prikrajšanje, oškodovanje? Tak način je odmera delnega nadomestila in tista odmera velja samo kot invalidska pokojnina, se pravi na dan nastanka invalidnosti za delno nadomestilo in potem, ko se pride do starostne upokojitve, predčasne ali pa invalidske, velja potem novo pravilo, kjer se še nadalje upošteva. Tudi tu je bilo govora, da če bi bili polovični delovni čas zavarovani, bi se jim pa preračunalo. Poglejmo, kaj je delno, se pravi, nekdo, ki dela skrajšani delovni čas. Tu je socialni korektiv, da se mu doba pa šteje v celoti, v celoti. Se pravi, ne smemo mešati. Se pravi, prišlo je do izredno parcialnih rešitev. OECD predstavnik, kjer po moji oceni našega invalidskega zavarovanja kaj pretirano ne poznajo in so predstavili samo tisto, kar smo jim mi povedali, je rekel, ja, invalid še naprej dela, ne sme biti prikrajšan, da je s tem destimulativno, pa da ni dejansko spodbudno za invalide, da bi naprej delali. Daleč od tega. Saj tu govorimo, kot da vsi invalidi, ki delajo skrajšan delovni čas, bi se invalidsko upokojili - samo izjemoma. Govorimo že desetletje in več, da je treba urediti invalidsko zavarovanje v celoti. Reforme invalidskega zavarovanja, ki je težja od pokojninskega, se pa nismo lotili. Samo z nadomestili, od leta 1992 pa potem leta 2003 smo z nadomestili zmedli situacijo, da so različne vrste nadomestil. Jaz sem že pred letom 2000 rekel, prevedba nadomestil, vsi na isti imenovalec, ampak ni se zgodilo. Se pravi, bi težko rekli, da je zadeva akutna, jo je pa treba, tako kot ostale parcialne rešitve, ki so spet predlagane v naslednjih predlogih zakona, da se pristopi k celoviti reformi. Pa ne pozabiti na invalidsko zavarovanje in ne pozabiti, da za invalidsko zavarovanje ne rabimo pol leta ali pa tri mesece, ampak je treba več časa, ker je več deležnikov, da se te stvari rešijo.

Ja, svet zavoda načelno ni nasprotoval, ampak bistveni sklep sveta zavoda je pri vseh teh spremembah, naj se pristopi k celoviti sistemski rešitvi in upošteva te predloge. Se pravi, jaz se strinjam, da ni pravi čas, da se spet z eno parcialno rešitvijo poseže. Pa veste, kaj ima ta parcialna rešitev, ko se želi, da bi celo za nazaj, tisti, ki so upokojeni, lahko pridobili novo odmero - do sedaj ne poznam v zavodu, pa sem kar nekaj časa, da bi se poseglo z eno, bomo rekli, spremembo zakona ali pa tudi pri reformi v sam sistem matične evidence zavarovancev. Ker tu bi rekli, aha, to, ko se zbirajo in polnijo podatki matične evidence, ker tudi Računsko sodišče budno bedi nad to matično evidenco zavarovancev, zdaj bi z enim členom rekli, tisto za 19 let nazaj, tisto pa ne velja, in se bo nekaj preračunalo, kajne. Tako da, veste, če bi pa rekli glede akutnih zadev, jih je pa na… bi bile pa kakšne zadeve bistveno bolj akutne, da bi se morale rešiti; tam pa čakam že par let, da bi dodal kakšno, pod narekovaji, parcialno rešitev. Ampak mislim, da je čas, da se moja želja, ki sem jo tudi enkrat izrazil, pa tudi zadnjič, ko sem bil pri predsedniku Vlade, naj se parcialnih rešitev ne sprejema in pristopi k tej reformi, pri reformi pa obravnava vse te predloge, pa še marsikateri drugi, kjer je dejansko potrebno, ne pa samo za določene kategorije.

Hvala lepa.

PREDSEDNIK MIHA KORDIŠ: Hvala za predstavljeno stališče.

Naslednja je na vrsti še predstavnica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije. Izvolite, mag. Mateja Toman, beseda je vaša.

MAG. MATEJA TOMAN (predstavnica NSIOS): Upam, da se sliši, tudi če sem malo bolj oddaljena. Je v redu, hvala. Hvala za besedo, hvala za vabilo k prisostvovanju na tej seji.

Ja, Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije seveda podpira danes obravnavano pobudo. Večkrat sicer slišimo, da so te pobude parcialne, to drži, pogosto se smo tega očitka deležni oziroma se omeni, da bo neka zadeva rešena, ko bo določeno vsebinsko področje predmet obravnave oziroma reforme. Tudi pri, na področju invalidskega zavarovanja je tako, vendar tu vedno ponovno opozarjamo, da včasih je za posameznika težko čakati 10, 15 ali pa tudi 20 let, da se neka zadeva vključi v celovito reformo. Vemo, da reforme takšnih sistemov, kot je invalidsko, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so obsežne, trajajo kar nekaj časa. Tudi takrat, ko se postopek priprave nove zakonodaje sproži, to traja kar nekaj mesecev, lahko pa tudi leto ali več. S stališča posameznika je čakanje 10 let ali pa celo 20 let seveda absolutno drugačen vidik od stališča države. 20 let za posameznika lahko njegova kariera ali pa večji del njegove kariere, lahko pa medtem že tudi zaključi svoje življenje. Tako da 10 ali pa 20 let čakanja je stališče posameznika seveda nesprejemljivo, zato je potem rezultat tega stališča, da gledamo z očmi tudi državljana, da so na vrsti pa parcialne rešitve oziroma predlogi, da se neka zadeva uredi, čeprav ni predmet neke celovite sistemske rešitve in če gledamo s stališča posameznika, opozorjeno je sicer bilo, da je teh posameznikov malo, vendarle pa smo v obdobju spreminjanja tudi trga dela, delovna mesta so drugačna v zadnjih letih in uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije dejansko omogoča, da se vedno več invalidov, ki so sicer težje gibalno ovirani, odloča za nadaljevanje kariere in ohranjajo zaposlitev, čeprav bi ta bila sicer v preteklosti povsem nemogoča oziroma je tudi včasih s stališča zdravniških izvidov bolj nakazano, da je posameznik že tako rekoč upravičen do invalidske upokojitve, ampak si marsikdo želi, da svoje delo nadaljuje, ga pa seveda ne zmore v polnem delovnem času, ker zaradi zdravstvenega stanja potrebuje bodisi povsem spremenjen urnik, več počitka, prilagojeno izvajanje dela in je lahko delo s skrajšanim delovnim časom pač zanj najustreznejša rešitev.

Kar se tiče finančnih posledic, seveda, če se v pokojninsko osnovo šteje nadomestilo, ki je bilo odmerjeno kot delna invalidska pokojnina, je seveda to nižje od plače in pride do te razlike med osnovo, ki bi jo posameznik imel kot zaposlen s polnim delovnim časom oziroma v primerjavi s tem, če dela recimo polovični delovni čas, polovica je pa odmerjeno nadomestilo v višini delne invalidske pokojnine, kot bi mu pripadala, če bi se takrat, ko mu je bila priznana pravica do dela s skrajšanim delovnim časom, tudi dejansko v celoti invalidsko upokojil.

Prav zaradi tega, ker smo v Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije vedno zagovorniki stališča, naj se invalide podpre v njihovem aktivnem življenju, naj se jih podpre v njihovem razumevanju tudi njihove vloge aktivnega državljana in nenazadnje tudi državljana, ki prispeva k delovnemu, k trgu dela, k ustvarjanju dodane vrednosti v podjetju, kjer je zaposlen, k temu, da je čim dlje aktiven tudi kot družbeno angažiran državljan, vedno podpiramo rešitve, tudi če so, če jim je očitano, da so parcialne, ampak tiste, ki gredo v smeri spodbujanja tega aktivnega udejstvovanja invalidov in seveda tudi tiste rešitve, ki gredo v smeri zagotavljanja njihove čim višje možne ravni socialne oziroma ekonomske varnosti.

Zato tudi ta današnji predlog seveda podpiramo in upam, da bo deležen tudi vaše podpore.

Hvala.

Najlepša hvala za predstavljeno stališče.

Ugotavljam, da smo izčrpali uvodne obrazložitve in stališča vabljenih, zato prehajamo na obravnavo. Predlog zakona ima 3 člene. Ker k predlogu zakona ni bilo vloženih amandmajev, predlagam, da obravnavo opravimo na način, da razpravljamo o vseh treh členih skupaj, na koncu pa temu primerno glasujemo še o vseh treh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato odpiram razpravo članic in članov odbora o vseh treh členih. Kdo želi razpravljati, prosim dvignite roko, prijavite se med razpravljavce? Je pa že prijavljen prvi razpravljavec, to je mag. Darko Krajnc.

Darko, izvoli.

Hvala za besedo, predsedujoči.

Lep pozdrav vsem gostom in kolegom!

Glede na vse slišano, na vse argumente s strani gospoda sekretarja, Zakonodajno-pravne službe in direktorja ZPIZ, pa glede na vse ostale okoliščine, smo se v koaliciji odločili, da podamo predlog sklepa Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica. Reforma, ki nas čaka, bo sigurno velik zalogaj, posega na več področij, pa vendar vseeno, te stvari in določene akutne zadeve, ki jih je omenil gospod direktor, so že na ministrstvu v pripravi nekatere rešitve, zato Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide poziva Ministrstvo za delo, da do konca letošnjega leta pripravi predlog novele Zakona o ZPIZ, s katero se bo celovito naslovila, odpravila anomalija pri upoštevanju pokojninske osnove v primeru, ko je zavarovanec

invalid, ki je v skladu s preostalo delovno zmožnostjo delal s krajšim delovnim časom od polnega, ter je obenem za preostanek do polnega delovnega časa prejemal delovno nadomestilo po 86. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Poleg tega pa mogoče še kake določene akutne zadeve, ki ne bi mogle počakati do konca leta 2024, v katerem je predvidena resna celostna reforma.