23. izredna seja

Državni zbor

10. 11. 2022

Transkript seje

Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 23. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklicala na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Današnje seje se ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Felice Žiža, ki bo odsoten do 13. ure, Ferenc Horvath, ki bo odsoten do 10. ure, Iva Dimic, Janez Cigler Kralj, ki bo odsoten od 12. do 16. ure, Jernej Vrtovec, ki bo odsoten od 15. ure dalje, enako mag. Matej Tonin od petnajste ure dalje, Tine Novak, ki bo odsoten do 17. ure, in enako mag. Rastislav Vrečko, Katarina Štraus bo odsotna do 19.30 ure in prav tako Vera Granfol, Miha Kordiš, Aleksander Reberšek, mag. Meira Hot, ki bo odsotna do 9.30 ure, dr. Anže Logar, Alenka Jeraj, Zoran Mojškerc, Rado Gladek, ki bo odsoten do 12. ure, Anja Bah Žibert, Suzana Lep Šimenko, Bojan Podkrajšek, ki bo odsoten do 12. ure, Franc Rosec, ki bo odsoten do 18. ure, Žan Mahnič, Andreja Rajbenšu, Mateja Čalušić in Lena Grgurevič vse pridejo čez pol ure, torej odsotne bodo do 9.30, Andreja Živic, ki bo odsotna prvih 15 minut in sama bom odsotna od 11. do 12. ure in od 14. do 21. ure.

Na sejo sem vabila ministrico za notranje zadeve, mag. Tatjano Bobnar k 4. točki dnevnega reda, ministrico za zunanje zadeve Tanjo Fajon k 5. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 23. seje Državnega zbora, predlog katerega ste prejeli v ponedeljek, 7. novembra, s sklicem seje.

O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev nisem prejela in zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje o dnevnem redu in prosim vas, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav in glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 59 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 59.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red seje določen.

Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO INTERPELACIJE O DELU IN ODGOVORNOSTI MINISTRICE ZA ZUNANJE ZADEVE TANJE FAJON.

Interpelacijo je v obravnavo zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec. Za dopolnilno obrazložitev interpelacije dajem najprej besedo predstavniku predlagatelja kolegu Francu Brezniku.

Spoštovana predsednica, spoštovana ministrica za zunanje zadeve, spoštovani kolegi in kolegice, spoštovani ostali ministri, državni sekretarji.

Dovolite mi, da na začetku teh trideset minut, ko imam, dodam dodatno obrazložitev o interpelaciji o delu in odgovornosti ministrice za zunanje zadeve gospe Tanje Fajon. Vsem gostom tukaj v veliki dvorani Državnega zbora pa želim predvsem povedati, o čem se bomo danes pogovarjali. Pogovarjali se bomo o svobodi, kaj je to resnična svoboda, kaj je svoboda duha, pogovarjali se bomo o ustavni demokraciji, kdo jo kreira, pogovarjali se bomo, kdo kreira zunanjo politiko, pogovarjali se bomo o Zakonu o tajnih podatkih, kdo ima dostop tudi brez dovoljenja do Zakona o tajnih podatkih, pogovarjali se bomo o bistvu naše demokracije, pogovarjali se bomo o volilnem procesu, ki je osnovni input slovenske demokracije in tudi vseh ostalih demokracij v tistem, ko se lahko seznanite z vsemi podatki vseh, ki delujejo v tem volilnem procesu v tistem obdobju ali pa v času in s podatki se lahko pravilno odločite v volilnih opravilih in določite po vsej verjetnosti res izbranca ljudstva vsega tega, kar si ljudje želijo in kar premore Slovenija, govorimo o meritokraciji v demokraciji, ne govorimo o osebni meritokraciji, ampak o meritokraciji v ne samo približkov demokracije, ampak tiste demokracije, ki smo si jo zaželeli z ustavno temeljno listino o rojstvu te naše države, tudi zakaj je profesor Jambrek, eden izmed avtorjev ustave, posebej poudaril, da moramo govoriti, da ima Slovenija ustavno demokracijo in ne kakršnokoli demokracijo. Ravno to je bistvo tudi današnje interpelacije in bistvo vseh tistih mladih, ki se boste kdajkoli odločili, da boste kandidirali za kakšno funkcijo v tej državi. To je bistvo današnje interpelacije. In v tej interpelaciji, v številnih argumentih boste lahko morda zaznali, kako krhka je naša demokracija, kako je lahko, bi rekel, ugrabljena s strani tranzicijske levice ves čas delovanja slovenske države, zakaj Slovenija v bistvu ne more postati Švica, zakaj smo še vedno na stran poti in zakaj, lahko bi rekel, tisti, ki so zmagovalci slovenske izkrivljene tranzicije, ki so ukradli družbeno, nekdanje družbeno premoženje in so svoje politične privilegije konvertirali v državno nasledstvo, torej tudi v dedno nasledstvo, zakaj taki lahko danes postanejo celo v tej državi predsedniki države. To je temelj in to je osnova za te volitve in meče, lahko bi rekel, tudi slabo luč na vse preostale volitve. Izvedeli boste morda tudi ali pa si boste lahko predstavljali, zakaj dr. Jože Pučnik, oče te slovenske države, ni mogel nikoli postati predsednik. Vse to boste lahko izvedeli z današnjo interpelacijo. Po vseh podatkih, po vseh izjavah seveda trenutne koalicije zelo vehementno govorijo, da so zmagovalci, da s to interpelacijo ne bomo dosegli ničesar, da imajo veliko večino v tem Državnem zboru. Imeli so jo večkrat pod večimi strankami, pod večimi imeni, priimki, pod večimi raznimi skupinami, gibanji in vse ostalo, vedno so propadli, vedno so razočarali volivce, vedno so v Sloveniji, Slovenijo videli samo v svoji denarnici. Danes pa govorimo o tej interpelaciji tisti, ki smo Slovenijo branili s svojimi življenji leta 1991, ki smo jo imeli v svojem srcu in ne v svojih denarnicah. Tudi to je bistvo te interpelacije in tudi o tej odgovornosti do volivcev, do slovenske demokracije in do prebojnega momenta, v katerem je deloval tudi naš veleposlanik v Združenih državah Amerike. Gre za kariernega diplomata, gospod Tone Kajzer. Tudi ta je bil eden izmed ljudi, ki so zaradi drugačnega razmišljanja, zaradi tega ker je opozarjal na napake, na stranpoti, bil zaradi tega sankcioniran. To je oblika svobode, ki se prodaja pod nesvobodo v Republiki Sloveniji.

Torej, naj povem v 1. točki bistvo interpelacije. Odgovornost zaradi zlorabe predvsem v prvi fazi diplomatsko-konzularnih predstavništev Republike Slovenije, predvsem zaradi selektivnega zbiranja podpisov podpore volivk in volivcev, za podporo kandidatki, za volitve predsednika republike, s čimer je bila ustvarjena neenakost pred zakonom, ter kršitve 17. člena Zakona o zunanjih zadevah, kjer se z namero odpoklicu ni predhodno seznanilo predsednika Republike Slovenije, kar je imelo za posledico izgubljeno zaupanje v institucije pravne države in zaradi dejanj pri izvrševanju politične funkcije, ki so imele za posledico izgubljeno zaupanje v funkcijo ministrice na področju zunanjih zadev. Na podlagi 118. člena Ustave Republike Slovenije ter 253. člena Poslovnika Državnega zbora, podpisane poslanci in poslanke predlagam, da Državni zbor Republike Slovenije danes po končani razpravi o interpelaciji o delu in odgovornosti ministrice za zunanje zadeve sprejme torej naslednji sklep. Obrazložitev tega sklepa se glasi: Odgovornost zaradi zlorabe diplomatskih konzularnih predstavništev Republike Slovenije, predvsem zaradi selektivnega zbiranja podpisov podpore volivk in volivcev za podporo kandidatki za volitve predsednika Republike Slovenije, s čimer je ustvarjena neenakost pred zakonom ter kršitve torej 17. člena Zakona o zunanjih zadevah, ki se z namero odpoklicu ni predhodno seznanilo predsednika Republike Slovenije, kar ima za posledico izgubljeno zaupanje v institucije pravne države in zaradi dejanj pri izvrševanju politične funkcije, ki imajo za posledico izgubljeno zaupanje v funkcijo ministrice na področju zunanjih zadev. Ministrica za zunanje zadeve, gospa Tanja Fajon, je ob imenovanju pred Državnim zbor Republike Slovenije 1. junija 2022, kot cela vrsta ministrov prisegala, da bo spoštovala ustavni red, in da bo ravnala po svoji vesti, in da bo z vsemi svojimi močmi torej delovala v blaginjo Slovenije.

Sedaj pa naj še obrazložim kar nekaj dejstev, ki so narekovali vložitev te interpelacije. Torej, začelo se je z Ministrstvom za notranje zadeve, Direktoratom za upravne enote in zadeve, ki je 30. avgusta 2022 poslalo dopis z naslovom Zadeve, posredovanje naslova za prejemanje obrazcev podpore dr. Nataši Pirc Musar Državnemu zboru, vsem upravnim enotam v Republiki Sloveniji, Ministrstvu za zunanje zadeve, konzularnemu sektorju, Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvu za pravosodje, za zdravje, za izobraževanje, zahtevkom torej volilnega štaba dr. Nataši Pirc Musar, ki je eni kandidatki, ki je zbirala podpise, obrazce podpore svoji kandidaturi postavilo v privilegiran položaj. To predstavlja po mnenju podpisnikov predmetne interpelacije kršitev načela enakosti pred zakonom ter zlorabo volilnih opravil. Bistveno je, da bi moralo po spoštovanju načela enakosti pred zakonom in zaradi varovanja enakosti na področju volilne pravice, ministrstvo posredovati naslovnikom dopisa ministrstva naslove vseh kandidatov istočasno ob začetku zbiranja podpisov podpor, ali pa bi se moralo takšnega dejanja torej vzdržati. Po mnenju podpisnikov predmetne interpelacije ni v nobenem primeru dopustno s strani ministrstva kar posredovati vloge volilnega štaba samo za eno kandidatko uradnim institucijam, saj gre za očitno favoriziranje te kandidatke. Izgovarjanje na željo volilnega štaba navedene kandidatke je povsem brezpredmetno. Pošiljanje naslova za pošiljanje obrazcev zgolj enega kandidata posebej, ostale kandidate dejansko postavlja v neenakopraven položaj, kar je zakonsko sporno in ker gre za uresničevanje ustavne volilne pravice, tudi očitno ustavno sporno. Na to je v odprtem pismu predsedniku Republike Slovenije, gospodu Borut Pahor opozoril tudi dolgoletni minister, veleposlanik Republike Slovenije, nenazadnje tudi profesor prava in mednarodnih odnosov, dr. Dimitrij Rupel, da notranja, nato pa še zunaj ministrstva sta ravnali v nasprotju z Ustavo in zakoni Republike Slovenije v četrtem odstavku za vse, ki študirate pravo, 153. člena slovenske Ustave, lahko preberemo. Posamezni akti in dejanja državnih organov morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu. Pristojno ministrstvo je dolžno skrbeti za ustavnost in zakonitost volilnih postopkov in v teh postopkih spoštovati načelo enakosti in varovati enakost na področju volilne pravice. Menimo, da je šlo pri tem za očitno in nesporno zlorabo javnih funkcij v politične namene. Po javni objavi zgolj navedenega dopisa ministrstva, pristojnega za notranje zadeve so v začetku septembra sledili številni očitki. Da Ministrstvo za volilni štab dr. Nataši Pirc Musar in z njo dela nedopustno kampanjo, jo postavlja v privilegiran položaj. Naj povem, prvo se je s kritiko najavila dr. Nina Krajnik, ki je zbirala podpise svoji kandidaturi, skupaj, torej s soavtorjem Ustave dr. Petrom Jambrekom, sta na novinarski konferenci poudarila, da gre za protiustavno in nezakonito izrabo državnih institucij zgolj v prid dr. Nataši Pirc Musar. Temu stališču dr. Petra Jambrka je sledil tudi dr. Rajko Pirnat, profesor dr. Rajko Pirnat z datumom 2. septembra 2022. Med drugim so se o kritiki diskriminatornosti oglasili tudi v stranki Resnica in zahtevajo, da se v upravnih enotah in nekaterih zavodih objavi naslovi za oddajo podpore tudi za njihovo kandidatko.

Nadaljujem. Odzval se je tudi Ivo Vajgl, torej, nekdanji zunanji minister, ki je prav tako v tem času še zbiral podpise volivcev za predsedniško kandidaturo. Omenil je, da gre za nenavadno početje v predvolilni kampanji, v kateri bi morali imeti vsi kandidati zagotovljene enake možnosti in bi morali biti enako obveščeni. Po njegovi oceni je bil namen pobude volilnega štaba dr. Nataše Pirc Musar, da bi imela v postopku prednost pred drugimi kandidati, kar je moralno sporno početje. Kot nekdanji dolgoletni diplomat in zunanji minister se ne spomnim, da bi zahteva o objavi naslova kandidata kadarkoli prišla na diplomatsko predstavništvo. Govorimo o ministru za zunanje zadeve, dolgoletnemu diplomatu, ki je bil vedno delegiran na te funkcije s strani tranzicijske levice. V volilnem štabu dr. Vladimirja Prebiliča so za medije N1 povedali, da jih je poslan dopis ministrstva za notranje zadeve negativno presenetil. Od ministrstva bi pričakovali, da v luči transparentnosti enake obravnave naroči vsem upravnim enotam, pristojnim ministrstvom, da vse kandidate obravnavajo enako in torej objavijo naslove vseh. Takšna neenaka obravnava ene kandidatke pa se nam zdi nenavadna so dejali v njegovem štabu. Lahko bi rekli popolnoma, lahko bi rekli večina kandidatov, ki je vsaj na začetku začela zbirati podpise, torej, in tekmovala v tekmi. Edini kandidat, ki se ni odzval, ki je v tem času, lahko bi rekel v treh dneh zbral podpise, je bil dr. Anže Logar kot samostojni kandidat in ki je zbral v treh dneh… / smeh v dvorani/

Prosim, dajte mir, lepo prosim.

Nadaljujte, gospod Breznik.

Takšen je odgovor tranzicijske levice vedno na resnico. /smeh v dvorani/

Lepo prosim, še enkrat, za mir v dvorani.

Glede na navedeno in izzive, torej vseh kandidatov, bi upravičeno pričakovali, da bi vsi prejemniki zgoraj navedenega dopisa Ministrstva za notranje zadeve z dne 30. avgusta 2022 pozvali k enaki obravnavi in od ministrstva zahtevali pojasnilo oziroma informacijo o vseh kandidatih, ki so se priglasili k zbiranju podpisov podpori k predsedniški kandidaturi. Le tako bi onemogočili preglednost ter enako obravnavo vseh, ki so se odločili torej za kandidaturo s podporo volivk in volivcev ter za zbiranje podpisov podpore.

Iz vsebine pojasnila na spletni strani Ministrstva za notranje zadeve dne 1. septembra 2022 in informacije objavljene na twittu dne 1. 9. 2022 je razvidno, da naj zahteva omenjene kandidatke dr. Nataši Pirc Musar, kam naj pošljejo podpisane obrazce, ne bi bila edina in da naj bi ministrstvo dopise poslalo še za dve kandidatki. Pri tem pa poudarjamo, dobro poslušajte, da je bilo to pojasnilo podano po številnih opozorilih, torej v tistem času, ko smo Ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo kasneje za zunanje zadeve dobili s prsti v marmeladi. Ko je ta zadeva prišla v javnost, ko so se na to odzvali, lahko bi rekel, vsi ali pa večinoma vseh kandidatov ali pa vseh, ki so želeli tekmovati v tej bitki za predsedniško kandidaturo in da so vsi ti opozorili na nezakonito in ustavno sporno zlorabo javnih oziroma državnih institucij zgolj v prid eni kandidatki, ki je zbirala podpise podpore predsedniški kandidaturi in s tem na diskriminatornost. Zanimivo je, da pri tem pa ni javno objavljenega podatka, podobno kot pri Nataši Pirc Musar, za katero kandidatko torej naj bi šlo.

V teoriji, v terminologiji prava, v terminologiji ustavnega prava in pa volilnega prava govorimo torej o zdrsu, o kateri govorijo, da tuji strokovnjaki, gre za / nerazumljivo/, gre za zlorabo državnih institucij, državne infrastrukture v volilnih opravilih. Gre za eno največjih zlorab in ravno ta zloraba je v Združenih državah Amerike, od kod je bil odpoklican gospod karierni diplomat Kajzer? Ena najhujših zlorab, največkrat meče na tudi slabo luč ali pa celo, lahko bi rekel, sproži celo vrsto sodnih procesov, ko gre za vprašanje legitimnosti volitev. Torej, tu je ključ vsega tega, to je ključ teorije in ključ, ki se dogaja v mnogih, predvsem pri tistih, ki spremljajo volitve, ki so opazovalci volitev, predvsem v državah, lahko bi rekel, Bližnjega vzhoda, največkrat pa gre za afriške države, v takih pravilih.

Torej dodatno sukcesivno opozorilo na zgoraj navedeno(?) sporno dejanje, torej naj bi z ministrstva posredovali še več navodil za zbiranje podpisov za posamezne kandidate. Seveda po vsem tem, ko je ta zadeva prišla v javnost, ko so se na to, lahko bi rekel, odzvali vsi, vsa pravna stroka in večina kandidatov, lahko bi rekel tudi tri četrtine tistih kandidatov, ki po nazorskem prepričanju predvsem prihajajo s strani tranzicijske levice, ne s strani, lahko bi rekel, Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije ali kakršnihkoli drugih kandidatov.

Torej, po mnenju podpisnikov interpelacije in o delu odgovornosti ministrice za zunanje zadeve navedeno še dodatno utrjuje kršitev nepristranskosti do ostalih kandidatov, do ostalih kandidatov, ki so za to možnost niso vedeli, kar diskriminatornost ravnanja samo še utrjuje. Iz medijev smo opozorilo na sporno ravnanje, izvedeli, da so poziv sledili tudi na ministrstvu, kasneje seveda tudi za zunanje zadeve, ki je z elektronskim sporočilom, depešo, ki ni imela oznake, da gre za kakršnokoli diplomatsko komuniciranje, ni določala, kdo je lahko z njo seznanjen, zaprosilo vsa diplomatska konzularna predstavništva, naj na opaznem mestu objavijo naslov, na katerega lahko volivci pošiljajo dopise za kandidaturo dr. Nataše Pirc Musar za predsedniško kandidatko.

S tem je po mnenju podpisnikov predmetne interpelacije prišlo do zlorabe mreže diplomatsko konzularnih predstavništev Republike Slovenije zaradi selektivnega zbiranja podpisov podpore volivk in volivcev za podporo dr. Nataši Pirc Musar kot kandidatki za volitve predsednika Republike Slovenije, s čimer je ustvarjena ponovno neenakost pred zakonom, torej tudi preko zlorabe zunanjega ministrstva. Pri predmetni vsebini elektronskega sporočila, depeši Ministrstva za zunanje zadeve, ki je vezana bila seveda na primarni dopis Ministrstva za notranje zadeve, zdaj dne 30. avgusta, z naslovom zadeve, posredovanje naslova Ministrstvo za zunanje zadeve, konzularni sektor, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, torej Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za izobraževanje. Zahtevku volilnega štaba dr. Nataše Pirc Musar gre za vsebino, ki je javna in nima narave, ne depeše in ne tajnosti, tudi sama narava njene vsebine ni takšna, da bi bila stopnjevana, niti da bi bila utemeljena njena stopnjevanost.

Po mnenju podpisnikov predmetne interpelacije o delu in odgovornosti Ministrstva za zunanje zadeve, gospe Tanje Fajon, je šlo pri naročilu konzularnega sektorja MZZ za zlorabo depešnega sistema v korist ponovno ene kandidatke. Vsebina dopisa, ki je za eno kandidatko, ki je zbirala podpise, obrazce podpore v svoji kandidaturi postavila torej v privilegiran položaj, je bila že večkrat objavljena. Kot taka tudi sama narava sporočila ni bila takšna, da bi bilo utemeljeno stopnjevano stopnjo tajnost. Še več, takšno sporočilo predstavlja informacijo javnega značaja. Zato gre z dopisom ministra za notranje zadeve, dne 30. avgusta in posledično pri vpisovanju predmetnega elektronskega sporočila, za kršitev četrtega odstavka 153. člena Ustave Republike Slovenije, gre za kršitev Ustave, ki ureja usklajenost pravnih aktov, posamezni akti, citiram četrti odstavek 153. člena: »Posamezni akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu.«

Ministrstvo za notranje zadeve, ki je ta postopek začelo, tega predpisa ni imelo. Edini izgovor je, ja, to smo že počeli v preteklosti. V katerih primerih so pa to počeli? Pri zbiranju podpisov za referendum. A je zbiranje podpisov za referendum enako torej predsedniški tekmi, kjer za volitve ad personam, kjer se odločamo na podlagi neke osebnosti, na podlagi vseh podatkov ali pa vseh informacij, ki jih imamo na neki osebnosti, kako bo kreirala našo usodo v prihodnosti.

Torej to in na takšen odgovor smo dobili tudi s strani, torej odgovor na interpelacijo tudi s strani Ministrstva za zunanje zadeve. Gre za argumentacijo, ki, kot pravimo, argumentacijo iz petnih žil, gre za argument, ki to ni, gre za argument, kjer argumentirate ali pa prilagajate hruške in jabolka v isto košaro, gre za nekaj, kar imajo študenti prava v prvem letniku, vsaj v, pri pravu znanstva, predmetu pravo znanstva. Gre za nekaj, kar padeš za takšno interpretacijo prava, ko primerjaš nekaj, kar se ne da primerjati. Podpisniki predmetne interpelacije dela odgovornosti, torej minister za zunanje zadeve menil, da je pri tem, ko je Vlada Republike Slovenije v četrtek, 15. septembra, 2022 sprejela predlog o odpoklicu veleposlanika Združenih držav Amerike gospoda Toneta Kajzerja zaradi kršitve Zakona o zunanjih zadevah, domnevno zaradi zlorabe zaupnega depešnega sistema ministra za zunanje zadeve, za nedopustno zlorabo državnih oziroma javnih institucij v politične namene in za kršitev Zakona o zunanjih zadevah, ker predsednik Republike Slovenije z namero Vlade za sprejetje sklepa o njegovem odpoklicu ni bil predhodno seznanjen, kot to določa 17. člen Zakona o zunanjih zadevah. Ministrica za zunanje zadeve gospa Tanja Fajon je s tem, ko se ni posvetovala odpoklicu s predsednikom Republike Slovenije neposredno kršila Zakon o zunanjih zadevah. Kasneje tekom današnje razprave teh 13 ur bomo pa šli pogledati Zakon o zunanjih zadevah, pogledali si bomo torej tudi Zakon o tajnih podatkih, kdo ima dostop do tajnih podatkov in predvsem tudi kdo lahko in kdo je lahko dobi informacije, zaupne informacij tudi kar se tiče kreiranja zunanje politike te države. Tudi to je pomembno, ker vidimo, da so ti pojmi v zadnjih letih v Državnem zboru, tudi v diskusiji Državnega zbora in tudi v zunanji diskusiji popolnoma, lahko bi rekel, šli na stran in popolnoma so, lahko bi rekel, po eni strani zlorabljeni ali pa tudi spregledani. Naj povem, da je predsednik republike dne 20. septembra 2022 res podpisal ukaz o odpoklicu veleposlanika Republike Slovenije v Združenih državah Amerike in sledil predlogu Ministrstva za zunanje zadeve in Vlade Republike Slovenije. Ob tem je izrazil nezadovoljstvo, ker z namero Vlade Republike Slovenije za sprejetje sklepa o njegovem odpoklicu ni bil predhodno seznanjen, kot to določa 17. člen zakona o zunanjih zadevah, zavzel se je, da bi bil postopek odpoklica veleposlanika enak postopku imenovanja. Tukaj pa gre, glejte, spoštovani kolegi in kolegice, lahko bi rekel za enkratno dejanje, še v življenju te države se ni nikoli zgodilo, kasneje bom navedel nekaj odpoklicev, nekaj primerov odpoklicev, zaradi česa so bili veleposlaniki odpoklicani, da bi predsednik države se vmešal in javno na mediju, na Twitter mediju to objavo in to predsednik države, ki je bil pred tem nadrejen v stranki gospe Tanje Fajon, ki je danes ministrica za zunanje zadeve. Predsednik države, ki želi po svoji karieri nadaljevati svojo politično delo v stranki, iz katere izhaja gospa Tanja Fajon. Ne gre za neko razklanost v okviru strank tranzicijske levice, ampak gre za isto stranko, iz katere izhaja predsednik države in v katero se predsednik države želi vrniti. In predsednik države se ni odzval enkrat, odzval se je dvakrat na Twitterju, kasneje pa še dopolnil, zakaj je podpisal ta odpoklic, na katerega je vezan, zaradi sramote te države, zaradi tega, ker bi se ta razklanost slovenske politike, predvsem zdaj razklanost znotraj tranzicijske levice, poznala tudi napram tretjim državam, predvsem pa napram najmočnejši in najbolj vplivni državi na svetu, to so Združene države Amerike. To je bistvo pisanja in to je enkratno dejanje predsednika države. Nikoli se to ni zgodilo z zgodovino te države, nikoli. Sedaj bom navedel nekaj odpoklicev, zato, da se boste tisti, ki ste morda prvič tukaj v parlamentu ali pa ki ste gosti v tem parlamentu, lahko videli zaradi česa so bili veleposlaniki odpoklicani. V letu 2014 prva dva odpoklica sta torej v mandatu gospoda Boruta Pahorja. V letu 2014 je bil minister za zunanje zadeve Karl Erjavec in je le-ta torej odpoklical veleposlanika v Avstraliji, gospoda Balažiča. O tem je prav tako govoril z Borutom Pahorjem, ki bo potrdil, da se z odločitvijo strinja. Kakšen je bil razlog za odpoklic? Veleposlanik namreč ni poročal o vseh stikih z Nikolasom Omanom, kar je pozneje potrdilo tudi dokazano fotografsko gradivo, celo veleposlaništvo ga je vabilo na nekatere dogodke, Pojasnil je, da še ni več objektivnih razlogov za opravljanje zaupnih nalog. Zaupal mu je in verjel, na to se je izkazalo, da ni govoril resnice, torej da je lagal, zavajal, zato ne uživa več mojega zaupanja. Zdaj naj povem, da je gospod Oman bil tudi človek, ki je dejansko sedel in se družil, torej veleposlanik se je družil, to je tudi z obsojenim pedofilom, ki so ga takrat v tistem času iskali v več državah. Zdaj za odpoklic se odločil tudi zaradi številnih protestov slovenskih organizacij in izseljencev v Avstraliji, ki niso hotele več sodelovati torej z veleposlanikom, zaradi tega je bil recimo eden izmed veleposlanikov, če verjamemo temu, odpoklican. ve Balažič tudi ni bil karierni diplomat, torej bil je iz kvote političnih funkcij imenovan na mesto torej veleposlanika v Avstraliji. Potem je sledilo letos veleposlanik, torej odpoklic veleposlanika v Ankari, gospoda Šelige, ki se je moral junija 2022 vrniti domov. Kot so potrdila takratna zunanje ministrstvo, je vlada določila predloge za njegovo predčasno razrešitev dolžnosti izrednega in pooblaščenega veleposlanika v Turčiji in rezidentnih državah. Šeligu je bilo očitano slabo vodenje veleposlaništva, ponižujoč odnos do zaposlenih, nenamenska poraba denarja, izkoriščanje položaja za udejanjanje zasebnega interesa in tako naprej. Kasneje, pred tem, še pred mandatom gospoda Boruta Pahorja je Vlada sredi marca 2010 sprejela predlog odpoklica Boruta Mahniča z veleposlaniškega položaja v Egiptu. Mediji so poročali, da na veleposlaništvu v Egiptu nenehno prihaja do trenj med zaposlenimi, ki jih Maksim ni mogel nekako umiriti, tako bi se naj tudi v tem času dve uslužbenki celo fizično obračunali med sabo. Ena od zaposlenih, ki ni bila neposredno vpletena v papir, pa je pristojnim organom v Ljubljani sporočila, da je njeno življenje celo ogroženo. Potem je celo zamolčal eno izmed svojih prometnih nesreč in tako naprej. Torej, spoštovani kolegice in kolegi, lahko nadaljujemo še z ostalimi odpoklici. Po moje ena izmed zanimivih odpoklicev je bila tudi prometna nesreča veleposlanice v Sarajevu, po moje najbolj nenavadna pa je odpoklic recimo veleposlanika Tita Turnška, ki je po hitrem rodu z veleposlaniškega mesta moral oditi zaradi tega, ker je njegova žena zaradi ljubosumnosti vdrla na kitajsko veleposlaništvo. Kot moški si lahko predstavljam, ampak vseeno, poglejte, tukaj gre za kreiranje zunanje politike, tukaj gre za nek vtis slovenske države, tukaj gre v pomembnih državah za veleposlanike, ki napram tem državam, v katerem Slovenija izkazuje svoj interes in katere ima konzularno predstavništvo, da ravnajo v skladu z etičnim kodeksom, ki ga veleposlaniki morajo poznati. Tokom današnjega nadaljevanja pa boste videli, zaradi kakšnih izgovorov je bil z mesta veleposlanika torej odpoklican gospod Tone Kajzer. Toliko o zgodovini odpoklicev.

Sedaj bi opozoril tudi, da je zaskrbljujoča številna vprašanja, ki odpirajo politično motivirano dimenzijo in zlorabo ministrstva v politične namene, predvsem ali je bil izveden postopek preiskava suma oziroma ugotavljanja odgovornosti kršitev, morebitne zlorabe z dokumenti ministrstva, ki jih uporablja v komunikaciji med uslužbenci po mreži, ki obsega okoli šestdeset diplomatsko-konzularnih predstavništev, kakšni so dokazni standardi, dokazni postopek z dokazano oceno v celoti, okoliščine in tako naprej. Očitno se je želelo z odpoklicem veleposlanika pohiteti. Velja torej za odličnega kariernega diplomata z bogatimi izkušnjami. Slovenija bo morala Združene države Amerike tudi dobiti agreement. Kako naj bo s tem tudi upoštevan veljavni 17.a člen Zakona o zunanjih zadevah? Neposredno je bil kršen torej njen predhodni 17. člen Zakona o zunanjih zadevah, ker predsednik republike ni podpisal izjave o seznanitvi niti niso o tem potekala ustrezna posvetovanja kot to določa torej 17. člen Zakona o zunanjih zadevah. Obenem je šlo pri odločitvi za odpoklic veleposlanika gospoda Toneta Kajzerja za nesorazmeren ukrep, saj kršitev predpisa ni imela neposrednega škodljivega vpliva za slovenske zunanjepolitične interese kot sem jih navedel pred tem v kronologiji v zgodovini vseh veleposlanikov, ki so bili odpoklicani. Pri vseh teh je bila rdeča nit vseh teh odpoklicev, da je šlo za neposreden škodljiv vpliv na slovenske zunanje politične interese in s tem se je strinjal predsednik države. Zunanji minister, predsednik vlade in kdo še kreira zunanjo politiko, poslanci Državnega zbora, predvsem pa poslanci, ki sodelujejo v Odboru za zunanjo politiko, niti enkrat, noben se ne spomnim, da bi kakršen dal kakršenkoli ugovor ali kakršnokoli obširno razpravo na to temo, da se s tem ne strinja. Država načeloma lahko šefa lastne diplomatsko-konzularne misije ali katerega drugega člana osebne misije kadarkoli odpokliče. Spoštovani, odpoklic ne sme biti arbitraren ali v nasprotju s kriteriji in proceduro kot je določeno v zakonih države pošiljateljice, vendar šef misije in osebe v tujini izvaja zunanjo politiko države in lastno državo predstavlja, zato mora biti odpoklic, premestitev v notranjo službo državi, v ministrstva, nekako drugo diplomatsko mesto najbolj merodajen interes države. To je tudi teorija, o katerem govori profesor dr. Ernest Petrič, po vsej verjetnosti eden najbolj znanih, najbolj svetovnih slovenskih diplomatov. Diplomatov z največjimi izkušnjami, nenazadnje tudi profesor mednarodnega prava, nenazadnje tudi mentor ali pa avtor, mentor diplomske naloge našega predsednika države.

Torej, spoštovani kolegice in kolegi, da nekako zaključim. V današnjem dnevu torej se bomo pogovarjali o slovenski demokraciji. Odgovornost ministra za zunanje zadeve glede torej na navedena dejstva, subjektivna in objektivna v skladu s 114. členom Ustave Republike Slovenije, vsaka ministrica in vsak minister torej odgovoren za delo svojega ministrstva, subjektivna odgovornost se nanaša na pristojnosti in naloge, ki jih izvršuje kot ministrica in je odvisna torej od njene konkretne odločitve, da nekaj stori ali pa to dolžno ravnanje opusti.

Na osnovi torej vseh predstavljenih dejstev vlagatelji interpelacije menimo, da je pri ministru za zunanje zadeve gospe Tanji Fajon podana odgovornost zaradi zlorabe diplomatsko konzularnih predstavništev Republike Slovenije za selektivno zbiranje podpisov podpore volivk in volivcev, s čimer je ustvarjanje neenakost pred zakonom ter kršitev 17. člena Zakona o zunanjih zadevah, ker se z namero odpoklicu ni predhodno seznanilo predsednika Republike Slovenije, kar ima za posledico izgubljeno zaupanje v institucije pravne države in zaradi dejanj pri izvrševanju politične funkcije, ki imajo za posledico izgubljeno zaupanje v funkcijo ministrice na tem področju.

Izhajajoč iz zgodnjih razlogov in dejstev vlagatelji interpelacije predlagamo Državnemu zboru Republike Slovenije, da po opravljeni razpravi torej izreče nezaupnico gospe Tanji Fajon in jo s tem razreši s funkcije ministrice za zunanje zadeve.

Najlepša hvala.

Hvala lepa. Izvolite, proceduralno, gospod Sajovic.

Spoštovana, gospa predsednica, jaz vas prosim, da opozorite predlagatelja, da se drži vsebine interpelacije. Sedaj smo govorili o vsem ali pa, da se na začetku dogovorimo, da vsi govorimo o vsem. Tole, kar je bilo slišano, je bil preprosto napad na Slovenijo, napad na slovensko diplomacijo, napad na dve močni ženski, napad na predsedniško kandidatko in seveda del predsedniške in predreferendumske kampanje. Lahko se odločimo, gremo v to smer. Mi imamo voljo in argumente.

Hvala lepa. Bilo je precej na široko obrazložen predlog. Parkrat sem razmišljala vmes, da bi kaj rekla, pa sem vseeno pustila. Mislim, da bomo imeli v razpravi kar nekaj opozoril, da se držimo in to mislim na obe strani, da se držimo teme, zato bi v naprej prosila, da vsi razpravljavci, da se poskušamo čim bolj držati teme. Je pa res, da seveda je bilo omenjenih več oseb, tudi z razlogom je bilo omenjenih več oseb, ampak res pozivam ponovno. Jaz mislim iskreno, da tukaj ni šlo preko meje obrazložitve, ampak bi pa prosila v naprej, da se vsi poskušamo čim bolj držati teme in ne bodimo žaljivi, ne bodimo žaljivi. Bodimo kritični, ampak ne žaljivi.

Odgovor ministrice za zunanje zadeve na interpelacijo ste prejeli 25. oktobra in sedaj besedo dajem ministrici za zunanje zadeve Tanji Fajon za obrazložitev pisnega odgovora.

Gospa Tanja Fajon, izvolite.

Tanja Fajon

Hvala lepa.

Spoštovana predsednica Državnega zbora, spoštovane poslanke in poslanci, predsednik Vlade, kolegice in kolegi ministri, dobro jutro.

Danes stojim pred vami samo zato, ker sem kot ministrica za zunanje zadeve ravnala tako, kot sem v Državnem zboru ob prevzemu funkcije pred vsemi vami prisegla, da bom spoštovala ustavni red, delovala po svoji vesti in za blaginjo Slovenije. Pred vami stojim zaradi dejstva, da sem spoštovala zakonodajo in ukrepala, kot sem bila dolžna ukrepati. To dejstvo je za nekatere poslance zelo moteče in boleče, da so zoper moje delo vložili interpelacijo. V svojem pisnem odgovoru, ki ste ga prejeli vsi, sem natančno odgovorila in argumentirano s pravnimi dejstvi zavrnila vse obtožbe in očitke, in danes bom v svojem odgovoru povzela argumente. Začenjam s pojasnilom o dokumentu, torej depeši, ki je predmet interpelacije. Janez Janša, poslanec SDS in prejšnji predsednik Vlade, je 2. septembra na svojem Twitter računu objavil fotografijo. Na njej je viden računalniški zaslon in na njem odprta depeša. Iz vsebine depeše izhaja, da gre za depešo številka ZKO 220322 z dne 1. septembra letos. V depeši je zapisana prošnja kandidatke za predsednico republike, naj se na veleposlaništvih objavi njen naslov z namenom zbiranja podpisov volivcev. To depešo je MZZ poslalo na vsa veleposlaništva. Zakaj? Ker je dobilo zaprosilo od Ministrstva za notranje zadeve. Gre namreč za ustaljen postopek zbiranja podpore podpisov na veleposlaništvih, ki je na enak način urejen od leta 1997, torej približno 25 let. To pravico imajo vsi kandidati za predsednika. Prošnjo za zbiranje podpisov mora dati kandidat sam. Na veleposlaništva so bile posredovane prošnje za zbiranje podpisov še za šest drugih kandidatov za letošnje predsedniške volitve. SDS, ki je vlagatelj te interpelacije, to prakso zbiranja podpisov preko veleposlaništev dobro pozna. Ta način so že uporabili, denimo za zbiranje podpisov za referendum o Vladi, o RTV Slovenija, o dolgotrajni oskrbi in sicer 30. avgusta letos. To je dva dni pred objavljeno depešo iz interpelacije. Poudarjam, da je identičen postopek zbiranja podpore na veleposlaništvih potekal tudi v času predsedniških volitev leta 2007. Vlado je takrat vodil Janez Janša, minister za zunanje zadeve je bil Dimitrij Rupel, minister za notranje zadeve pa Dragutin Mate. SDS očitno dobro pozna ta institut in ga tudi uporablja. Depeša, ki je bila poslana, je torej del ustaljene prakse. Njeno razkritje, torej posredovanje in objava na socialnem omrežju, tako ni povezano z razkritjem nemoralnih ali protizakonitih dejanj. Ni nikakršno žvižgaštvo, ima drugačne cilje in te poznajo protagonisti te interpelacije.

¸ Naj pojasnim pravila za ravnanje z depešami. Depeša je diplomatsko sporočilo, ki se z MZZ pošilja po posebnem sistemu. Gre za notranji in ne javni sistem. Gre za komunikacijo med ministrstvom in veleposlaništvi. Ker je vsak podatek lahko potencialno občutljiv z vidika odnosov z našimi partnerji v tujini ali z vidika nacionalnih interesov Slovenije, je sistem narejen tako, da se podatki ne pošiljajo, prvič, nepooblaščenim osebam in drugič, na nepooblaščen način. Depeše se lahko pošiljajo samo naslovnikom depeše in iz sistema lahko podatke iz depeše daje samo minister ali za to pooblaščena oseba. Zato se o pošiljanju depeše posebej označijo naslovniki, ki naj bi depešo prebrali. Pri tem je povsem nepomembno, ali je depeša označena s stopnjo tajnosti, v vsakem primeru gre za notranje diplomatsko komuniciranje. Poseben predpis določa, da uslužbenci brez pooblastila ne smejo razkriti dokumenta iz depešnega sistema javnosti ali posameznim nepooblaščenim osebam. Ob vstopu v depešni sistem se na računalniškem zaslonu vsakič z rdečim izpiše tudi opozorilo, vstopate v depešni sistem Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije, v katerem se obravnavajo tudi tajni podatki. Vse vaše aktivnosti se beležijo, vsak nepooblaščen dostop oziroma kakršnakoli druga zloraba je kazniva.

Zaradi zavedanja o možnostih zlorabe sistema in za njeno preprečevanje je minister Logar, član SDS, decembra lani uvedel spremembe predpisa. Uvedena je bila enkratna šifra depeše in urejen postopek ugotavljanja kršitve. Pri odprtju dokumenta se izpiše šifra, ob tem se v sistemu zabeleži oseba in čas odprtja dokumenta. Beležijo se tudi vse aktivnosti uporabnikov v aplikaciji. Predpis določa, da lahko ob sumu nepooblaščenega razkritja depeše, nepooblaščenim osebam minister ali generalni sekretar pisno odredi vpogled v podatke o navedenih varnostnih elementih, da se ugotovi, s katerega računalniškega računa je bila razkrita depeša. Depeša je, odvisno od vsebine, lahko dokument, ki bi ga MZZ posredoval prosilcu na njegovo zahtevo na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. O tem lahko v okviru zakonsko predpisanega postopka odloča le minister, ministrica ali uradna oseba, pooblaščena za posredovanje informacij javnega značaja. V tem primeru MZZ take zahteve ni prejelo.

Na podlagi vsega povedanega smo torej imeli utemeljen sum, da je šlo za nepooblaščeno razkritje depeše nepooblaščeni osebi, zato je bila na podlagi predpisa izdana odredba za komisijski vpogled v aplikacijo depeše. In kaj kažejo dejstva? Ugotovljeno je bilo, da je depešo z enoznačno šifro depeše, izpisano na vodnem žigu, torej točno to depešo, ki je na fotografiji, odprl in pregledoval uporabnik informacijskega sistema Tone Kajzer, MZZ, GOV. Čas pregledovanja te depeše je bil 1. september letos, 22:36:23, po lokalnem washingtonskem času. Od odprtja depeše do fotografiranja monitorja je, kot kaže ura na fotografiji, minila manj kot minuta, saj je na fotografiji viden čas 22:37. Ugotovljeno je bilo, da je bil ta isti uporabnik edini, ki je v celotnem sistemu to depešo odprl ob navedenem času, da se je vpogled v depešo brez dvoma zgodil v poslovnih prostorih Veleposlaništva v Washingtonu, kažejo tudi druga dejstva iz fotografije. Je pri ugotavljanju kršitve pomembna stopnja tajnosti depeše? Ne. Pri ugotavljanju kršitve ne gre za vsebino ali stopnjo tajnosti depeše, pač pa za njeno nepooblaščeno posredovanje.

Vlagatelji interpelacije menijo, da pri tem nepooblaščenem posredovanju depeše ni šlo za kršitev, češ da vsebina navedene depeše predstavlja informacijo javnega značaja in ne tajni podatek. Vsebina te depeše je sicer javna informacija, vendar pa je vsebina depeše ali stopnja njene tajnosti nerelevantna. V postopku je bilo ugotovljeno, da je veleposlanik Kajzer nepooblaščeno posredoval depešo, kršitev 45. člena Zakona o zunanjih zadevah in 16.b člena Pravilnika o varovanju osebnih podatkov MZZ, je bila storjena s samim nepooblaščenim posredovanjem vsebine depeše tretji nepooblaščeni osebi. Dejstvo je, da veleposlanik ni bil pooblaščen za razkritje depeše.

Zaradi ugotovljenih kršitev je bila sprejeta odločitev, da se predsedniku republike predlaga predčasni odpoklic veleposlanika. Postopek odpoklica je določen v četrtem odstavku 17.a člena Zakona o zunanjih zadevah, ki določa, da veleposlanika postavi in odpokliče predsednik republike z ukazom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Minister za zunanje zadeve pripravi predlog odpoklica za obravnavo na seji Vlade, pred tem pa se posvetuje s predsednikom. Način posvetovanja s predsednikom republike pri odpoklicu veleposlanika v predpisih ni določen. V zvezi s tem se je izoblikovala praksa in na podlagi predpisa ter obstoječe prakse je potekal postopek posvetovanja in odpoklica. Kot je to običajno, so posvetovanja potekala pred sejo Vlade.

V obdobju, ko je bil predsednik republike Borut Pahor, je vlada na predlog ministra za zunanje zadeve predlagala dva predčasna odpoklica veleposlanika Republike Slovenije v Avstraliji, julija 2014 in veleposlanika Republike Slovenije v Turčiji v juniju letos. V nobenem od teh primerov ni bilo pisnega posvetovanja o predlogu za odpoklic s predsednikom republike. Postopek ugotavljanja kršitev veleposlanika je bil izveden v skladu s predpisi. Podobno visok dokazni standard se sicer uporablja v kazenskem postopku za izrek obsodilne kazenske sodbe. Veleposlanik je s svojim dejanjem nepovratno omajal zaupanje, da bo pri nadaljnjem delu deloval v javno korist Slovenije in ne zgolj v korist ene politične stranke, v kateri je predsednik Odbora za zunanjo politiko.

Naj sklenem prvi del. Zakaj veleposlanik ne more več voditi veleposlaništva? Ker je kršil zakonodajo, ni spoštoval pravil depešnega sistema in je dal prednost stranki pred državo. Veleposlanik je bil odpoklican, ker je kršil 45. člen Zakona o zunanjih zadevah, ki določa, da so diplomati dolžni varovati premoženje, opremo, dokumente in podatke. Kršil je tudi 16. člen pravilnika zunanjega ministrstva o varovanju osebnih podatkov. Pravilnik je lani spremenil minister iz SDS dr. Anže Logar. Ne gre za vprašanje, ali je vsebina depeše označena kot tajna ali ne, po pravilniku je kršitev nastala z nepooblaščenim razkritjem dokumenta iz notranjega depešnega sistema nepooblaščeni zunanji osebi. Veleposlanik je s tem dejanjem našim sogovornikom v diplomaciji dal signal, da zelo verjetno ne zmore ohranjati sporočil, ki mu jih posredujejo kot najvišjemu predstavniku Slovenije. Diplomatski pogovori temeljijo na predpostavki zaupnosti in zavedanjem, da bodo sporočila prišla v roke naslovnikom. Kaj si lahko o lahkotnem posredovanju diplomatskih depeš nepooblaščenim osebam in kršenju notranjih pravil mislijo naše partnerske države? Zaupnost pogovorov je temelj diplomatskega dela, zato so depeše varovane in niso javno objavljene. Veleposlanik bi moral vedeti, da je zbiranje podpisov na veleposlaništvih za predsedniško funkcijo in referendumske pobude zelo ustaljena praksa, saj poteka že 25 let. To možnost je že velikokrat uporabila stranka SDS za zbiranje podpisov, za predsedniške kandidate in na enak način potekalo 2007 v vladi Janeza Janše. Vznemirjenje, ki je nastalo ob obvestilu o možnosti oddaj podpisov za predsedniško kandidatko, je, žal, moram reči, tako navadno sprenevedanje vlagateljev interpelacije. Notranje ministrstvo pošlje zaprosilo na MZZ, letos so bile po vrstnem redu, kot so prihajale posredovane tovrstne prošnje za 7 kandidatov, prva za predsedniško kandidatko. Podpisniki interpelacije mu očitajo, da je bil odpoklic veleposlanika nesorazmeren. Kaj je alternativa? Alternativa je, da bi njegova dejanja dobila legitimnost in se multiplicirala. To seveda podpisniki interpelacije vedo. In spoštovani poslanke in poslanci, naj vprašam ali je interpelacija zoper ministrico, ki deluje na podlagi zakonodaje in ukrepa zoper kršitelje zakonodaje sorazmeren ukrep? Mislim, da je odgovor zelo jasen in s tem pridemo do drugega dela, namreč do tega zakaj pri tej interpelaciji pravzaprav sploh gre. Primarno je namen obeh vloženih interpelacij SDS načenjati trdnost koalicije, ustvarjati morebitne razpoke, prikazovati kako neučinkovita naj bi bila trenutna vlada. V primeru interpelacije zaradi odpoklica veleposlanika Kajzerja gre za preusmerjanje pozornosti z neprimernega ravnanja veleposlanika in neprimernega ravnanja nekdanjega trikratnega predsednika Vlade. Skrajno neprofesionalno je, da veleposlanik nepooblaščeno razkrije diplomatsko depešo, enako pa tudi, da trikratni predsednik vlade objavi diplomatsko pošto na svojem Twitter računu. Tega ni mogoče ne opravičiti in ne zagovarjati. Ne spomnim se, da bi nekdanji SDS-ov zunanji minister, tako imenovani neodvisni kandidat za predsednika države Anže Logar okaral neprimerno delovanje bodisi svojega ali strankarskega šefa bodisi strankarskega kolega Toneta Kajzerja. Očitno je nerealno pričakovati, da bi se gospod Logar, ki je takratni Janševi vladi predlagal imenovanje svojega državnega sekretarja Toneta Kajzerja za veleposlanika v Washingtonu, opredelil do dejanj obeh, kaj šele, da bi ju kritiziral. Celoten primer Kajzer kaže na modus operandi največje opozicijske stranke, ki daje prednost strankarski pripadnosti pred profesionalnostjo, njeni kadri pa so bolj kot državnemu sistemu, v tem primeru MZZ, lojalni stranki in vodstvu. SDS je v času, ko je ministrstvo vodil član SDS in kandidat za predsednika države Anže Logar, izigrala Zakon o zunanji politiki in je svoje kadre zaposlila na uradniška mesta v MZZ. Tedanja koalicija je tudi na veleposlaniška mesta postavila sebi lojalne kadre, med njimi nekatere neprimerne. Tone Kajzer v tem smislu ni osamljen primer in te veleposlanike je na predlog SDS-ovega ministra potrdila tudi vlada Janeza Janša. Posebej pomenljiv primer strankarsko obarvane kadrovske telovadbe v času ministrovanja Logarja je primer vojaka, ki ga je prejšnja vlada poslala kot odpravnika poslov na veleposlaništvo v Kijev. Pred tem, kar je skrajno nenavadno, iz Kijeva je umaknila akreditiranega veleposlanika, opolnomočenega, da predstavlja Slovenijo v Ukrajini. Kako neprimerna je bila ta izbira ministra Logarja, priča dejstvo, da ta vojak sedaj javno na Twitter računu kritizira aktualnega veleposlanika Slovenije v Kijevu. Kot se boste spomnili, gre za istega vojaka, ki je proti pravilom umaknil slovensko zastavo z veleposlaništva v Kijevu in s tem oskrunil simbol slovenske države. Takšna praksa takratnega ministra je zelo škodljiva za profesionalno delovanje slovenske diplomacije in rušil ugled slovenske diplomacije in države Slovenije.

Primer Kaiser kaže, da za nekatere ni pomembna resnica, temveč njeno izkrivljanje. Resnica je, da je postopek obveščanja veleposlaništev na zaprosilo Ministrstva za notranje zadeve čista rutina in večkrat uporabljena v preteklosti. Predlagatelji interpelacije dejstva z lahkoto prirejate za notranjepolitične namene in počnete to tudi preko različnih strankarskih medijev. Naj spomnim tudi na izjave predsedniškega kandidata, ko je aprila leta 2020 zagovarjal pošiljanje depeše Svetu Evrope z vsebino, da večina slovenskih medijev izvira iz komunističnega režima. In še enkrat, danes govoriti o neodvisnem kandidatu za predsednika države je zelo nenavadno.

Zelo me tudi žalosti, da je bilo v času Janševe vlade Ministrstvo za zunanje zadeve uporabljeno za blatenje slovenskih medijev v mednarodnih institucijah in za izkrivljanje poročanja o stanju človekovih pravic v naši državi. Tega takratni minister ne bi smel dovoliti in ne bi smel dajati prednosti spet stranki pred državo. Na vse te in druge napake smo in še vedno intenzivno opozarjamo, v samo petih mesecih mandata je aktualni vladi uspelo popraviti precej napak, najbolj pomembno je, da smo Slovenijo zapeljali v družbo jedrnih članic Evropske unije, ki so zavezane temeljnim vrednotam Evropske unije, vključno z vladavino prava in spoštovanjem človekovih pravic.

Popravili smo napako iz leta dva 2012, ko je Geoplin odpovedal pogodbo o dobavi alžirskega plina v Sloveniji, s tem je bila Slovenija pahnjena v popolno odvisnost od plina in v Slovenijo bo z novim letom ponovno pretekel tudi alžirski plin.

Odločitev arbitražnega sodišča glede meje s Hrvaško smo postavili nazaj na dnevni red. Ta vlada si želi dobrih odnosov s Hrvaško in odprta vprašanja bomo reševali v duhu dobrososedskih odnosov. Hrvaške ne bomo ustavljali na poti v Schengen, bomo pa vztrajali pri arbitraži.

Spremenili smo politiko prejšnje vlade do Bosne in Hercegovine, ko je bil ugled Slovenije očrnjen tudi, zaradi non- paperja v zahodnem Balkanu, ki je predlagal spremembo meja Bosne in Hercegovine. Celotna mednarodna skupnost se je opredelila proti, medtem ko minister Logar se takrat do predloga ni distanciral. Že takrat sem opozarjala, da lahko takšno podpihovanje zaneti vojno. Da je bila vsebina non-paperja zmotna in škodljiva, vidimo ob vojni v Ukrajini, ki kaže, kako dragoceno je načelo suverenosti in nedotakljivosti meja. Naša vlada je prepoznavna po aktivni podpori statusu kandidatke Bosni in Hercegovini, v kar smo prepričali komisijo in večino držav članic Evropske unije. Zaradi naših aktivnosti je država najbližje kandidatskemu statusu doslej.

Ta Vlada je v zunanjo politiko Slovenije, lahko s ponosom rečem, vpeljala zmernost. Slovenija vodi zunanjo politiko, ki je usklajena z Evropsko unijo, smo med državami, ki tvorijo trdno, umirjeno večino, ki pomagamo Ukrajini na način, ki ne vodi v nekontrolirano eskalacijo spopadov. To ni bila ravno odlika prej, ko smo imeli različne predloge, ki bi lahko vodili v nadaljnjo eskalacijo, na primer, predlog o tako imenovani coni, zaprtem nebu nad Ukrajino, kar bi vodilo v direkten spopad med Nato in Ukrajino, širitev vojne na celotno Evropo in mogoče svet. Ideja o coni brez letenja nad Ukrajino so zavrnile vse velike članice Unije in Nato. Tudi pritisk za podporo izjavi o takojšnjem sprejetju Ukrajine v Nato je bil precej rokohitrski in je izkoriščalo ukrajinsko situacijo za notranje politične koristi. Sama sem zaradi velikih varnostnih tveganj za Slovenijo do tega izrazila zadržanost. Tragično je, da kdorkoli v Sloveniji celo varnostno občutljivo situacijo izkorišča za neko permanentno volilno kampanjo. Čeprav je bila zunanja politika vlade na volitvah jasno zavrnjena, še vedno opozicija odločno vsiljuje svoje ideje, med drugim tudi preko poslancev v Odboru za zunanjo politiko Državnega zbora. Slovenija naj bi stala ob strani njihovim političnim sopotnikom v Evropi, to se denimo kaže v njihovi politiki do Ukrajine in poskusom označevanja te Vlade za prorusko, kar je glavna točka opozicijskega delovanja na zunanjepolitičnem področju. Dejstvo je, da zunanja politika naše Vlade ni niti proruska niti pro ukrajinska. Slovenska zunanja politika do Ukrajine in do vseh drugih vprašanj je evropska. Slovenija je del trdnega, zmernega jedra držav Evropske unije. Politiko je na lastni koži izkusil poslanec v evropskem parlamentu Milan Zver, politiko predlagateljev interpelacije, ki bo uvrščen na sankcijsko listo Irana. MZZ je zaradi tega ta teden izrazil protest začasnemu odpravniku poslov veleposlaništva Irana v Ljubljani, je pa poteza Irana do poslanca med drugim posledica komunikacije strankarskih kolegov kršenje človekovih pravic v Iranu, je brez dvoma nesprejemljivo in

Nedopustno. To sem izpostavila večkrat, tudi na sestanku z iranskim zunanjim ministrom ob robu generalne skupščine OZN letos. Vendar pa je pomembno, kolegice in kolegi, kako komuniciramo. Besede štejejo enako kot dejanja. Primeren način komunikacije ni vrlina mnogih, tudi ne včasih v tej dvorani, kar je nenazadnje potrdilo v nekaterih primerih tudi sodišče. Tipično primer Zver, je stranka izkoristila za precej nizkotni populizem, vaša. Predsednik Janša, obtožili ste me, da nisem reagirala na iransko sankcioniranje evropskega poslanca Zvera. V resnici sem v Argentini govorila z visokim predstavnikom Borrellom, sankcije javno obsodila, in na to nameravam ponovno opozoriti v ponedeljek na zasedanju zunanjih ministrov. Takšno politikantstvo je nevarno in tudi zaradi tega danes stojim tu. Vsem nam je jasno, da interpelacija nima nikakršne osnove, in da gre zgolj za napad s katerim si opozicija ustvarja populistično politično kampanjo. Spoštovani vsi! Zunanja politika ne sme postati predmet notranjepolitičnih preigravanj. Slovenija potrebuje enotnost v zunanji politiki. Kot zunanja ministrica sem pripravljen se pogovarjati z vsemi političnimi akterji v Sloveniji, da bi v zunanji politiki našli skupni jezik glede izzivov, ki so pred nami. V mnogo čem gre za generacijske izzive, ki presegajo eno stranko in to ali ono vlado, ki presegajo tudi Slovenijo, in bo zato treba nanjo odgovarjati v sodelovanju z drugimi državami. Med drugim, po koncu vojne v Ukrajini bo treba vzpostaviti novo varnostno arhitekturo v Evropi. Napovedi niso dobre. Da bomo v novi realnosti zmanjšali varnostna tveganja, potrebujemo okrepljene in učinkovitejše multilateralne organizacije OZN, OVSE, na primer. Redefinirati bo treba odnose med zahodom in Kitajsko. Tudi razmere v indopacifiku so poleg vzhodne Evrope predmet prihodnjih razprav. Vprašanje Tajvana bo zagotovo na dnevnem redu in vsi scenariji so možni. Zagotoviti bo treba trajno energetsko neodvisnost od Rusije in zato diverzifikacijo energetskih virov. Ob tem se bo treba posvetiti zelenemu prehodu. Treba bo globalno nasloviti vprašanje oskrbe s hrano in vodo, ki bo zaradi klimatskih sprememb in povečevanja števila prebivalstva vse bolj pereče, in ponovno se bo treba vrniti na izpolnjevanje podnebnih ciljev, ki so v zadnjem obdobju izpostavljeni zaradi energetske varnosti. Vse to so globalni izzivi, s katerimi se bo Slovenija morala bolj intenzivno soočati, še posebej, če bo kot nestalna članica izvoljena v varnostni svet OZN, 2024-2025. Čaka nas veliko intenzivnega dela, zato še toliko bolj upam, da ta projekt ne postane predmet razdvajanja, temveč združevanja.

Pozivam opozicijo, da namesto vlaganja neutemeljenih interpelacij, svoje napore usmeri v podporo projektu, ki je projekt celotne države. Zunanje ministrstvo vam je na razpolago za vse potrebne informacije, v kratkem bomo o poteku projekta informirali tudi Državni zbor. Zagotavljam vam, da se zavzemam za profesionalizacijo diplomacije. Politična imenovanja so zakonsko urejena, politično imenovani so poleg ministra samo še državni sekretarji. Od vseh svojih uslužbencev pričakujem, da bodo delali profesionalno in v interesu države, ne pa v ozkem interesu političnih strank. Prosim tudi vas, da spoštujete profesionalizem državnega uradništva v skupno dobro države. Zdi se mi tudi pomembno, da diplomate držimo stran s prvih strani medijev, tudi ko gre za njihova imenovanja oziroma razrešitve. Z vložitvijo te interpelacije je narejena zelo velika škoda ravno veleposlaniku Kajzerju, največjo škodo, in to me žalosti, pa je naredila ta zgodba tudi slovenski diplomaciji, v kateri je vendarle velika večina profesionalnih in kakovostnih kadrov in kakšno diplomacijo, pričakujem, jo potrebuje Slovenija. Samo na kratko. Interpelacijo vidim danes kot priložnost za razpravo, kakšno diplomacijo si pravzaprav želimo. Si želimo profesionalno diplomacijo, ki odlikuje državniško omika, ki deluje na podlagi predpisov in zakonov in je zvesta državi, ali pa želimo diplomacijo, ki je strankarsko obremenjena, ne spoštuje notranjih pravil in procedur in je lojalna strankarskim voditeljem? Zame to ni dilema, jaz sem, kot sem že povedala, za profesionalno diplomacijo. V prejšnjem mandatu je prišlo do slabitve profesionalne diplomacije in želimo to škodo, ki je bila storjena, dolgoročna, tudi popraviti. V prihodnosti bo treba več investirati v slovenski diplomatski aparat, v izobraževanje diplomatov, nova diplomatska konzularna predstavništva, v primerno plačilo diplomatov in to pričakujemo od vseh nas. Diplomacija se mora ves čas učiti, se prilagajati, iskati nove prijatelje in vzdrževati stike s starimi. V Uniji, v Natu, OCE, OVSE, OECD, Svetu Evrope je naš glas slišan vedno, ko lahko predstavimo močne argumente. In to lahko najbolje naredijo profesionalci. Poleg tega na dnevni red diplomacije prihajajo nove teme kot so vodna, podnebna, digitalna diplomacija, energetska diplomacija, znanstvena, boj proti kibernetskim napadom, boj proti dezinformacijskim kampanjam, tu je še umetna inteligenca s svojimi izzivi. Dobro diplomacijo potrebujemo za zaščito nacionalnih in evropskih interesov, za zaščito pravil, na katerih temeljijo mednarodni odnosi. Diplomacija kot veščina upravljanja mrež ne more biti dobra, če se diplomati udinjajo strankarskim kombinatorikam, če njihovo delo ne temelji na spoštovanju diplomatskih pravil in na spoštovanju domače zakonodaje in pravilnikov. Ne more niti biti motivirana, če je uveljavljen princip partitokracije in ne meritokracije, če profesionalnost in odličnost nista v srednji merili, temveč je v osrednje merilo pripadnost nekomu, in slednjega je bilo zlasti v preteklosti veliko in preveč. V tem Državnem zboru sem se zavezala tudi k temu, da bom diplomaciji povrnila ugled. To bomo dosegli tudi tako, da se politične stranke vzdržimo političnega kadrovanja. Sem sodi pogosto slaba praksa, ko so stranke zaposlovale svoje člane, simpatizerje na uradniških mestih in s tem zaobšle zakonske formalne pogoje za zasedbo diplomatskih delovnih mest. Naša dolžnost je, da na mesta v tujini pošiljamo najboljše kadre. Zato naj primer Kajzer ostane osamljen primer neprofesionalnega ravnanja.

Naj pa zaključim z nedavno zelo prijetno izkušnjo obiska slovenskih izseljencev v Buenos Airesu, Montevideju, ki jih petnajst let ni obiskal noben zunanji minister. Želim si, da bi bila tudi v domačem hramu demokracije deležna vsaj delčka takšne naklonjenosti, pozitivnega duha, sprejemanja različnosti kot sem jo bila deležna pri Slovencih, ki so sicer zelo daleč od matične države, a jo kot domovino nosijo v srcu.

Hvala lepa.