Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, začenjam 15. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da kot nadomestni člani odbora s pooblastili danes sodelujejo: kolega Aleša Rezarja nadomešča kolega Dejan Premik, ki ga lepo pozdravljam, in kolega Tomaža Laha nadomešča kolega Bojan Čebela, ki ga prav tako lepo pozdravljam na današnji seji.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slove, Urad predsednika Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče vas res lepo pozdravljam.

Prehajamo torej na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli torej dnevni red seje samega odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE SVETA O SPREMEMBI UREDBE EU 2020/176 O ODPRTJU IN ZAGOTAVLJANJU OPRAVLJANJA AVTONOMNIH TARIFNIH KOVT UNIJE ZA NEKATERE RIBIŠKE PROIVZODE ZA OBDOBJE 2021-2023.

Gradivo k tej točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade, 6. oktobra 2022, na podlagi tretjega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je danes. Stališče je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot matičnem delovnem telesu, ki pa ga ni obravnaval kljub temu, da sem na 13. seji odbora opozoril, da je vloga Državnega zbora v zadevah EU jasno določena v Zakonu o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije in Poslovniku Državnega zbora. Še vedno prihaja na matičnih delovnih telesih do odločitev, ki torej teh dveh aktov v bistvu ne spoštujejo in ki onemogočajo, da bi Državni zbor svoje pristojnosti v tem pogledu v polnosti opravil. Tako se bomo tokrat tudi tokrat samo seznanili s stališčem, ne bomo pa sprejeli mnenja do stališča kot bi ga morali na podlagi pristojnega zakona. Če pa je vlada naknadno ugotovila, da je bilo gradivo poslano na napačni pravni podlagi, potem mora o tem pisno obvestiti Državni zbor. Dokler tega ni, se formalno šteje, da velja tisto gradivo, ki ga je torej Vlada posredovala v Državni zbor. Toliko kot neko opozorilo za vse člane in članice in tudi goste.

Sedaj pa prosim državnega sekretarja dr. Darija Krajčiča torej, da nam predstavi predlog uredbe in še zlasti stališče Republike Slovenije do predloga uredbe.

Najlepša hvala. Gospod državni sekretar, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, spoštovani predsednik za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci. Jaz se opravičujem za tole napako, ki smo jo naredili. Ni bila namerna, daleč od tega pa, da je bila namenjena nespoštovanju zakonodajne veje oblasti.

Če dovolite, bi zdaj prešel na vsebino. Gre torej za uredbo, ki ureja tarife za uvoz ribjih proizvodov, tarifne kvote za uvoz ribjih proizvodov iz tretjih držav, govori pa o tem, do katere kvote so določeni ribji proizvodi oproščeni ali oproščeni carin ali pa zanje velja znižana carinska stopnja. Ko je ta kvota dosežena, se ti ribji proizvodi carinijo po siceršnji splošni carinski stopnji. Uredba se ne nanaša oziroma nima vpliva na proizvajalce predelovalce ribjih proizvodov v Sloveniji, zato na nas nima vpliva. Slovenija podpira predlog uredbe, da se zagotovi zadostna oskrba predelovalne industrije v EU.

Hvala lepa.

Najlepša hvala za dodatno pojasnilo.

Torej odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Končujem razpravo.

In ugotavljam, da se je Odbor za zadeve Evropske unije seznanil s stališčem Republike Slovenije do Predloga uredbe Sveta o spremembi uredbe Sveta EU 2020/1706 o odprtju in zagotavljanju opravljanja avtonomnih tarifnih kvot Unije za nekatere ribiške proizvode za obdobje 2021-2023. S tem končujem prvo točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA OKOLJE, KI BO V LUKSEMBURGU, 24. OKTOBRA 2022.

Gradivo k tej, torej k 2. in 3. smo prejeli od Vlade, 20. oktobra 2022, na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Prosim sedaj gospoda državnega sekretarja gospoda Uroša Vajgla, ki je danes z nami, torej za Ministrstva za okolje in prostor, da nam predstavi torej izhodišče za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju sveta.

Gospod Uroš Vajgl, državni sekretar, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa.

Ponedeljkovega zasedanja prvega rednega zasedanja Sveta za okolje pod češkim predsedstvom se bo udeležil minister Uroš Brežan. Ministri bodo opravili politično razpravo o dveh zakonodajnih aktih, in sicer Predlogu direktive o industrijskih emisijah ter Predlogu uredbe o vzpostavitvi okvirja za določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo za trajnostne izdelke, t. i. eco design. V nadaljevanju pa bodo ministri imeli še dve točki s področja mednarodnih aktivnosti, in sicer sklepe sveta, ki predstavljajo izhodišča EU za zasedanji podnebne konference COPP 27 v Egiptu in konference o biotski raznovrstnosti, ki bo decembra v Montrealu. Pod točko razno pa je Slovenija predlagala tudi svojo točko, s katero bo ministrom omogočena razprava in odziv na ekstremne vremenske pojave, ki smo jim bili priča v letošnjem poletju. Slovenija v pozivu izpostavlja nujnost usklajenega pristopa in odziva EU na ekstremne pojave s posebnim poudarkom na poudarkom na pomanjkanju vode oziroma suši, ker na drugih področjih, recimo poplav, je ta skupni odziv že nekoliko bolj koordiniran, suša pa je področje, kjer je potencial za nadaljnje skupne aktivnosti večji.

Čisto na kratko morda v posameznih točkah glede Predloga direktive o industrijskih emisijah bi povedal, da gre za predlog, ki ga je komisija obravnavala, prvič predstavila že aprila letos. Cilj predlagane spremembe je zaostriti varovanje ekosistemov in zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi onesnaževanja iz velikih industrijskih naprav, zlasti znotraj tega spodbuditi korenit kmetijsko industrijski prehod na ničelno onesnaževanje z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij. Konkretno bo sprememba direktive izboljšala področje preprečevanja oziroma zmanjševanja emisij onesnaževal, ki jih povzročajo kmetijsko industrijske naprave, pri viru, civilni družbi bo zagotovila dostop do informacij, udeležbe pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v postopkih izdaje dovoljenj. Slovenija generalno pozdravlja spremembe in predloge dopolnitev direktive in podpira večino predlaganih sprememb, ob tem pa izpostavljamo zaskrbljenost zaradi povečanega administrativnega bremena, ki bi ga prenesla ta vključitev velikega števila dodatnih kmetijskih naprav, zlasti farm govedi, prašičev in perutnine v okvir IED direktive, saj bodo zaradi občutnega znižanja pragov morale številne pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Pri obravnavi tega predloga gre šele za začetno fazo, zato si bomo v nadaljevanju v nadaljnjih pogajanjih prizadevali, da bodo ukrepi, ki jih predvideva direktiva, da bodo čim bolj sorazmerni.

Glede uredbe eco design bi povedal, da na nacionalni ravni je ta uredba v pristojnosti Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, obravnavana pa je že bila v okviru Sveta EU za konkurenčnost. Ministri za okolje, pa ne glede na to, zaradi pomena, ki ga ima ta uredba za doseganje ciljev krožnega gospodarstva in zmanjšanja odpadkov, je tudi ministrom za okolje podana možnost političnih usmeritev glede okoljskih vidikov. Zdaj glede same uredbe, posamične zahteve za proizvode bodo opredeljene v naknadnih, se pravi delegiranih aktih Evropske komisije, samo uredbo kot tako pa Slovenija podpira, zaradi njenih pomembnih ciljev.

Z vidika obeh konferenc torej mednarodnih nastopov bi prvo se osredotočil na podnebna pogajanja. Torej tukaj gre za pripravo na novi Kop v Šarm Šejku novembra. Generalno gledano sklepi so v veliki večini že usklajeni je pa še par odprtih točk. Uvodoma izražajo veliko zaskrbljenost glede čedalje pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov in tudi, zaradi nezadostnega dosedanjega ukrepanja ali napovedi tako z vidika prilagajanja kot tudi pomembno z vidika zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Je pa ta konferenca… Prvič, je Kop na afriških tleh tudi imenuje se nekako afriška konferenca, zato so visoko na dnevnem redu točke, ki so blizu državam v razvoju. Tukaj gre za prilagajanje podnebnim spremembam, vprašanje izgub in škod in financiranja podnebnih ukrepov v teh državah. Slovenija si prizadeva za uspeh na Kopu 27 s sklepi, ki predstavljajo izhodišča, smo generalno gledano zadovoljni.

Z vidika konference o biotski raznovrstnosti, ki bo pa decembra v Montrealu. Bi pa povedal, da gre tudi za zelo, zelo pomembno konferenco, ki je namenjena sprejetju ambicioznih in kjer je to mogoče merljivih dolgoročnih ciljev do leta 2050 s področja biotske raznovrstnosti, ki jih morajo spremljati tudi akcijski ukrepi do 2030. Tudi vizavi te konference se pojavlja vprašanje financiranja ukrepov in tudi pomoč pri financiranju ukrepov v državah v razvoju. Slovenija je tudi do te konference naklonjena in podpira cilj 30x30, kar bi pomenilo zavarovano 30 % kopnega in 30 % morskega okolja do leta 2030 na globalni ravni.

Z vidika točke razno bi povedal, da ta točka razno, ki jo predlaga Slovenija, je namenjena temu, da se odpre razprava o bolj usklajenem in celovitem pristopu na EU ravni vizavi suš. Mi smo pri pripravi te točke sodelovali z Evropsko komisijo in Evropsko agencijo za okolje. Računamo, da bodo države podale podporo temu in da bo iz razprave morda prišel kakšen koristen predlog za nadaljnjo. Je pa to žal eno področje, kjer se podnebne spremembe kažejo v praksi in verjetno je je vsakršno nadaljnje ukrepanje za to, da se izboljša odziv na suše zelo, zelo dobrodošel.

Najlepša hvala za dodatno pojasnitev, gospod državni sekretar. Odpiram razpravo, kolegic in kolegov.

Kolega Hoivik, se je prijavil. Izvolite.

Hvala lepa, predsednik. Zelo na kratko.

Jaz sem sam malo zastrigel z ušesi pri 3. točki, ko gre ta direktiva v smer zagotovitve tako posameznikom dostop do informacij udeležbe pri odločanju, dostop do pravnega varstva v smislu okoljevarstvenih dovoljenj. Vemo, da se Slovenija sooča s to težavo že več desetletij, kar se tiče, bom rekel, da ko en posameznik blokira pomemben projekt, strateški ali je tak na primer in gre na Upravno sodišče in potem se tam zadeva vleče, govorim na primer spet primer, ki ga vsi dobro poznamo, hidroelektrarna Mokrice. Zdi se mi tukaj, da bi mogla Slovenija tudi kot majhna država zastopati en širši koncept v smislu, da seveda civilna družba naj ima vlogo pri teh postopkih, s tem, ko bomo pa dali že posamezniku tako močno moč, kolikor je tu razvidno, se mi pa zdi, da bo tudi naše upravno sodišče kmalu pogorelo, ker ravno pred kratkim smo imeli tudi letno poročilo za leto 21 in prav Upravno sodišče dobiva toliko zadev in postopki se daljšajo. Zdi se mi, da je to napačna smer. Da res že zdaj vsak posameznik lahko dobiva še večjo pravno varstvo oziroma da gre lahko v te postopke. Jaz bi bil tukaj na stališču, da seveda zagovarjamo, da civilna družba na ima vso prioriteto, tudi po Aarhuški konvenciji ima možnost vstopati v te postopke, ampak da pa damo sedaj res že tako kot piše, posamezniku to moč, se mi pa zdi, da gre to v napačno smer, ker potem pa res ne bomo naredili napredka ne v Sloveniji niti ne v v Evropski uniji. Toliko, hvala.

Najlepša hvala, kolega Hoivik.

Vidim, da ni več prijavljenih, zato zaključujem razpravo. Državni sekretar, vi bi še radi na koncu podali nekaj odgovorov?

Samo zahvalil bi se. Tudi sami smo stališča, da je treba odpreti, da sodelovanje javnosti in sodelovanje tistih, ki jih neka konkretna odločitev zadeva, je pomembna. Smo pa tudi sami glede tega zadržani, da je udeležba s strani posameznikov. Trenutna ureditev je, da so to organizacije in še celo organizacije, ki delujejo v javnem interesu, imajo močnejši interes in potem tudi možnost vpliva. In zdaj, sama razprava na svetu se sicer ne bo dotikala tega vprašanja, ker so drugi dnevni redi, ampak to bomo tudi v nadaljevanju na ta aspekt pozorni. Se bo pa verjetno ta direktiva še v kakšnih oblikah pojavljala, tako da bomo lahko pogledali in predstavili kakšno je aktualno stanje tukaj pri obravnavi.

Hvala.

Vidim, da ni več prijavljenih, tako da zaključujem razpravo.

Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi:

»Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za okolje, ki bo v Luksemburgu, 24. oktobra 2022, in jih podprl.«

Glasujemo. Za je glasovalo 14, proti nihče.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je ta sklep sprejet.

Se zahvaljujem in s tem končujem tudi 2. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJA SVETA EVROPSKE UNIJE ZA PROMET, TELEKOMUNIKACIJE IN ENERGIJO V LUKSEMBURGU, 25. OKTOBRA 2022.

Ponovno bom prosil gospoda državnega sekretarja Uroša Vajgla na Ministrstvu za okolje in prostor, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta.

Izvolite, gospod državni sekretar.

Najlepša hvala.

Torej ministrice in ministri pristojni za energijo, se bodo dan po okoljskem svetu sestali na neformalnem svetu za promet, telekomunikacije in energijo v sestavi za obravnavo energije, energetskih vprašanj. Zasedanje, slovensko delegacijo bo vodil minister Kumer. Predvidoma bodo na zasedanju potrdili splošni pristop na predlogu revizije direktive o energetski učinkovitosti stavb. Predlog revizije te direktive izhaja še iz decembra lanskega leta. Komisija je z njim dopolnjevala sveženj pripravljeni na 55, se pravi, osnovni namen prvotnih predlogov je dopolniti zakonodajne podlage za to, da bo Evropska unija dosegala cilj minus 55 % zmanjšanja emisij do 2030. Predlog revizije direktive izhaja iz decembra 2021. V vmesnem času se je nadaljevala razprava. Osnovni namen direktive je doseči stavbni fond brez emisij do leta 2050, ker stavbe ustvarjajo 36 % emisij toplogrednih plinov v EU, je ta predlog zelo pomemben za celotno sestavo paketa in doseganja cilja, in Republika Slovenija bo splošni pristop podprla. Izvajanje te direktive bo zahtevno povsod, ne samo v Sloveniji. Tega se zavedamo, ampak smatramo, da je doseganje teh ciljev pomembno.

Ministrice in ministri bodo nato opravili politično razpravo na temo »Prenove zakonodaje na področju trga s plinom«, ki jo je tudi decembra lani sprejela komisija v obliki zakonodajnih predlogov za razogljičenje trga plina z lažjim uvajanjem obnovljivih in nizko ogljičnih plinov. Gre za prenovo uredbe in direktive, ki urejata notranji trg s plini, s čimer se ustvarja pogoje za prehod s fosilnega zemeljskega plina na obnovljive in nizkoogljične pline, zlasti biometan in vodik, ter krepitev odpornost plinskega sistema. Razprava na svetu se je v zvezi s to direktivo se je sicer komaj začela.

Republika Slovenija podpira ključne usmeritve in določbe predloga prenove direktive. Slovenija ima v zvezi z njim tudi nekaj vsebinskih pomislekov, ki jih bo zagovarjala v postopku nadaljnjih usklajevanj v svetu. Slovenija prav tako podpira prenovo uredbe in vključitev obnovljivih plinov, nizko ogljičnih plinov in vodika v sistem regulacije plinskega trga. Ker lahko pričakujemo zelo različno dinamiko razvoja vodikovih omrežij, si bomo na tem področju prizadevali za ustrezno fleksibilnost.

Pod točko Razno bo Litva podala informacije o dogajanju v zvezi z odnosi z Belorusijo glede jedrske elektrarne Ostravec, ministrica in ministri pa bodo tekom delovnega kosila razpravljali o predlogu uredbe Sveta o krepitvi solidarnosti z boljšim usklajevanjem nakupov plina, čezmejne izmenjave plina in zanesljivih referenčnih cen, ki ga je komisija objavila pred dnevi, 18. oktobra, in ta vsebuje zakonodajne določbe glede postopkov skupne nabave plina, paket ukrepov za naslovitev visokih cen plina, solidarnosti držav članic pri oskrbi s plinom in možnosti za nadaljnje ukrepanje, za nadaljnje ukrepe za zmanjšanje povpraševanja po plinu.

V zvezi z vsebino tega zakonodajnega akta je včeraj potekala razprava tudi na zasedanju voditeljev Evropskega sveta, ki so potrdili te usmeritve, ki so, ki so v samem predlogu in jih tudi še nekoliko nadgradili tudi z nekimi elementi postavljanja, postavljanja kapice za cene plina. V teh vseh razpravah, se bo razprava, se bodo debate še odvijale naprej. Po zasedanjih voditeljev, po tem nocojšnjem zasedanju voditeljev, pričakujemo, da bo tudi torkovo zasedanje namenjeno temu, da se bodo še dodatno razjasnile vsebine, ki se bodo na to morale preliti še v zakonodajno obravnavo.

Na Ministrstvu za infrastrukturo predlog še preučujejo, še podrobneje preučujejo. Preliminarno stališče je, da ukrepi sicer gredo v pravo smer, a niso dovolj oziroma njihova implementacija ni predvidena dovolj hitro. Pogreša…, Ministrstvo za infrastrukturo je pogrešalo v osnovnem predlogu predlog za takojšnjo uvedbo kapice na veleprodajne cene plina, smo pa zadovoljni, da so se, da je včerajšnji dogovor nekoliko ojačal elemente v smeri, za katere si prizadevamo.

Toliko.