Spoštovani! Nadaljujemo prekinjeno sejo Odbora za zunanjo politiko, ki je sedaj odprta za javnost.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.

Ta točka je uvrščena na dnevni red rednih sej Odbora za zunanjo politiko na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o zunanjih zadevah. Glede poteka te točke naj vas spomnim, da ob smiselni uporabi 245. in 246. člena poslovnika Ustna predstavitev poslanskega vprašanja ne sme trajati več kot 3 minute, odgovor predstavnika Vlade lahko traja največ 5 minut. Možno je tudi dopolnilno vprašanje poslanca, ki lahko traja 2 minuti in dopolnitev odgovora predstavnika Vlade, ki lahko traja največ 3 minute.

Obveščam vas tudi, da ob smiselni rabi 242. člena Poslovnika lahko poslanec na eni seji postavi največ dve ustni vprašanji, tako da bi zdaj pričeli s tem in zbrali bi najprej en sklop vprašanj, potem pa bi besedo za odgovore predal ministrici.

Želi kdo besedo? Ja, gospod Žavbi, kar izvolite.

Najlepša hvala predsednik.

Spoštovana ministrica, spoštovane kolegice in kolegi!

Moje vprašanje bo vezano na dogajanje, ki je nekako včeraj dobilo epilog, torej na sklenitev sporazuma o dobavi zemeljskega plina z Alžirijo, ki sta jo včeraj s kolegom Kumrom podpisala v Alžiriji. Zdaj, jaz tukaj vidim v tej stvari dve izrazito pozitivni stvari, torej izrazito pozitivno mednarodno sodelovanje z državami severne Afrike, kot smo tudi že v prejšnji točki v resnici zaznali, da je nekako to celina oziroma regija, ki bo v prihodnjih desetletjih ali pa letih postala bistvenega strateškega pomena tako za Slovenijo kot za Evropsko unijo.

In drugič, vidim eno izrazito pozitivno medresorsko sodelovanje med vami, Ministrstvom za infrastrukturo in vsemi ostalimi deležniki, tudi predsednikom Vlade.

Moja vprašanja bodo izrazito oziroma moje vprašanje je izrazito splošno. Mogoče, če zavoljo tega, da zavoljo jasnosti, pa recimo tudi te maksimalne transparentnosti predstavite določene podrobnosti tega sporazuma, ki ste ga včeraj podpisali in mogoče še na splošno malo orišete kako potekajo trenutno mednarodni odnosi med Alžirijo in Slovenijo.

Najlepša hvala že v naprej za odgovor.

Hvala lepa za vprašanje.

Še kdo želi podati ministrici vprašanje? Torej vidim, da ni interesa.

Potem spoštovana ministrica…

Hvala lepa za vprašanje.

Najprej, ja, včeraj je bil en dober dan za Slovenijo v Alžiriji, tudi zelo uspešen obisk tako ministra Kumra in mene s političnim vrhom Alžirije. Z nama je bil tudi predstavnik oziroma direktor Geoplina. Obe veliki energetski podjetji Sonatrak in Geoplin sta podpisali pogodbo, ki je pomemben korak za dobavo zemeljskega plina v Sloveniji z januarjem za tri leta. To je res zelo dobro sodelovanje, kot ste sami ugotovili, tako za Alžirijo, ker krepimo odnose tudi s Severno Afriko, Alžirija postaja pomembna partnerica. Včeraj sem imela priložnost dolgo govoriti, že tretjič po vrsti, z zunanjim ministrom Alžirije, ker sva, prvič se dogovarjala o tesnejšem sodelovanju že v Kairu, tudi v luči kandidature, ker se podpiramo vzajemno za enako obdobje članstva v varnostnem svetu Združenih narodov. Z Alžirijo smo podpisali ob robu generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku, midva z ministrom, sporazum o gospodarskem sodelovanju. To je bil prvi korak krepitve odnosov med državama. In pa, zdaj zaključujemo sklepno fazo priprave memoranduma o političnem sodelovanju. Če bo vse po sreči, bomo ta memorandum uspeli podpisati že prihodnji teden ob robu zasedanja v Barceloni sredozemskih držav, kamor pride tudi Alžirija. Zdaj, ta sporazum bo posebej pomemben, ker smo ga usklajevali skupaj ravno z Ministrstvom za infrastrukturo in bo vključeval tudi temelje za tesnejše sodelovanje tako na področju energetike, pri obnovljivih virih energije, tudi na gospodarskem področju, ker je veliko interesa in potenciala za sodelovanje in pa poslovne stike. Ta memorandum, ko ga bomo podpisali, odpira tudi možnosti za odprtje diplomatskega predstavništva v Alžiriji in vzajemno tudi alžirskega v Sloveniji. Omogoča tudi lajšanje postopkov za pridobivanje diplomatskih potnih listov z alžirsko stran, kar je tudi v velikem interesu. Tako da, upam, da bomo kmalu uspeli narediti še ta nov korak v odnosih z Alžirijo, to je podpisati memorandum o političnem sodelovanju, ki bo odprl tudi pot rednim političnim konzultacijam. Jaz verjamem, da se to lahko zgodi že prihodnje leto na visoki politični ravni v Sloveniji.

Tako da, je bil res uspešen dan, tudi en tak zgodovinski za Slovenijo v tej krepitvi odnosov. Predvsem pa, da bo Alžirija nam dobavljala zemeljski plin, po zelo ugodnih cenah, da nikogar ne bo zeblo pozimi in da bodo cene sprejemljive za naslednja 3 leta.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Morda bi tudi sam postavil eno vprašanje, spoštovana ministrica, in sicer v luči včerajšnjih dogodkov in pa, bom rekel, dogodka, ki se je zgodil na Poljskem, v zvezi s temi raketami. Seveda je situacija, kakršna je, zaskrbljujoča in zahteva vso našo pozornost in seveda tudi določene aktivnosti, zato na nek način me zanima, kaj lahko v zvezi s tem poveste in pa kakšno je nekakšno naše stališče in nadaljnji koraki morda v zvezi s tem dogodkom, ki seveda je vreden vsega obsojanja, ne glede na to na kakšen način in kako se je zgodilo, pa vendarle je potrebno o tem tudi nekaj povedati.

Želi še kdo postaviti kakšno vprašanje ministrici, da / nerazumljivo/ kakšen sklop? (Ne.) V kolikor ne, spoštovana ministrica, prosim za odgovor.

Hvala lepa za vprašanje.

Sinočnja eksplozija v bližini ukrajinske meje na Poljskem, ki je zahtevala dve življenji, je povzročila veliko zaskrbljenost. Mi smo izrazili solidarnost in sožalje najbližjim. Veliko je bilo pogovorov na najvišji ravni, tudi sama sem stalno od sinoči v stiku tako z našimi predstavništvi v Bruslju, na severnoatlantskem zavezništvu, na evropski zunanji diplomaciji, kot tudi seveda znotraj Slovenije z vsemi pristojnimi organi. Na vsak način je eksplozija zelo resna. Veliko je bilo pogovorov na najvišji ravni. Lahko samo povem, da preiskava poteka, da je ta trenutek zasedanja veleposlanikov severnoatlantskega zavezništva redno zasedanje v Bruslju. Zjutraj je bila še informacija o možnosti, da bi Poljska predlagala aktivacijo 4. člena severnoatlantske pogodbe, ki pomeni začetek političnih konzultacij, vendar se zdi, da je to zdaj z mize. Preiskava poteka.

Tudi ob robu G-20 na Baliju so se sestali ključni predstavniki zavezništva. Zelo se zdi, da vsi ponujajo pomoč pri preiskavi. Po neuradnih informacijah je raketa bila izstreljena včeraj znotraj velikega raketiranja, ki je povzročilo izdatno škodo na infrastrukturi v Ukrajini, rusko raketiranje, vsaj 7 milijonov, če ne več ljudi je ostalo samo včeraj brez elektrike, kar nakazuje, da ti napadi na infrastrukturo, električno, tudi vodno, bodo povzročili izjemno, izjemno škodo državi in da lahko v kratkem v Ukrajini doživimo električni mrk in tudi zima, ki prihaja, zna ljudi prisiliti v še večji beg in stisko.

Znotraj tega raketiranja včeraj je verjetno posledično se zgodila tudi ta eksplozija. Še enkrat pa, za zdaj poljska stran ne, nima potrditve, od kje je priletel izstrelek in preiskava poteka. Jaz bi seveda obsodila ob tej priložnosti rusko raketiranje včeraj na infrastrukturo v Ukrajini, ker je to izjemna, nedopustna škoda, ki se dogaja v Ukrajini, ki prizadeva civilno prebivalstvo, civilne cilje in ki vodi v dodatno eskalacijo napetosti in vojne v Ukrajini. Zdaj, Slovenija ob vsaki priložnosti poziva k ustavitvi spopadov, k začetku pogajanj za mir, ampak trenutno nič ne kaže, da je ali ena ali druga stran na to pripravljena.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam

Ker vidim, da ni več interesa, zaključujem to točko dnevnega reda in se, spoštovana ministrica, lepo zahvaljujem za sodelovanje.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE POBUDA ZA SKLENITEV SPORAZUMA MED SVETOM MINISTRSTEV BOSNE IN HERCEGOVIE, VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE, VLADO REPUBLIKE BOLGARIJE, VLADO REPUBLIKE HRVAŠKE, VLADO MADŽARSKE, VLADO REPUBLIKE SEVERNE MAKEDONIJE, VLADO ČRNE GORE, VLADO REPUBLIKE SRBIJE, VLADO SLOVAŠKE REPUBLIKE IN VLADO REPUBLIKE SLOVENIE O SODELOVANJU PRI ISKANJU IN REŠEVANJU ZRAKOPLOVOV.

Gradivo k tej točki ste prejeli.

Besedo dajem predlagateljem s področja, torej z Ministrstva za infrastrukturo je prisotna gospa Tina Sršen. Izvolite besedo, državna sekretarka, izvolite, beseda je vaša.

Dober dan, lepo pozdravljeni z moje strani, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Namen sklenitve sporazuma med Slovenijo in drugimi državami je vzpostaviti pravno podlago za mednarodno sodelovanje pristojnih organov teh držav za iskanje in reševanje zrakoplova in njihovo koordinirano delovanje. Področje v Sloveniji ureja več predpisov, s katerimi je ta predlog sporazuma skladen. Gre za Zakon o letalstvu, Zakon o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa, Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in Uredbo o izvajanju službe iskanja in reševanja zrakoplova. Navedene določbe so seveda omejene zgolj na ozemlje Slovenije in njene pristojne organe. Sklenitev dogovora med sosednjimi državami od nas zahtevajo standardi in priporočene prakse Mednarodne organizacije civilnega letalstva. S temi dogovori se uredi hiter vstop osebju in opremi v druge države oziroma drugih držav v Slovenijo z namenom izvajanja akcij iskanja in reševanja zrakoplova. Pristojni subjekti za izvajanje nalog pri izvajanju službe iskanja in reševanja zrakoplova v Sloveniji so Javna agencija za civilno letalstvo, ki vodi raven upravljanja službe iskanja in reševanja zrakoplova, na operativni ravni pa Kontrola zračnega prometa, policija, Uprava za zaščito in reševanje, Uprava za pomorstvo in Slovenska vojska v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Osnutek sporazuma vsebuje določbe o iskanju in reševanju zrakoplova, pristojne organe držav pogodbenic in način spreminjanja le-teh, odgovornost za izvajanje aktivnosti in način sodelovanja. Sporazum bo omogočal sklepanje operativnih dogovorov za izvajanje, na primer glede vaj in izmenjave podatkov in podobno, sporazum bo podpisan v angleškem jeziku in bo s prevodom objavljen v Uradnem listu. Glede na navedeno predlagamo, da Državni zbor Republike Slovenije to pobudo tudi sprejme oziroma potrdi.

Hvala.

Hvala tudi vam.

V zvezi s tem odpiram razpravo, spoštovane kolegice in kolegi. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Zato zaključujem razpravo.

In predlagam, da glasujemo o naslednjem predlogu sklepa: Odbor za zunanjo politiko potrjuje podano pobudo.

Glasujemo. Navzočih je 10 poslank in poslancev, za je glasovalo 10, proti nihče.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Zaključujemo to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3.A TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE POBUDA ZA ODSTOP OD POGODBE O ENERGETSKI LISTINI.

Gradivo o tej točki ste prejeli in pobudo bomo obravnavali na podlago na podlagi 68. člena Zakona o zunanjih zadevah.

Besedo dajem predlagatelju, torej gospe Tini Sršen, državni sekretarki na Ministrstvu za infrastrukturo, izvolite.