Lepo pozdravljeni vse članice in člane odbora in ostali prisotni.

Pričenjam 9. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da se zadržana s seje ne moreta udeležiti naslednja člana, Bojan Čebela in pa dr. Anže Logar. Ostalo ni nič.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI, NUJNI POSTOPEK.

Predlagatelj zakona je Vlada. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 16. seji, 4. 10. 2022 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Predlog zakona je bil tudi uvrščen na izredno sejo Državnega zbora, ki bo 17. 11. 2022.

K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Zakonodajno-pravne službe in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, dopise Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, pripombe Gospodarske zbornice Slovenije, Zbornice za poslovanje z nepremičninami, pripombe Slovenske zveze sindikatov Alternativa in pripombe Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.

Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o posameznih členih na seji odbora. Amandmaje so vložile Poslanska skupina SDS in sicer k 1., 3., 4., 5., 8., 9., 10., 13., 14., 16., 17. in 18. členu predloga zakona. Poslanska skupina NSi k 1., 4., 16. in 21. členu ter Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica k 4. členu predloga zakona.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Želi predstavnik Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev? Ja, izvolite, gospod minister Klemen Boštjančič.

Hvala lepa.

Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani ostali prisotni.

Vlada je pripravila predlog novele o dohodnini, ki predstavlja enega od ključnih instrumentov za zagotavljanje javnofinančne vzdržnosti v prihodnjih letih. Ključni poudarki zakona na področju sintetične obdavčitve se nanašajo na določitev višine splošne olajšave v višini 5 tisoč evrov, zvišanje skupnega dohodka do katerega se prizna dodatna olajšava in sicer na 16 tisoč evrov. S tema instrumentoma ob javnofinančni vzdržnosti naslavljamo inflacijska gibanja v letu 2022. Z dvigom dohodninske stopnje v zadnjem dohodninskem razredu in olajšavo za mlade v višini tisoč evrov izpolnjujemo zaveze iz koalicijske pogodbe. Na podlagi načela enakosti pred zakonom pa popravljamo instituta izvzema iz davčne osnove za plačila za poslovno uspešnost in za nadomestilo za uporabo lastnih sredstev za delo na domu, odpravlja pa se tudi možnost odločitve o vključitvi dohodkov iz oddaje premoženja v najem in dohodkov iz kapitala v letno davčno osnovo.

Na področju dohodkov iz dejavnosti se spreminja višina odhodkov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove v sistemu normiranih odhodkov in sicer v odvisnosti od dveh pogojev doseženih prihodkov in vključenosti v obvezno zavarovanje. Za zavezance pri katerih je obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj devet mesecev na podlagi delovnega razmerja ali samozaposlitve, se priznajo normirani odhodki v višini 80 % prihodkov na prihodke do 35 tisoč evrov, v višini 40 % prihodkov na prihodke med 35 in 100 tisoč evri ter v višini 0 % na prihodke nad 100 tisoč evrov. Za zavezance, ki prej omenjenega pogoja zavarovanja ne izpolnjujejo, se upoštevajo normirani odhodki v višini 40 % prihodkov, vendar ne več kot 20 tisoč evrov. Pri dohodkih iz oddajanja premoženja v najem se stopnja dohodnine določi na 25 %. Dohodki iz kapitala so deležni določenih popravkov in sicer se ponovno uvaja obdavčevanje izplačanih vrednosti delnic ali deležev v primeru njihove odsvojitve v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe kot dividend.

Na področju kmetijstva se zaradi novih evropskih pravnih podlag ustrezno uredijo oprostitve plačila dohodnine za dohodke vezane na zelene podpore, obenem se seznam oproščenih podpor prevetri tako, da se oprostitev črta del do sedaj oproščenih plačil, to je 50 % OMV plačil, saj ta nadomeščajo stroške v težkih pridelovalnih razmerah, ki so že priznani v okviru izračuna katastrskega dohodka. Med o oprostitve se dodajo podpore za zavarovalne premije, obenem pa se dodaja pojasnjevalna določba, po kateri se med podpore za vlaganje šteje tudi podpore mladim kmetom, ki se namenijo odkupu deležev osnovnih sredstev ob prevzemu kmetije.

Druge zakonske rešitve pomenijo ustrezen prenos davčnih vsebin iz drugih zakonov oziroma so namenjene jasnosti zakonskih določb. Ocenjujemo, da bodo predlagane rešitve zakona v letu 2023 okrepile javnofinančne prihodke iz naslova dohodnine. V veljavnem zakonu bi predvideno znižanje prihodkov iz naslova dohodnine v prihodnjih letih, če bi ostali v veljavi nespremenjeni, intenzivno posegli v prihodke državnega proračuna in s tem onemogočili nadaljnjo pomoč države v pričakovanih ekonomsko negotovih časih. Odmerjena dohodnina za leto 2023 se bo s tem zakonom povečala za okoli 120 dvajset milijonov evrov glede na dohodnino, ki bi bila odmerjena, če bi veljal trenutno veljavni zakon za leto 2023. Prav tako spremembe pomenijo, da ne bo prišlo do dodatnega znižanja odmerjene dohodnine zaradi nadaljnjih zvišanj splošne olajšave v letih 2024 in 2025, in sicer po oceni dodatno za okoli 180 milijonov v letu 2024 in 170 milijonov v letu 2025.

Na podlagi vsega povedanega Vlada poziva, da predlog zakona, ki ga obravnavate danes, podprete.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Ali želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Izvolite, mag. Andreja Kurent.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Torej, kot vedno je Zakonodajno-pravna služba pripravila mnenje k predlogu zakona z vidika svojih nalog, vendar v danem primeru seveda v precej krajšem roku zaradi sklica nujne seje odbora. Mnenje, če se ne motim, ste prejeli včeraj okrog ene ure popoldne.

Na kratko. V tem mnenju je Zakonodajno-pravna služba izrecno izpostavila 147. člen Ustave, ki določa načelo zakonitosti na davčnem področju in določa, da morajo biti davčni zakoni napisani jasno, določno, normativno in nomotehnično ustrezno. Ugotoviti se da, da obravnavani predlog zakona teh zahtev ne izpolnjuje. Vse navedeno je Zakonodajno-pravna služba posebej izpostavila pri posameznih določbah zakonskega predloga. Izredno skromna je tudi obrazložitev, ki tako ne izpolnjuje standardov, kot jih določa Poslovnik Državnega zbora. To velja med drugim tudi za noveliranje Zakona o dohodnini-2Z, saj niso pojasnjeni niti utemeljeni razlogi za spremembe, ki bi morali temeljiti na spremembah dejanskega stanja oziroma dejanskih razmer. Na ta način se posega v načelo pravne varnosti in predvidljivosti, kot jo določa 2. člen Ustave. Zato je treba vse te predlagane rešitve, na katere smo opozorili, v zakonodajnem postopku pojasniti in utemeljiti, da bo presoja sploh mogoča. Kot pa smo zapisali, sklicevanje na koalicijsko pogodbo, kar je prisotno v tem zakonodajnem materialu, ni pravni vir, ni splošno zavezujoče, zato je tak sklic nekorekten in nepravilen. Kot je bilo tudi ravnokar navedeno, uvodni del zakonskega predloga navaja, da so spremembe zakona potrebne tudi zaradi sodnih odločb, vendar pa se da ugotoviti, da se pri tem ni upoštevala odločba Ustavnega sodišča. Odločbe Ustavnega sodišča so seveda zavezujoče za vse; to pa bi kasneje razložila podrobneje kolegica, ki se je ukvarjala s tem delom, ki se tiče splošne olajšave.

Prav tako uvod zakonskega predloga navaja, da se z njim zasleduje osnovni cilj zagotavljanja javnofinančne stabilnosti. S tem namenom se med drugim, kot je razumeti, niža splošna olajšava, kot je vzpostavil ZDOH-2Z, vendar pa je treba zaradi skladnosti s 14. členom ustave navesti prepričljive, stvarne in na naravi stvari utemeljene razloge, ki bodo upravičili neenako obravnavo rezidentov. Kljub navedenemu osnovnemu cilju zakonskega predloga se namreč nižajo nekatere davčne obremenitve, obremenitve ali pa se ohranjajo olajšave, na primer, za zavezance z nižjimi prihodki. Predvsem pa zgleda, da je s tem ciljem, kot sem ga omenila, neskladna uvedba nove davčne olajšave za mlade do 29. leta. V zvezi s tem mora predlagatelj navesti, pojasniti, na katerih pravnih virih sloni odločitev, njegova odločitev ravno za 29. let, saj druga zakonodaja večinoma kot merodajno starost določa 26. ali 35. let. Dodatno pa tudi, ali bo v primeru, da se ta rezident do 29. leta starosti tudi izobražuje in dela, ali bo deležen kar dveh davčnih olajšav, se pravi 3 tisoč 400 in tisoč evrov. Prav tako se uvodni del zakonodajnega gradiva sklicuje na izjemne inflacijske pritiske, vendar pa inflacija, zgleda, ni upoštevana pri spremembi določb, ki namesto dosedanjega izračuna na mesečni ravni uvajajo izračune na letni ravni. Ob tem obrazložitev navaja, da gre le za poenostavitev pri določanju neobdavčenega dela. Prav tako po naši oceni bo inflacija vplivala na usklajevanje, zato je treba utemeljiti tudi določbo, po kateri se uskladitve za leto 2023 ne bodo opravile; obrazložitve v tem delu ni oziroma ni pravilna.

Z vidika skladnosti z ustavo je treba opozoriti še na 17. člen zakonskega predloga, za katerega v gradivu ni dana utemeljitev, ki bi dopustila ustavno skladno retroaktivnost, kot to določa drugi odstavek 155. člena Ustave. To vprašanje se nanaša tako na pridobljene pravice kot na izkazovanje posebne javne koristi.

Zdaj konkretnih pripomb iz našega mnenja jaz niti ne bi ponavljala, po moji oceni so jasno zapisane vse pomanjkljivosti predlaganega besedila. Ustreznih amandmajev pa do zdaj nismo prejeli.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi besedo še gospa? Ja, gospa Lenča Arko Fabjan.

Hvala za besedo.

Glede na že omenjeno ustavno spornost posameznih rešitev bi želela povzeti odločbo Ustavnega sodišča, na katero se sklicujemo v utemeljitev ocene, da bi morebiti šlo za neustavno višino splošne olajšave. In sicer gre za ustavno odločbo, v kateri je Ustavno sodišče presojalo ustavnost ureditve obdavčevanja sredstev, ki jih mora davčni zavezanec nameniti za preživljanje svojega otroka. Ustavno sodišče je odločilo, da je višina olajšave v neskladju z Ustavo zaradi tega, ker obdavčuje tudi tisti del nujnih sredstev, ki se morajo nameniti za preživljanje otroka, da se mu zagotovi nek življenjski minimum. Tovrstna sredstva po mnenju Ustavnega sodišča ne smejo biti obdavčena. Navedeno izvzetje iz obdavčitve je po mnenju Zakonodajno-pravne službe treba upoštevati tudi pri določitvi višine splošne olajšave za davčnega zavezanca in seveda tudi pri določitvi olajšave za vzdrževanega otroka. Olajšava, ki je pač predlagana za naprej, je v višini 5 tisoč evrov. Smo pa pri našem mnenju izhajali tudi iz končnega poročila o izvedeni raziskavi o minimalnih življenjskih stroških in njenih ugotovitvah. Gre za poročilo, ki je bilo sicer pripravljeno za Ministrstvo za delo, iz tega poročila pa izhaja, da so minimalni življenjski stroški 670 evrov, to na letni ravni pomeni 8 tisoč evrov. Predlagana splošna olajšava je krepko nižja od tega. Se pa hkrati poleg vidika 2. člena Ustave, kjer se izpostavlja vprašanje pretehtanosti sprememb, zlasti pri utemeljenosti bremen, ki se s predlaganimi rešitvami nalagajo s tem, ko se pač znižuje olajšava. Glede na to, da ni več predvideno usklajevanje in zviševanje, se izpostavlja tudi vprašanje z vidika 14. člena Ustave, se pravi, z vidika enakosti obravnave davčnih zavezancev. Na eni strani imamo namreč davčne zavezance, ki lahko uveljavljajo samo splošno olajšavo. Ta bi glede na predlagano višino pomenila, da je obdavčen tudi del njihovih sredstev, ki jih nujno potrebujejo za preživljanje. Na drugi strani pa imamo davčne zavezance, ki lahko poleg splošne olajšave uveljavljajo tudi zmanjšanje letne davčne osnove. Kot je razumeti, je s to olajšavo izvzeto obdavčenje tistih sredstev, ki jih je potrebno nujno nameniti za preživljanje, in zato je vprašanje, kaj je tisti razlog za različno obravnavo davčnih zavezancev, se pravi, kaj je tisti razlog, ki izhaja iz narave stvari in utemeljuje tovrstno razlikovanje.

Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavniku Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, predsedniku Romanu Žvegliču. Obenem vas pa samo prosim, da svojo predstavitev omejite na pet minut, in vas opozarjam, da v razpravi članic in članov odbora ne morete sodelovati. Izvolite.

Hvala za besedo. Hvala tudi za opozorilo, bom poskusil biti v teh petih minutah; sicer pa to poznam, saj sem bil dobrih deset let nazaj tudi sam parlamentarec.

V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije seveda pozdravljamo to, da se urejuje ta tako imenovani 26. člen zaradi spremembe nove strategije skupne kmetijske politike, ker je navedena številka uredbe in je zato seveda to potrebno urediti. Pozdravljamo to, da se zdaj kot olajšava štejejo sredstva, ki jih kmetje pridobivajo, sofinanciranje zavarovalnih premij, kar v preteklosti ni bilo, in smatramo, da je to v redu. Kakor tudi pri startup podporah za mlade kmete, kar se tiče tistih stvari, ki so jih recimo do zdaj kapitalizirali in seveda jim je šlo 100 % v dohodninsko osnovo, kar ni bilo investicijskega.

Pri tej 26. točki, tako imenovanih OMD plačil, naj še enkrat povem, OMD plačila so plačila za težje pridelovalne pogoje in do sedaj seveda so bila oproščena, izvzeta iz osnove za dohodnino 100 %, in mislimo, da je bilo tako prav, in smatramo, da bi tako moralo biti tudi v bodoče, iz več razlogov. Katastrski dohodek se tudi na teh področjih ni popolnoma nič znižal, ampak beleži tudi rahlo rast vseh deset let, pa še do sedaj. Se pravi, to je ena stvar. Po drugi strani pa plačila, ki jih kmetje dobijo za te težje pridelovalne pogoje, temeljijo na izračunih in na kalkulacijah, ki jih opravi Kmetijski inštitut za težje pridelovalne pogoje in po teh kalkulacijah so ta plačila med 38 in 60 % priznanih stroškov. In nikakor zdaj ne moremo razumeti, da bi zdaj še to, ker ne dosežeš polnih stroškov, ki ti jih izračuni, kalkulacije prikazujejo, da ti gre še del teh sredstev v osnovo za dohodnino. To je prihodek na kmetiji, nikakor pa ne more biti dohodek. To se tiče sicer samo za tiste kmetije, ki so na pavšalu, tisti, ki so na dejanskih stroških, se pravi, jim je to v bistvu vseeno. Če bi kmetje dobili za te težje pridelovalne pogoje, če jim izračuna, ne vem, 100 evrov, če bi bil izračun 100 evrov po hektarju in bi kmetje dobili 200 evrov, potem se mi strinjamo, da gre teh 100 evrov do 200 evrov v osnovo za dohodnino, kajti to je dohodek, kar je tisto nad priznanimi stroški. Ker pa za 100 evrov, ki jih izračuna kalkulacija, kmetje dobivamo od 40 do 60 evrov in nam manjka še toliko do samih stroškov, še polovico teh sredstev v osnovo za dohodnino, pa seveda ne moremo sprejeti. Jaz se zavedam, da je vsak zakon, sploh pa davčni zakon, strogo politični akt in to politika lahko naredi, ampak kmetom, ki kmetujejo v Halozah, v dolenjskih hribovjih, pa na Gorenjskem in vsepovsod na Cerkljanskem zdaj povedati, da imajo pa zdaj od tega dohodek, ki ga nimajo, kajne, v bistvu morajo še svoja sredstva vložiti, da prideš do tiste kalkulacije. Zato smatram - smo tudi pripravili amandma -, da se ta sredstva iz tako imenovanih plačil za težje pridelovalne pogoje oprostijo 100 %, se pravi, da ne gre nič denarja za osnovo za dohodnino. Najbolj bodo prizadete manjše kmetije in tiste kmetije, ki nimajo kmetije samo kot osnovno kmetijsko dejavnost. Se pravi tisti upokojeni kmetje, tisti, ki hodijo v službo in poleg tega še kmetujejo. To je, kar se tiče plačil za OMD.

Še dva stavka pri normiranih stroških in spremembi le-tega. Predvsem za dopolnilno dejavnost, se pravi, pri dopolnilni dejavnosti smatramo, da je zdaj rešitev, da tiste, ki nosilec ni zavarovan kot osnovno kmetijsko dejavnost, da se mu normirani stroški seveda znižajo. Moram povedati nekaj, če kmetija prideluje mleko, to ni finančni inženiring. To je, se pravi, že sam strošek tega mleka ali pa ne vem česa drugega je toliko in toliko višji. Te kmetije imajo zdaj sicer, sploh pa zdaj, saj tudi to je prej bilo do 40 tisoč evrov, ampak zdaj od 20 tisoč evrov, ko bo ta kmetija presegla ta cenzus, se pravi, mu gre vse dohodnino. Ne bo, ne gre. Se pravi, ta kmetija bo lahko šla, da ima nekdo drug nosilec, tisti ki je zaposlen, ki je nosilec da bo tisto prevzel, ker po navadi je to tako, da je nosilec dopolnilne dejavnosti, recimo, če je predelava mleka, to po navadi žena, kmet je nosilec ali pa obratno, recimo če so strojne usluge, itn. Se pravi, bo to šlo vse na enega ali bodo šli v dejanske prihodke in odhodke, kar je tudi možno, tretja varianta pa je, da bodo to prenehali se s to dejavnostjo ukvarjati. Zdaj ali je to cilj? Ne vem. Ravno tako kot smatram, če je cilj obremeniti tiste kmete, ki res v teh težkih pridelovalnih pogojih še vztrajajo, še kmetujejo, po domače povedano, si grizejo kolena, ker ročno in drugače obdelujejo ali pa morajo nabavljati toliko večje investicijske vložke v gorsko mehanizacijo, ne vem. Ampak tega kmetje seveda ne bodo sprejeli, sporočilno uslugo ali pa sporočilo tega, te spremembe zakonodaje bo pa seveda za kmetijstvo, podeželje, katastrofalno. Vedeti morate, da je več kot 40 tisoč slovenskih kmetij, se pravi, 86 % vseh površin v Sloveniji je v tako imenovanih omejenih dejavnikih ali v področjih s težjo pridelavo.

Hvala lepa. Upam, da nisem bil predolg.

Hvala lepa.

Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Če ne, nadaljujemo.

In prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter o vloženih amandmajih.

V razpravo dajem 1. člen in amandma Poslanske skupine NSi in pa Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Rado Gladek, izvolite, potem pa še kolegica.

Hvala lepa za besedo.

Kako pravzaprav začeti oziroma kaj še dodatno povedati glede na mnenje Zakonodajno-pravne službe, pa po domače rečeno, predstavnika kmetov. Pa, če začnem ravno pri kmetih. Danes sem bil kot nadomestni član prisoten na Komisiji za kmetijstvo, na kateri smo obravnavali poročilo za leto 2021. Kolega Props je bil tudi zraven in zaključek poročila o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2021 je, da je stanje izredno negativno. Se pravi, dejansko govorimo o temu ali se kmetijstvo po eni strani sploh splača, po drugi strani smo pa na dnevni bazi polni leporečnih besed o samooskrbi, samozadostnosti, potem pa dobimo na mizo zakon, ki že v 1. členu ubija ravno to samozadostnost.

Pa da se dotaknem samo te pomoči glede omejene možnosti za kmetijsko dejavnost. Tako kot je že gospod Žveglič povedal, meni je nerazumljivo, če ti dobiš neko pomoč, da ti jo potem še obdavčijo. Kaj je potem oziroma da ti jo 50 % upoštevajo v dohodninski osnov? Kakšen je pravzaprav namen te pomoči? Vemo, da veliko oziroma Slovenijo predstavljamo kot gorato, lepo državo, polno gričkov, itn., ampak za to da je ta naša Slovenija lepa, da so ti naši griči obdelani, da so ta naša polja posejana oziroma, da nam rodijo, se nekateri ljudje močno, močno trudijo. Kmetijstvo ni, bom rekel, dejavnost, ki bi bila mogoče kdaj navzven zgleda všečna oziroma lepa, mirna in ne vem kakšen lep pridevnik bi še dodal, ampak v bistvu je zelo garaško delo. Sam sem veliko še, bom rekel, nekaj let nazaj veliko časa preživel vse počitnice pravzaprav na gorski kmetiji, takrat se je vse obdelovalo ročno, takrat je bil človeški faktor zelo pomemben, je bilo treba dovolj ljudi zbrati, da si določeno stvar naredil na kmetiji, danes so se te zadeve sicer spremenile, veliko se da strojno obdelati, ampak da si ti lahko to privoščiš oziroma, da ti lahko to kupiš, gorska mehanizacija je bistveno dražja kot neka druga mehanizacija za dolino. Zato mi je nerazumljivo, kako lahko omejujemo ali pa lahko rečem, zatiramo ljudi, ki želijo delati in preživeti ali pa vsaj delno preživeti s svojim delom na teh gorskih kmetijah. Kot sem že prej ponovil, kmetijstvo ima tri faktorje, ki so pomembni za našo državo. Eno je ta samozadostnost oziroma predelava hrane, drugo je dejansko to kar sem prej rekel, obdelovanje teh visokogorskih predelov zato, da jutri lahko našim turistom pokažemo lepote Slovenije, tretja je pa, lahko bi bila tudi prva, je pa preživetje. Se pravi, marsikdo se s tem tudi preživlja. Zato v Slovenski demokratski stranki odločno nasprotujemo kakršnemu koli dodatnemu obdavčevanju kmetov, se pravi, kakršnimkoli dodatnim bremenom, ki bi kmetom otežila ali pa v končni fazi vzela voljo, da še tisto malo dobijo, da lahko vsaj približno obdelajo to svojo zemljo. Tako da, še enkrat, v Slovenski demokratski stranki odločno temu nasprotujemo, zato smo tudi predlagali amandma, ki, to črta. Toliko na kratko za začetek.