1. redna seja

Ustavna komisija IX

16. 11. 2022

Transkript seje

Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani vabljeni!

Začenjam 1. sejo Ustavne komisije. Vse članice in člane Ustavne komisije, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji članice in člani komisije, in sicer: Bojan Čebela, Poslanska skupina Gibanje Svoboda in Franc Props, prav tako Poslanska skupina Gibanja Svoboda. Na seji pa kot nadomestne članice in člani komisije po pooblastilu sodelujejo: Rastislav Vrečko namesto Mojce Šetinc Pašek, Miha Lamut namesto Janje Sluga, Tereza Novak namesto Lene Grgurevič in Dean Premik namesto Urške Klakočar Zupančič.

Kolegice in kolegi, sklic seje ste prejeli 20. 10. 2022. Ker do 12. ure včerajšnjega dne nisem prejel predloga za umik točke oziroma razširitev dnevnega reda, bomo na današnji seji obravnavali, kot je bilo zapisano v sklicu prve seje, naslednji dve točki: 1. kratka seznanitev z ustavnorevizijskim postopkom, prva faza in sprejem tabele dvotretjinske večine navzočih članov Ustavne komisije in 2. točka: Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom Ustavnega zakona, EPA 299-IX.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA.

Ker ste nekateri, pravzaprav mnogi članice in člani v tem mandatu Državnega zbora novi poslanci, sem se odločil, da nam sekretar Ustavne komisije, gospod Boris Vrišer, ki sedi na moji desni, na kratko predstavi še ustno potek postopka, s katerim se spreminja Ustava ali ustavni zakon. Shematični prikaz je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Gospod Vrišer nam bo tokrat na kratko predstavil prvo fazo ustavno revizijskega postopka, s katero bomo začeli danes pri 2. točki dnevnega reda in ki nas bo zaposlovala do odločitve Državnega zbora glede ustavno revizijskega postopka.

Besedo torej dajem sekretarju Ustavne komisije, gospodu Borisu Vrišerju.

Izvolite.

Boris Vrišer

Najlepša hvala, gospod predsednik.

Lep pozdrav članicam in članom Ustavne komisije, vabljenim!

Kot je že predsednik omenil, je moj namen vam na kratko predstaviti ustavno revizijski postopek, ki je v bistvu dvofazen, tokrat vam bom predstavil prvo fazo, s katero se boste začeli ukvarjati pri naslednji točki dnevnega reda.

Kot vemo, je predlog, ki ga boste obravnavali, vložila skupina poslancev, predlog za začetek postopka pa lahko vloži tudi še Vlada ali najmanj 30 tisoč volivcev. Predlog mora vsebovati določene elemente, predvsem je to v uvodu ocena stanja in predstavitev spremembe, predlagane spremembe oziroma dopolnitve Ustave, predložena, predložen mora biti tudi osnutek ustavnega zakona z obrazložitvijo in jasno da, ustrezni podpisi. Ko je predlog predložen, se ta predlog predloži Ustavni komisiji v obravnavo kot matičnemu delovnemu telesu. Ustavna komisija se v vsakem mandatu posebej ustanovi za potrebe spreminjanja Ustave in sicer o predloženem predlogu.

Tako je bil ta predlog, ki ga bomo obravnavali pod 2. točko, predložen tudi Ustavni komisiji in predsednik Ustavne komisije je sklical 1. sejo, na kateri bomo začeli s tem postopkom. Po…, v skladu s Poslovnikom in v skladu s prakso bo najprej dala uvod predstavnica skupine poslancev, kateremu bo sledila predstavitev stališča Vlade, Državnega sveta in potem tudi stališča vabljenih. Tokrat sva s predsednikom oziroma predsednik se je odločil, da povabi vse tiste deležnike, ki so povezani s to predlagano spremembo Ustave. Nato začnejo poslanke in poslanci, člani Ustavne komisije razpravljati o vprašanju, ali naj se začne predlagani postopek za spremembo Ustave ali ne. V tej razpravi, praksa je taka, se najprej nekako predstavijo stališča poslanskih skupin do tega predloga, v tej razpravi se tudi že podajo predlogi za ustanovitev strokovne skupine, ki je bila do sedaj praviloma vedno ustanovljena, sestavljena iz strokovnjakov, priznanih strokovnjakov na področju, ki ga ureja sprememba oziroma dopolnitev Ustave. In če bo danes tudi tak predlog dan, potem predsednik Ustavne komisije poprosi vodje poslanskih skupin, da mu v določenem roku posredujejo predloge oziroma kandidature skupaj z življenjepisi teh kandidatov in z njihovim soglasjem za delo, in potem predsednik Ustavne komisije na podlagi teh predlogov pripravi sklep o ustanovitvi strokovne skupine, v katerem je v prvem delu predstavljeno, so navedeni člani, v drugem delu pa naloge, ki jih strokovna skupina D opravlja za potrebe Ustavne komisije. Gre za v bistvu strokovno pomoč, tako v prvi kot tudi v drugi fazi ustavno revizijskega postopka na Ustavni komisiji. Ko Ustavna komisija v nadaljevanju potem ta sklep obravnava in sprejme, je čas za delo strokovne skupine, ki svoje delo najprej skoncentrira na vprašanju, ali naj se začne začetek postopka za to konkretno spremembo oziroma dopolnitev Ustave, in ko to mnenje dobimo, se sestane spet Ustavna komisija in opravi nadaljevanje razprave o tem vprašanju, ki ga zaključi z glasovanjem o sklepu, da se naj začne postopek in sklep je sprejet, če ga podpre dvotretjinska večina navzočih članov Ustavne komisije, zato tudi boste danes odločali o tem sklepu, o tej tabeli, ki je bila predložena skupaj s sklicem za to sejo.

Ko smo dobili sedaj to mnenje oziroma ta sklep, recimo da je bil sprejet, praviloma je, potem se stvar nadaljuje. Če pa sklep ne bi bil sprejet, v tem primeru Ustavna komisija prekine s svojim delom, poroča o tem Državnemu zboru, ki potem na seji dokončno odloči o sklepu. Če pa je sklep pri nas sprejet, se pravi, da predlagamo Državnemu zboru, da naj sprejme, da se začne postopek, pa preidemo na drugi del prve faze in sicer razpravo o osnutku ustavnega zakona, ki je tokrat tudi predložen. Gre za vsebinski konkretno predlagane spremembe za dopolnitev Ustave in za to razpravo strokovna skupina v mnenju pripravi, prvič strokovno svoj pogled na to rešitev in hkrati tudi predlaga delovni predlog stališča, kaj bi bilo potrebno spremeniti, dopolniti oziroma predlaga, da je konkretno besedilo predloženo, okej, če tako po domače rečemo, in da ga ni potrebno v ničemer spreminjati.

Ko dobimo mnenje strokovne skupine, se spet sestanete, opravite razpravo o osnutku ustavnega zakona in pri tem vam je v pomoč mnenje strokovne skupine. K temu delovnemu predlogu stališča lahko predlagate tudi amandmaje članice in člani Ustavne komisije in razprava se zaključi z glasovanjem. Glasovanje tako o teh amandmajih kot o samem delovnem predlogu stališča, dvotretjinska večina navzočih poslank in poslancev je potrebna za sprejem ene od odločitev, in če je to na koncu sprejeto, smo na Ustavni komisiji zaključili. V bistvu je treba določiti še poročevalca za plenarno zasedanje in pripraviti poročilo, ki ga skupaj s predsednikom potem pripraviva in pošljeva predsednici Državnega zbora, ki uvrsti obravnavo predloga na eno od sej Državnega zbora. Na tej seji se v bistvu opravi podobna razprava, kot smo jo bili sedaj priča oziroma kot sem vam jo na kratko predstavil na Ustavni komisiji, se pravi, najprej odločanje, razprava in odločanje o tem, da se začne postopek za spremembo Ustave. Če je ta predlog, če ta predlog ni sprejet, potem opozarjam na drugi odstavek 172., 177. člena Poslovnika, ki pravi: »Če Državni zbor ne sprejme sklepa, da se začne postopek za spremembo Ustave, je postopek za spremembo Ustave končan«. In zdaj poudarjam: »Vsebinsko enakega predloga ni mogoče uvrstiti na dnevni red seje Državnega zbora v isti mandatni dobi«, se pravi v tej, »prav tako tudi ni možna obravnava na Ustavni komisiji. O tem odloči predsednik Državnega zbora po predhodnem posvetovanju z Zakonodajno-pravno službo Državnega zbora«. Gre za zelo pomembno, pomembno določbo, ki mora biti odločevalcem pred očmi, saj taka odločitev pomeni, da v tem mandatu se s področjem, recimo konkretno izvolitvijo sodnikov, več ne bomo ukvarjali, če tak sklep dobi podporo na Državnem zboru, se pravi, da se začne s postopkom v isti, na isti seji, največkrat proti večeru. Sledi še razprava o osnutku ustavnega zakona in o predloženem stališču strokovne skupine Ustavne komisije, se popravljam, se opravičujem in jasno, da tudi o amandmajih, ki jih lahko poslanke in poslanci date na to stališče, sledi glasovanje, ponovno spet dvotretjinska večina navzočih poslank in poslancev in če je tudi to sprejeto, je v bistvu prva faza ustavno revizijskega postopka končana. Zdaj samo še ta primer, da bi recimo mi predlagali Ustavni komisiji, da se ne začne postopek, vendar Državni zbor temu ne bi sledil in bi potrdil začetek. Potem se stvar vrne na Ustavno komisijo, kjer smo dolžni izvesti manjkajočo razpravo o osnutku ustavnega zakona in izglasovati stališče o osnutku ustavnega zakona. Drugače pa imamo začetek postopka, imamo sprejeto stališče, s stališčem je določeno, kako naj se pripravi predlog ustavnega zakona, ki ga pripravimo potem v drugi fazi v Ustavni komisiji. In tu nam spet pomaga strokovna skupina, ki pripravi to delovno besedilo skupaj z obrazložitvijo, jo predloži Ustavni komisiji, kjer potem vi opravite razpravo, glasovanje in gre potem še na sejo zbora.

To je na kratko, predsednik, z moje strani vse. Vesel bom, če je še kakšno vprašanje. Najbrž nisem bil čisto povsem jasen, lahko da sem kakšno stvar spustil, jasno, da pa, če bo potrebno, se bom tudi tekom Ustavno revizijskega postopka na Ustavni komisiji oglasil, kakšno pojasnilo dal jaz ali pa strokovna skupina. Toliko z moje strani. Hvala.

Najlepša hvala, spoštovani gospod Vrišer.

Zdaj sprašujem članice in člane, je še kakšno vprašanje, je potrebno še kaj pojasniti? Vse razumljivo? Ugotavljam, da je vse jasno, da ni dodatnih vprašanj.

In sedaj, kolegice in kolegi, skladno s prakso ustavnih komisij dajem na glasovanje tabelo dvotretjinske večine navzočih članov, ki jo bomo potrebovali pri naših odločitvah v prvi fazi ustavno revizijskega postopka. Glasovali bomo z glasovalnimi napravami, upam, da jih imate vsi, ne, glasovali bomo zdaj elektronsko, se pravi z glasovalnimi napravami. Ugotavljam, da imate glasovalne naprave pri roki in na glasovanje dajem predlog tabele dvotretjinske večine navzočih, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora za današnjo sejo.

Glasujemo. Za je glasovalo 14 članic in članov Ustavne komisije, za je glasovalo 13, proti nihče.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je bila tabela sprejeta.

Najlepša hvala.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA SPREMEMBO USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE, Z OSNUTKOM USTAVNEGA ZAKONA (EPA 229-IX), v katerem skupina poslancev predlaga spremembe 129., 130., 132. in 134. člena ustave.

Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije, z osnutkom ustavnega zakona z dne 26. 9. 2022 je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo komisije so k obravnavi te točke vabljeni predlagatelj, skupina poslancev, za predlagatelje kolegica Lucija Tacer, predsednik republike, ki se je opravičil, z nami pa je generalna sekretarka Urada predsednika republike, gospa Nataša Kovač, ki jo prav lepo pozdravljam. Vabil sem Vlado, z nami je ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan, lepo pozdravljeni. Vabil sem Državni svet, pa ne vidim predstavnika Državnega sveta. Vabil sem Sodni svet, z nami je predsednik Sodnega sveta, gospod Vladimir Horvat, in vabil sem tudi Slovensko sodniško društvo, z nami je dr. Vesna Bergant Rakočevič.

Začenjam razpravo o predlogu, da se začne postopek za spremembo Ustave. Predlagam, da uvodničarji podate svojo predstavitev v nekem časovnem okviru, recimo pet minut.

Zdaj sprašujem, ali želi predstavnica predlagatelja podati dopolnilno obrazložitev? Ja, kolegica Lucija Tacer, imate besedo.

LUCIJA TACER (PS Svoboda): Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni, vsi vabljeni, ministrica, poslanke, poslanci!

Naj vam kratko predstavim Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije, ki smo ga vložili s podpisi 53 koalicijskih poslancev. Ustavna sprememba se tiče prenosa pristojnosti za imenovanje sodnikov z Državnega zbora na predsednika ali predsednico Republike Slovenije. In sicer, trenutno, kot vemo, sodnike voli Državni zbor na predlog Sodnega sveta, v primeru sprejetja predloga pa bi sodnike imenovala predsednica republike na predlog Sodnega sveta.

Najprej bi vam predstavila tri glavne razloge, zakaj verjamemo, da je takšna sprememba potrebna, potem pa bi kratko šla čez vsak člen, ki se spreminja, da pojasnim spremembe.

Torej, prvi velik razlog za spremembo je, da je ta pristojnost, ki je trenutno pri Državnem zboru, primerjalno pravna anomalija. V drugih parlamentarnih demokracijah ponavadi zakonodajno telo nima tako široke volilne funkcije, kot jo ima naš Državni zbor. Običajno sodnike imenuje šef države, na primer predsednik republike. Še vedno, tudi če sprejmemo ta predlog, bi Državni zbor v okviru svoje volilne funkcije obdržal pristojnosti, da potrjuje Vlado, voli predsednika Vlade, tudi ustavne sodnike, guvernerja Banke Slovenije, varuha človekovih pravic in nekatere druge funkcionarje.

Drugi razlog je zelo temeljen, torej utrditev načela delitve oblasti. Kot sem povedala, je volilna funkcija Državnega zbora zelo široka in to vzpostavlja neko neravnovesje med tremi vejami oblasti, ki pa, vemo, mora biti zaradi načela delitve oblasti uravnoteženo, torej med zakonodajno, izvršno in sodno vejo oblasti. Verjetno to nesorazmerje izhaja še iz prejšnjega sistema, ko je bila oblast koncentrirana v skupščini. Zdaj pa imamo drugačen sistem, in v skladu s tem je primerno, da uredimo tudi pristojnost imenovanja sodnikov. Zadnji razlog, ki bi ga izpostavila, pa je depolitizacija postopka imenovanja sodnikov, saj je predsedniška funkcija veliko manj otežena z vplivi politike kot Državni zbor, kjer vemo, da je prav namen tega organa, da se soočijo politična mnenja poslancev. Imamo tudi običaj, da predsednica ali predsednik republike zamrzne svoj status v stranki ali celo izstopi iz stranke in zato predstavlja neko pravno enotnost države. Tveganje politizacije v trenutnem postopku imenovanja sodnikov so izpostavile tudi mednarodne organizacije, specifično GRECO - Group of states against corruption, ki je ustanovljen s strani Sveta Evrope. Poudarila bi pa, da kljub temu, da bi pristojnost po predlogu prešla na predsednika Republike Slovenije, načelo demokratičnosti ne bi bilo ogroženo, ker imamo neposredne volitve, ki so se ravno zgodile.

Če gremo na konkretne spremembe.

Začela bi s 130. členom, ki se spreminja, to je res ta nek fokus spremembe, torej prenos pristojnosti. »Državni zbor« se bo zamenjal z besedo »predsednik Republike Slovenije«, ki bo glede na spremembo imenoval sodnike na predlog Sodnega sveta.

134. člen se bo spremenil skladno s 130. členom, govori o odločanju o imuniteti in glede na to, da Državni zbor ne bo več imel pristojnosti pri imenovanju, se bo to odločanje o imuniteti preneslo na Sodni svet.

129. člen, tukaj uvajamo preizkusni mandat treh let pred imenovanjem v trajni mandat za sodnike in v bistvu umikamo pogoj starosti, ki je določen v Ustavi, samo v drug člen, kjer bo urejen z ostalimi razlogi za prenehanje funkcije. In tukaj bi poudarila, da vseeno sodniški mandat ostaja trajen. To je pogoj za neodvisnost sodnikov. Verjamem, da se glede tega vsi tukaj strinjamo. Evropska listina pa dopušča neko krajše obdobje za preizkusno dobo za sodnike, poudarja pa seveda, da mora biti ta doba čim krajša in da mora neodvisen organ potem ocenjevati za pogoje za trajni mandat. Tudi nekatere države, po katerih se zgledujemo v Evropi, poznajo preizkusni mandat, kot na primer Nemčija, Bolgarija, Estonija in še nekatere.

Zadnji člen, ki se spreminja je 132. člen, govori o prenehanju funkcije. Tukaj predstavljamo tisti del iz 129. člena, ki sem ga omenila glede zakonski določitvi starostne meje za prenehanje sodniške funkcije, in pa v tem členu tudi uvajamo obligatorno razrešitev v primeru kršitve Ustave, hujše kršitve zakona ali zlorabe sodniške funkcije, ki je ugotovljena s pravnomočno sodbo, v primeru seveda naklepnega kaznivega dejanja. Prej je bila obligatorna razrešitev le ob pravnomočni sodbi, ampak glede na to, da gre za vse tri primere za res grobo kršitev nekih temeljev naše ustavne ureditve, spreminjamo to, da bo razrešitev obligatorna v vseh teh treh primerih.

Glede na to, da je odziv stroke načeloma pozitiven do teh ustavnih sprememb, verjamemo da bomo lahko tekom postopka dosegli zahtevano večino in spremenili Ustavo, da bo bolj v skladu s sistemom, ki ga imamo, torej neke parlamentarne demokracije, ki temelji na delitvi oblasti.

Hvala.

Hvala lepa za to dopolnilno obrazložitev, kolegica Tacer.

Sprašujem predstavnike Vlade, če želijo besedo? Ministrico sem že pozdravil. Z nami pa je tudi državni sekretar dr. Sebastjan Zbičajnik in gospa Gordana Zalaznik, generalna direktorica Direktorata za organizacijsko zakonodajo in pravosodno upravo. Gospa ministrica, imate besedo.

Izvolite.

Dominika Švarc Pipan

Spoštovani predsednik Ustavne komisije, hvala za besedo.

Lep pozdrav tudi vsem članicam in članom Ustavne komisije ter vsem ostalim prisotnim gostom.

Vlada Republike Slovenije pozdravlja in podpira danes obravnavani predlog za začetek postopka za spremembo Ustave z osnutkom ustavnega zakona. Zlasti pozdravljamo cilj oziroma ključni cilj, ki ga ta predlog zasleduje, to je umik ali vsaj minimiziranje vpliva strankarske politike na postopek imenovanja sodnikov na način, da se pristojnosti za imenovanje sodnikov z Državnega zbora Republike Slovenije prenesejo na predsednico oziroma predsednika republike po predlogu Sodnega sveta. Na neustreznost z vidika načela delitve oblasti in neodvisnosti sodstva takšnega parlamentarnega imenovanja oziroma volitev sodnikov stroka tudi v Sloveniji opozarja vse od sprejema Ustave, kot je predstavnica predlagateljev že pojasnila, pa nas na to opozarjajo tudi mednarodne institucije.

Vlada bo v nadaljevanju postopka sprejela tudi podrobnejše obrazloženo mnenje glede podanega predloga in glede vseh vsebinskih elementov ter vidikov tega predloga. Ker smo v tej začetni fazi, bi tukaj zaključila in poudarila samo še, da bo tako Vlada v celoti kot seveda tudi Ministrstvo za pravosodje kot pristojno resorno ministrstvo z Ustavno komisijo, pa tudi z vsemi ostalimi deležniki in ključnimi gradniki v pravosodju ter stroko tvorno sodelovala. Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam. Sprašujem, če želi besedo predsednik Sodnega sveta? Gospod Vladimir Horvat, imate besedo. Izvolite.

Vladimir Horvat

Hvala lepa za besedo, gospod predsednik Ustavne komisije. Lep pozdrav članicam in članom Ustavne komisije, vsem ostalim vabljenim, ministrici za pravosodje in ostalim visokim gostom!

Seveda Sodni svet pozdravlja odločitev, da se začne oziroma predlaga postopek za spremembo Ustave. Sodni svet je na svoji 25. seji sprejel stališče, da podpira predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom Ustavnega zakona glede prenosa pristojnosti za imenovanje sodnikov na predsednika republike. Torej, stališče Sodnega sveta v zvezi s predlaganimi spremembami je jasen. Sodni svet je že večkrat poudaril, da je treba volitve sodnikov umakniti iz politične sfere, torej iz sfere odločanja v Državnem zboru.

Ker mi je dana prilika besede, bi morda ob tem, zavedam pa se seveda pri tem, da danes verjetno še ni čas za podrobnejše, torej vsebinska stališča oziroma obrazložitve, pa vendarle moram poudariti to, da se je Sodni svet izrekel tudi glede poskusnega mandata. Preizkusni mandat dejansko v praksi že obstaja. Kot veste, v skladu z Zakonom o sodniški službi se torej sodnik, ki je prvič izvoljen v trajni mandat ocenjuje vsako leto. To pomeni, da mora vsako leto, torej prva tri leta vsako leto dobiti pozitivno oceno sodniške službe. Čim je ena od teh treh ocen negativna, torej če se glasi, da ne izpolnjuje pogojev za opravljanje sodniške službe, mu torej po potrditvi Sodnega sveta sodniška funkcija preneha. Torej ne ocenjuje se celotno triletno obdobje, ni nujno, ampak vsako leto mora tak sodnik začetnik opraviti preizkus. To je celo strožje v praksi kot pa je vsebina tega predloga za preizkusni mandat. Zato Sodni svet ne ne podpira tega predloga oziroma se je do sedaj glede tega stališča negativno opredelil in verjetno se bo tudi, če bo dana prilika, tudi v fazi sprejemanja in ustavnih sprememb bo ostal na istem stališču, ampak samo kar se tiče seveda tega preizkusnega mandata. V preostalem pa seveda Sodni svet podpira vse predloge, kot sem že uvodoma rekel, predvsem tudi to, da se volitve sodnikov v trajni mandat izvedejo na predlog Sodnega sveta, naslovljenega seveda na predsednico, sedaj predsednico Republike. S tem bi zaenkrat končal.

Bi se pa še enkrat zahvalil, gospod predsednik Ustavne komisije, da ste nas povabili in da ste nas seveda tudi pripravljeni vključiti v delo Ustavne komisije kot tudi v delo delovne skupine oziroma te ekspertne skupine. Verjemite, da na Sodnem svetu imamo predstavnice in predstavnike, ki so ekspertno zelo izvedeni tudi na tem področju. Hvala lepa še enkrat.

Hvala vam, gospod predsednik Sodnega sveta. In zdaj dajem besedo še enkrat, hvala vam, gospod predsednik Sodnega sveta.

In zdaj dajem besedo, če seveda želi, gospe predsednici Slovenskega sodniškega društva dr. Vesni Bergant Rakočevič, izvolite.

Vesna Bergant Rakočević

Ja, lep pozdrav, hvala lepa za besedo. hvala tudi za vabilo in tudi se pridružujem predhodniku, da se tudi slovenski sodniki, Slovensko sodniško društvo konkretno priporoča, da sodeluje pri konkretnih pripravah sprememb.

Zdaj, kar se tiče poskusne dobe konkretnega člena, ki je že tukaj pred nami, se lahko tudi samo v celoti pridružim temu pojasnilu, ki ga je že pred menoj dal predsednik Sodnega sveta. Sicer pa lahko samo poudarim, da se sodniki že desetletje in več zavzemamo za to, da bi se prenos volitve sodnikov pač umaknil iz Državnega zbora. Zlasti je to pereče za vrhovne sodnike, kar sicer ne bi terjalo neposredno spremembe ustave, ampak bi bilo dosti sicer sprememba Zakona o sodniški službi, pa vendar čisto stvar principa in nekih civilizacijskih uskladitev z drugimi primerljivimi sistemi je, da se ta dosedanja ureditev spremeni. Bi pa hkrati, čeprav ni pred nami, ampak tudi v odsotnosti je nekaj, se bi zavzela, da ostane Sodni svet v principu v taki sestavi in bi opozorila, da to terja več mednarodnih dokumentov, odločb raznih evropskih institucij. Vsi bazirajo na univerzalni sodniški listini, ki jo je spremenilo, ki jo je sprejelo Svetovno sodniško združenje, to pa je, da se zahteva in pričakuje od demokratičnih ureditev, da v Sodnem svetu, ki je v bistvu ključen za imenovanje, ocenjevanje, napredovanje sodnikov, da imajo v tem organu, v kakršnikoli sestavi je, voljeni sodniki uravnoteženo predstavljeni večino.

Tako da toliko na kratko in res hvala lepa.

Hvala lepa vam, spoštovana predsednica Slovenskega sodniškega društva.

In zdaj sprašujem še generalno sekretarko Urada predsednika republike, če želi besedo. (Da.)

Gospa Nataša Kovač, izvolite.