Spoštovani kolegice in kolegi, vabljeni na sejo, ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Pričenjam 8. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da so zadržani, se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora, to je dr. Anže Logar, na seji pa kot nadomestni članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo Lucija Tacer namesto Tineta Novaka in Andreja Rajbenšu namesto Franca Propsa.

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Tako prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023.

Odbor bo predlog sprememb proračuna obravnaval na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora, v skladu s katerim matično delovno telo lahko svoje amandmaje vloži najkasneje dva dni pred sejo Državnega zbora ter se opredeli do predloga sprememb proračuna in do vloženih amandmajev.

Sejo odbora sem sklicala v skladu z dogovorom, sprejetim na 21. seji Kolegija predsednice Državnega zbora, dne 11. 11. 2022 ter časovnim potekom obravnave Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023.

Predlagatelj predloga sprememb proračuna je Vlada. K tej točki so vabljeni Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Fiskalni svet, Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj in Sodni svet. Kot dodatna gradiva smo prejeli mnenja zainteresiranih delovnih teles, oceno Fiskalnega sveta in sicer oceno proračunskih dokumentov za leti 2023 in 2024 z dne 14. 10., dopis Fiskalnega sveta z dne 30. 9., stališče Sodnega sveta z dne 18. 10., stališče Vlade do ocene Fiskalnega sveta Republike Slovenije glede proračunskih dokumentov za leti 2023 in 2024 z dne 19. 10., mnenje Državnega sveta z dne 16. 11., pregled amandmajev z dne 19. 11.

Spoštovani kolegi, preden preidemo na uvodne predstavitve, bi vse razpravljavce opozorila na volilni molk v skladu z 2. členom Zakona o volilni in referendumski kampanji in vas prosim, da se pri razpravi držite obravnavane točke dnevnega reda, zato da ne bi prihajalo do kakršnihkoli neljubih zapletov.

Predlagam, da predstavnik Vlade predstavi Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023.

Gospod minister, izvolite, beseda je vaša, gospod Klemen Boštjančič.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lepo pozdravljeni!

Podrobna predstavitev Predloga sprememb državnega proračuna za leto 2023 je bila že predstavljena v okviru posameznih delovnih teles, zato bom danes nekoliko krajši.

Uvodoma bi rad izpostavil, da je Predlog sprememb proračuna leto 2023 pripravljen v izredno negotovih razmerah, predvsem pogojenih z vojno v Ukrajini in posledicami te vojne v obliki energetske krize, prekinjenih dobavnih verig, kar se rezultira v naraščajoči inflaciji. Kljub tem razmeram lahko trdim, da je Predlog sprememb državnega proračuna za leto 2023 razvojno naravnan. Sredstva za investicije in investicijske transfere so za leto 2023 načrtovana v višini 2 milijardi 452,3 milijona evrov, kar je največ v zgodovini Republike Slovenije. Z integralnimi sredstvi in s podporo različnih mehanizmov Evropske unije se krepijo predvsem zelene investicije in investicije na področju digitalizacije, s čimer se zasleduje cilje Evropske unije in cilje je strategija razvoja Slovenije ter nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Med proračunskimi prioritetami velja izpostaviti, izpostaviti investicije v zdravstvo, raziskave in razvoj ter podporo krepitvi konkurenčnosti gospodarstva. V okviru zelenega prehoda bodo ključni poudarki na področju trajnostne mobilnosti s pridobitvijo in s posodobitvijo izvajanja javnega potniškega prometa, nadaljnje posodabljanje železniške infrastrukture in večjega obsega projektov za prehod na obnovljive vire energije.

Predlog sprememb državnega proračuna za leto 2023 vsebuje tudi ukrepe za blaženje posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstva, v okviru rezerv za financiranje, da draginje tako načrtujemo 1 milijardo 210 milijonov evrov. Ta sredstva bodo skrbno porabljena, poraba bo temeljila na zakonih, ki jih bo sprejel Državni zbor, ukrepi, ki jih bomo financirali, pa bodo začasno začasni, ciljno usmerjeni in učinkoviti.

Kar zadeva načrtovanje sredstev evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014-2020, bi povedal, da so napori usmerjeni v zagotovitev črpanja teh sredstev v celoti, sredstva za izvajanje kohezijske politike 2021-2027 pa so načrtovana v splošni proračunski rezervaciji pri Ministrstvu za finance, dokler ne bodo določena z izvedbenim načrtom operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2021-2027. Poleg sredstev tradicionalnih EU skladov, se pravi kohezijski, kmetijski in centralizirani EU skladi, načrtujemo tudi intenzivno črpanje na podlagi obsežnega paketa sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Ne gre spregledati tudi že omenjenega financiranja raziskav in razvoja, s katerimi vlada tako posredno kot neposredno podpira razvoj slovenskega gospodarstva v okviru politike znanost in informacijska družba, ki predstavlja ključno stičišče raziskav, inovacij in razvoja, se finančni viri prepletajo med različnimi resorji. Za te namene je v naslednjem letu načrtovanih 485 milijonov evrov.

V času od začetka obravnave proračunskih dokumentov v Državnem zboru je vlada dosegla tudi dogovor z reprezentativnimi združenji občin glede višine povprečnine za leti 2023 in 2024, tako je v predlaganem zakonu o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024 predlagan znesek v višini 700 evrov. Na podlagi tega dogovora bodo občine v Republiki Sloveniji v letu 2023 prejele 1,46 milijarde evrov za izvajanje zakonsko določenih nalog. Višja dogovorjena povprečnina določa tudi višja sredstva za uravnoteženje razvitosti občin, ki jih občine od leta 2021 dalje prejemajo kot tekoči transfer iz državnega proračuna za izvajanje svoje tako imenovane razvojne funkcije in investicije. Višina povprečnine vpliva tudi na višino sredstev, ki jih prejemajo nekatere občine iz državnega proračuna za sofinanciranje narodnih skupnosti in višino sredstev, ki jih bodo prejele občine z romskimi skupnostmi. Te občine bodo dodatno prejele še 2,15 milijonov evrov za narodne skupnosti in šest celih dva 6,2 milijona evrov občine z romskimi skupnostmi.

S predlogom sprememb državnega proračuna za leto 2023 torej zasledujemo cilj, da se upoštevajoč negotovost in nepredvidljivost nadaljnjega razvoja energetske krize zagotovi stabilne javne finance za blaginjo državljanov in ohranitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Hvala lepa.

Ali želi besedo predstavnik Državnega sveta? (Da.) Izvolite, gospod Marko Zidanšek.

Hala lepa, lep pozdrav vsem skupaj.

Državni svet v svojem mnenju govori o predvidenem upočasnjevanju gospodarske rasti. V glavnih slovenskih trgovinskih partnericah z negativnim učinkom na dinamiko naše izvozne aktivnosti ter postopno zmanjšanje povpraševanja domačih potrošnikov se bo po mnenju državnega sveta zaradi pomanjkanja novih naročil in šibkejše kupne moči ter povečane previdnosti porabnikov pri trošenju sredstev odrazilo v skrčenju poslovnih aktivnosti domačih podjetij, zato se zastavlja vprašanje ali je ocena vlade glede razpoložljivih proračunskih virov sredstev davek od dohodka pravnih oseb DDV realna. Državni svet opozarja na velik proračunski primanjkljaj v letu 2021, ki ne daje osnov za optimizem v naslednjem proračunskem letu. Državni svet ugotavlja, da kljub visokim odlivom na odhodkovni strani proračuna gospodarstvo z izjemo mikro podjetij v letošnjem letu iz naslova povečanih stroškov energije ni bilo deležno pomoči v pričakovanem obsegu, za naslednje leto pa se iz proračunske rezerve za obvladovanje draginje gospodarstvu namenja 1,2 milijarde evrov, kar po mnenju Državnega sveta ne bo zadostovalo za učinkovito pomoč. Ob tem Državni svet opozarja na nekatere dodatne probleme, ki jih bo potrebno rešiti, tako na primer položaj naftnih distributerjev,: ki so zaradi zamrznitve cen naftnih derivatov in razlike med nakupno in prodajno ceno, utrpeli poslovno škodo, ki jo Vlada zaenkrat še ni priznala, in ki ni bila povrnjena. Prav tako se obeta dokapitalizacija določenih energetskih podjetij, pri čemer je v B bilanci za te namene rezerviranih 700 milijonov evrov, predvidena pa so tudi dodatna poroštva države v višini 2,8 milijarde evrov. Ne glede na predvideno pomoč gospodarstvu pa se Državnemu svetu zastavlja vprašanje, zakaj so v nekaterih primerih kriteriji podeljevanja državnih pomoči strožji od zahtev komisije. Tako na primer se v zakonu o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina določa, da gospodarski subjekt ni upravičen do pomoči v primeru, če v ceno svojih proizvodov ali storitev delno vključi tudi dvig stroškov energentov. S takšno zakonsko dikcijo in administrativnimi omejitvami, ki presegajo okvire, ki jih zahteva Evropska komisija glede dodeljevanja državnih pomoči, se po mnenju Državnega sveta zgolj po nepotrebnem finančno obremenjuje podjetja ter slabi konkurenčni položaj slovenskega gospodarstva. Ob tem, ko so določeni stroški Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije krijejo iz sredstev državnega proračuna, pa Državni svet meni, da bi bilo potrebno dogovoriti proračunsko varovalko, ki bi z zadostnimi sredstvi zagotavljala nemoteno poslovanje zavoda na podoben način, kot je to urejeno v primeru pokojninske blagajne. Ob zagotavljanju sredstev za sofinanciranje izplačila nadomestil za naraščajoče bolniške odsotnosti, povezane s COVID-19 in povečanega obsega zdravstvene dejavnosti, bi zaradi nemotenega izvajanja programov v zdravstvu morali tudi z dodatnimi sredstvi vsaj v proračunu za leto 2024, odgovorno pristopiti k reševanju problematike primanjkljaja zdravstvene blagajne.

Glede stanja na področju kmetijstva je bilo izraženo mnenje, da se tudi skozi proračunske dokumente izraža odnos države do kmetijstva, ki kaže na nezadostno pozornost kmetijske dejavnosti pri zagotavljanju sredstev, ki bi omogočala primerno prehransko varnost, povečano pridelavo kvalitetne hrane in večjo stopnjo samooskrbe s hrano v Sloveniji. Državni svet je predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za 2023 podprl. Ker sem pa zasledil, da je minister govoril tudi o ZIPRS, se pravi, glede na povprečnino za slovenske občine, zdaj lahko da sem kaj zgrešil, nismo v skupni obravnavi, bomo posebej pri ZIPRS govorili, ampak mogoče samo en stavek na to temo zdaj, ker je tudi zraven vključeno, pa moram reči in izraziti zadovoljstvo, da je tudi po mediaciji ali pa nekako debatah na Državnem svetu prišlo do ponovnih pogajanj med lokalnimi skupnostmi in pa med Vlado, dosežen dogovor, mislim, da je v obojestransko zadovoljstvo in Državni svet tudi vključitev tega, več bom pa povedal pod ZIPRS podpira. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Ali želi besedo predsednik Fiskalnega sveta?. Izvolite, dr. Davorin Kračun, beseda je vaša,.

Spoštovana predsednica Kertova, minister Boštjančič, gospe in gospodje, kolegice in kolegi, visoki zbor!

Proračunsko načrtovanje je proces, povezan z mnogimi negotovostmi, ki pa bi moral kljub temu verodostojno nakazati srednjeročno pot javnih financ in s tem povezana tveganja. Proračun za leto 2023, bi moral za zasledovanje tega cilja biti zasnovan na realističnih osnovah iz leta 2022. Primanjkljaj državnega proračuna v prvih desetih mesecih letošnjega leta je znašal zgolj 280 milijonov evrov, brez upoštevanja ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje pa celo presežek v višini 470 milijonov evrov. Omenjena dosedanja realizacija in sprejeti rebalans državnega proračuna za leto 2022, pa ob tem nakazujeta na primanjkljaj v zadnjih dveh mesecih leta v višini kar 1,8 osem milijarde evra, od tega 1,2 milijardi evra ni povezanih z ukrepi za blažitev posledic epidemije in draginje. Govorimo torej o implicitno predpostavljenem močnem poslabšanju javnofinančnih razmer ob koncu leta. Ob občutnem porastu investicij, tekočih transferov v sklade socialnega zavarovanja in stroškov dela pa naj bi transferji posameznikom in gospodinjstvom ter izdatki za blago in storitve v zadnjih dveh mesecih leta med letno celo upadli. Realizacija do vključno oktobra tako potrjuje oceno Fiskalnega sveta, da rebalans proračuna za leto 2022 ni predstavljal ustrezne osnove za pripravo proračunskih dokumentov za leti dva 2023 in 2024. Realizirani saldo državnega proračuna v letu 2022 bo zato kljub znakom poslabševanja gospodarskih razmer v tretjem kvartalu verjetno bolj ugoden od predvidenega v rebalansu zaradi precenjenih odhodkov. Kaj to pomeni za načrtovanje proračunskih komponent za leto 2023? Občutno previsoki predpostavljeni odhodki iz rebalansa za leto 2022 glede na povedano neustrezno osnovo za oblikovanje predpostavk o ravneh odhodkov v letu 2023. Temeljne komponente vsakokratne predlagane spremembe proračuna so namreč prav ravni prihodkov in odhodkov. Če bodo predlagane ravni komponent, ki tvorijo podlago sprememb proračuna za leto 2023, sprejete, bo precenjena ocena odhodkov iz rebalansa za leto 2022 ustvarila obsežen manevrski prostor za dodatno porabo v letu 2023 ob že sicer visoki predvideni proračunski rezervi. Ustvarjanje tako obsežnega manevrskega prostora za odhodke po oceni Fiskalnega sveta v obsegu vsaj 500 milijonov evrov navidezno zmanjšuje tudi pomen ukrepov, ki so bili sprejeti po uveljavitvi rebalansa in delujejo že v letu 2022 na javnofinančni izid.

Naj po tem uvodu glede izhodišča načrtovanja proračuna za leto 2023 nekaj besed namenim še glavnim načelom priprave proračunov, ki jih Fiskalni svet načeloma podpira, to so fleksibilnost in investicije ter njihovi uporabi v predlagani spremembi proračuna. Fleksibilnost izvajanja proračuna je v letu 2023 zagotovljena z obsežno proračunsko rezervo v obsegu dve in pol milijardi evrov, kar 1,2 milijardi evrov rezerve v letu 2023 je namenjena ukrepom za blažitev posledic draginje, ki še niso določeni. Ta rezerva je približno dvakrat večja kot znaša učinek na državni proračun vseh do sedaj sprejetih ukrepov. Ker draginjski ukrepi verjetno ne bodo potrebni zgolj v tej zimi, je potrebno s temi sredstvi ravnati posebej racionalno in jih porabiti strogo namensko. Kot primer odstopanja od strogo namenske porabe je potrebno izpostaviti Predlog zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in za blaženje posledic nalezljive bolezni covid-19 na področju zdravstva. Z njim se po oceni Fiskalnega sveta nadaljuje sprejemanje interventne zakonodaje, ki ni nujno neposredno povezana z dogodkom, ki naj bi ga naslavljal. To lahko nakazuje tveganje, da bo tudi interventna zakonodaja za blažitev posledic draginje vsebovala določila, ki ne bodo neposredno povezana z energetsko krizo.

Investicije so znova načrtovane v rekordnem obsegu, čeprav je realizacija v vsaj v preteklih treh letih pritrdila našim ocenam, da načrti presegajo absorpcijske sposobnosti administracije in gospodarstva. Prihodnje leto naj bi investicije državnega proračuna predstavljala 4 % bruto domačega proizvoda celotnega sektorja, država pa 7 % bruto domačega proizvoda, to je skoraj dvakrat več od dolgoletnega povprečja. Glede na jesenske napovedi Evropske komisije pa je to največji delež med državami Evropske unije in torej in torej občutno več od povprečja Evropske unije predvidena rast tekoče porabe, torej odhodkov brez učinka in izrednih ukrepov, investicij in obresti v prihodnjih dveh letih znaša okoli 6 procentov na leto. Takšna rast tekoče porabe je v veliki meri posledica obsežnih diskrecijskih ukrepov, sprejetih po uveljavitvi proračuna jeseni lani. Ti ukrepi bodo po naši oceni poslabšali stanje javnih financ za okoli 2 odstotni točki bruto domačega proizvoda na leto in delujejo na strani tako prihodkov kot odhodkov. Tveganja, da bo rast tekoče porabe še višja, so precejšnja in se tudi zaradi diskrecijskih ukrepov, sprejetih v zadnjem letu, dodatno večajo, predvsem na področju plač.

Moja razprava v uvodu tokratne predstavitve mnenja Fiskalnega sveta o proračunu za leto 2023, ki ima seveda izhodišče v letu 2022, je bila namenjena zlasti opozorilu glede nerealističnega proračunskega načrtovanja za tekoče in prihodnje leto. Le to se ne pojavlja prvič, temveč je značilno že za zadnjih nekaj let. Takšno načrtovanje v precejšnji meri ni skladno s komunikacijo Evropske komisije glede sprememb sistema ekonomskega upravljanja v Evropski uniji, objavljeno prejšnji teden.

Predvidene spremembe dajo pomembno vlogo verodostojnim proračunskim načrtom za vsaj 4 leta in temu bi v prihodnje morala Vlada po oceni Fiskalnega sveta posvetiti več pozornosti, v nasprotnem primeru bi ob sprejemu trenutnega predloga Evropske komisije država bila deležna dalj časa trajajočega strožjega nadzora glede upravljanja javnih financ, finančnih kazni, v najslabšem primeru pa tudi neugodnih reakcij mednarodnih finančnih trgov. Le stabilnost in neodvisnost pri vodenju javnih financ zagotovi, lahko zagotovi trajno in vzdržno blaginjo.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Ali želi besedo predstavnik Vlade, da poda stališče Vlade do ocene Fiskalnega sveta? (Da.)

Izvolite, gospod minister.

Bom samo par stvari pokomentiral.

Zdaj, Fiskalni svet v svoji oceni govori o tem, da bo poraba v letu 2022 nižja, kot je ocenjena v rebalansu za leto 2022, če sem prav razumel, približno pol milijarde, in to povezuje oziroma iz tega naprej predpostavlja, da to ustvarja rezervo za 2023. To ne drži. To kaže na to, da ali Fiskalni svet ne pozna točno planiranja na odhodkovni strani ali pa zavaja. Odhodki se ne planirajo namreč glede na odhodke preteklega leta, tako kot pretežno velja za prihodke, ampak se pretežno planirajo glede od postavke do postavke različno, v največji meri ocenjeno glede na zakonske določbe in torej sama poraba v preteklem letu ali pa manjša poraba, ki mimogrede, tudi mi ocenjujemo, da bo predvsem na področju investicij, zato ne ustvarja samo po sebi rezerve v naslednjem letu.

Kar se tiče visokih investicijskih izdatkov, večkrat povedano, drži, so zgodovinsko najvišji v naslednjem letu. Za to je več razlogov, najbolj pa prikrivanje dveh, dveh evropskih kohezijskih okvirov in moram reči, da smo veseli, da je tako, ker bo to v veliki meri pomagalo predvsem gospodarstvu, da bo izšlo iz te krize bolje pripravljeno kot primerljive evropske države. Tista stvar, ki nas skrbi je absorpcijska zmožnost v Sloveniji, ki je tudi glavni razlog zakaj bodo investicije v letošnjem letu realizirane nižje kot so bile planirane, bi pa seveda samo zaradi tega mi v proračunu načrtovali nižje investicije, kot nam omogoča črpanje sredstev iz evropskih skladov, bi bilo pa seveda neumno.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Ali želi besedo direktorica Umarja? (Da.)

Izvolite, mag. Marijana Bednaš.

Hala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni.

Podlaga za pripravo predloga spremembe proračuna za leto 2023, makroekonomska podlaga je naša jesenska napoved, pripravili smo jo v začetku septembra v razmerah velike negotovosti. Zadnji podatki, ki jih je objavil Statistični urad, in tudi zadnje napovedi Evropske komisije za predpostavke mednarodnega okolja so v skladu z našimi pričakovanji. To pomeni upočasnitev gospodarske aktivnosti v drugi polovici letošnjega leta, zaostrene razmere nekako do pomladi in nato skladno z osnovnimi scenariji mednarodnih inštitucij postopno okrevanje predvsem v drugi polovici leta. Kar seveda vpliva na izvozni sektor, kjer pričakujemo v prihodnjem letu seveda upočasnitev rasti, ampak še vedno pozitivno rast izvoza, spodbujeno tako z rastjo blagovnega kot storitvenega izvoza, kjer se zlasti potovanja kar krepijo v zadnjem obdobju po tistem padcu v času covida. Kar zadeva zasebno potrošnjo, bo prihodnje leto v realnem obsegu približno na letošnji ravni, nominalno se bo še naprej povečevala, vendar inflacija seveda vpliva na kupno moč in realne kategorije, zato tu pričakujemo res šibko rast. Pri investicijah pričakujemo 2,5 % rast, predvsem spodbujeno s sredstvi, kohezijskimi sredstvi, sredstvi paketa naslednje generacije EU, medtem ko bo v segmentu zasebnih investicij rast šibka. Lahko možen je v določenih četrtletjih tudi upad zaradi naraščajočih obrestnih mer in pa zaradi velike negotovosti, tako da v celem letu prihodnje leto pričakujemo 1,4 % rast, še enkrat ponavljam, predvsem spodbujeno z okrevanjem v drugi polovici leta. Na trgu dela pričakujemo umirjanje, še vedno pozitivno rast zaposlenosti, ampak bistveno nižjo kot letos in povprečno število brezposelnih bi bilo v prihodnjem letu nižje kot letos ob predpostavki tega okrevanja. Seveda so to povprečne številke, tako da v posamičnih mesecih lahko pričakujemo tudi rast števila brezposelnih, ampak v povprečju leta naj bi bilo nižje kot letos. Pri inflaciji, ki se je sedaj malo pod 10 %, pričakujemo nekako ohranjanje na tej ravni do pomladi in nato zelo postopno umirjanje. Seveda je tu ogromna negotovost, povezana s cenami energentov, hkrati imamo na drugi strani že kar vrsto ukrepov, tako na nacionalnih ravneh kot na ravni EU, ki to negotovost vendarle nekoliko blažijo v primerjavi s predpostavkami, ki smo jih oblikovali v začetku septembra, tako da inflacija bo v povprečju leta 6 % prihodnje leto. Možno je tudi, da bo nekaj desetink višja, ampak načeloma naj bi se pa zniževala, kar pričakujejo tudi mednarodne inštitucije. Tako, da negotovost je visoka, nekoliko nižja kot je bila v začetku septembra, ampak zaenkrat je ta napoved skladna tudi z osnovnimi scenariji zadnjih mednarodnih inštitucij.

Toliko. Hvala.