4. redna seja

Državni zbor

21. 11. 2022

Transkript seje

Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, spoštovani državni sekretar, gospe in gospodje, pričenjam z nadaljevanjem 4. seje Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: gospa Jelka Godec, dr. Matej Tašner Vatovec od 17 do 18.30 ure, gospod Dušan Šiško od 13. ure dalje in gospod Zmago Jelinčič Plemeniti.

S tem prehajamo, spoštovani poslanke in poslanci na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O RAZISKOVALNI IN RAZVOJNI DEJAVNOSTI (ZRRD-D), SKRAJŠANI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Besedo predajam državnemu sekretarju, dr. Jerneju Štromajerju.

Izvolite.

Jernej Štromajer

Spoštovani gospod predsednik, gospe poslanke in poslanci!

Pred nami je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti po skrajšanem postopku.

Predlog, ki je pred vami, gre za njegovo manjšo spremembo zakona kot posledico uskladitve z določbami pravnega reda Evropske unije. Gre za prenos direktive Evropskega parlamenta in Sveta iz maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljnega dela, programov izmenjave učencev, ali izobraževanje projektov in dela, varuška, au-pari v ZRRD, ki ga ureja področje.

Naj pri tej točki povem, da gre samo za manjše spremembe prenosa direktive, za katere je žal Slovenija v preteklosti že prejela opomin in ga moramo prenesti v naš pravni red.

Tu ne gre za spremembe znanstveno-raziskovalnega sektorja o katerem je bilo govora v tej dvorani na javni predstavitvi mnenj pred časom, ampak gre samo za prenos evropske direktive. Sama sprememba zakona na vsebinski ravni, kar se znanstveno-raziskovalnega dela tiče, pa sledi v kratkem.

Vsebina direktive, ki jo danes prenašamo se večinoma nanaša sicer na zakonodajo, ki je v slovenskem pravnem redu urejena z Zakonom o tujcih in Zakonom o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Le majhen del, zlasti del glede terminologije, odobritve raziskovalnih organizacij za sklepanje sporazumov, gostovanje z državljani tretjih držav pa se nanaša na področje, ki ga ureja zakon, ki je pred vami.

Torej, s tem predlogom zakona spreminjamo opredelitev raziskovalcev iz tretjih držav in sicer tako, da se namesto opredelitve v veljavni četrti alineji 5. člena ZRRD določa na drugačno, novo ureditev. ZRRD vnaša v osnovni zavezi, ki mora vsebovati sporazum o gostovanju, to je, da se raziskovalec iz tretje države s sporazumom zaveže, da si bo prizadeval dokončati raziskovalno dejavnost, raziskovalna organizacija pa se zaveže, da bo gostila raziskovalce iz tretje države za namene dokončevanja raziskovalne dejavnosti.

Črta se tudi odločba petega odstavka 28. člena veljavnega zakona, ki sedaj za primerne mobilnosti raziskovalcev iz tretjih držav vsebuje posebne pogoje, po katerih ti raziskovalci iz raziskovalnih organizacij v Republiki Sloveniji sklenejo sporazum o gostovanju zgolj v primeru, če želijo v Republiki Sloveniji opravljati raziskovalno delo daljše od 5 mesecev. S predlaganjem črtanja te določbe se tako tudi v teh primerih vzpostavlja enako podlago za vse raziskovalce iz tretjih držav v primeru, ko opravljajo v Sloveniji raziskovalno dejavnost, to je, da morajo imeti sklenjeni sporazum o gostovanju z raziskovalno organizacijo v Republiki Sloveniji.

Implementacij določb po kratkočasni in dolgoročni mobilnosti raziskovalcev iz tretjih držav bo sicer natančneje urejena v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, kamor predmetna materija sicer tudi spada. Nekatere specifike na tem področju pa bodo s to novelo prenesene v veljavni zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti.

Hvala za pozornost.

Hvala gospod državni sekretar.

Pristojen je Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino in besedo predaja predsedniku, mag. Branislavu Rajiću.

Izvolite.

Hvala, gospod predsednik.

Dobro jutro vsem!

Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino je na 3. redni seji 10. januarja 2019 obravnaval predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada.

Kolegij predsednika državnega zbora, je na 20. redni seji sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Komisija Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport je v svojem mnenju predlog zakona podprla. Državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, dr. Jernej Štromajer, je v uvodu povedal, da se z novelo v pravni red prinaša direktiva 2016/801/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maj 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov o izmenjavi učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair v Zakonu o raziskovalni in razvojni dejavnosti na področju, ki ga ureja.

Z vsebinskega vidika gre za vsebinski prenos samo tistih določb direktive, ki pomenijo vsebinsko spremembo direktive 2005/71/ES in so bile v pravnem redu Republike Slovenije sicer že prenesene z novelo Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti.

V preostalem delu pa bo direktiva prenesena s sprejetjem zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih in zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o samozaposlovanju, zaposlovanju in delu tujcev.

Zakonodajno-pravna služba je predloženi zakon preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo in pravnim sistemom ter z zakonodajno tehničnega vidika in k njemu podala nekatere pripombe, njena predstavnica pa je pojasnila, da so v pisnem mnenju opozorili na tri pomanjkljivosti predloga zakona, ki ga predlagatelj ni odpravil z amandmaji.

Prva pomanjkljivost se nanaša na zakonsko urejanje odobritvenega postopka za raziskovalne organizacije. Predlagatelj pojasnjuje, da naj bi bil ta ustrezno prenesen v slovenski pravni red že z novelo, ki je implementirala določbe direktive 2005/71/ES, ki se po vsebini ne razlikujejo od ustrezajočih določb prenovljene direktive 2016/801/EU. Na temeljno pomanjkljivost Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti glede zakonske neurejenosti postopka pridobitve statusa raziskovalne organizacije, je Zakonodajno-pravna služba opozorila že v mnenju k predlogu tega zakona.

Druga pomanjkljivost se nanaša na zakonsko ureditev sporazuma o gostovanju. Predlog zakona določa le temeljni dve zavezi, ki morata biti vsebovani v sporazumu o gostovanju, ne pa v(?) vseh sestavin sporazuma o gostovanju, ki so naštete v direktivi, ki določajo pravice in obveznosti podpisnikov sporazuma. Te so urejene v podzakonskem predpisu, kar je v neskladju z načelom zakonitosti pri urejanju pravic in obveznosti posameznikov.

Tretja pomanjkljivost pa se nanaša na ukinitev dosedanje zakonske izjeme, ki za raziskovalce, ki opravljajo manj kot tri mesečno raziskovalno delo, ne zahteva sklepanja sporazuma o gostovanju. Predlagatelj črtanje petega odstavka 28. člena zakona utemeljuje s tem, da direktiva državam članicam dopušča, da tudi v primeru kratkoročne mobilnosti raziskovalcev znotraj držav članic Evropske unije, druga država članica zahteva sklenitev sporazuma o gostovanju.

K predlogu zakona ni bilo vloženih amandmajev. Ker k predlogu zakona na matičnem delovnem telesu niso bili sprejeti amandmaji, Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino Državnemu predlaga, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti, skrajšani postopek, sprejme v predloženem besedilu. Hvala.

Hvala gospod predsednik.

S tem prehajamo na stališča poslanskih skupin. Gospod Jurij Lep, imate besedo, v imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Izvolite.

Hvala gospod podpredsednik, državni sekretar, kolegice in kolegi.

Pred nami je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti. S predlogom novele zakona se veljavni Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti usklajuje s pravnim redom Evropske unije. Pri tokratni spremembi gre namreč za prenos evropske direktive, s katero sicer že zamujamo, saj je rok potekel že lansko leto maja, za to smo tudi že prejeli opomin Evropske komisije.

Direktiva govori o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav, za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov o izmenjavi učencev, izmenjavi izobraževalnih programov in dela varušk.

Z danes obravnavano novelo prenašamo le tiste odločbe, ki se nanašajo na Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti. V preostalem delu pa vsebina direktive sodi v vsebino drugih dveh zakonov in sicer, v Zakon o tujcih in v Zakon o samozaposlovanju, zaposlovanju in delu tujcev. Tako se s predlogom novele spreminja zlasti opredelitev raziskovalca iz tretje države, črtajo pa se določbe o mobilnosti raziskovalcev iz tretje države, saj bo to urejeno v drugem zakonu.

V Poslanski skupini Desus bomo predlog zakona podprli, ob tem pa izražamo zadovoljstvo, da je bil na vladi ravno prejšnji teden sprejet rebalans proračuna, ki povečuje sredstva za znanstveno in raziskovalno dejavnost in sicer za dobrih 24 milijonov evrov. To predstavlja optimistično napoved tudi za razvoj našega gospodarstva. Poleg tega pa je v pripravi tudi nov Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti.

V Poslanski skupini Desus se zavedamo potrebe po novem zakonu, ki bo celovito uredil področje raziskovalne dejavnosti, tako finančno kot tudi organizacijsko in veseli nas, da bo ta kmalu tudi ugledal luč sveta.

Kot rečeno predlog novele, ki je danes obravnavamo, naša poslanska skupin podpira.

Hvala.

Hvala gospod poslanec.

Gospod Dušan Šiško v imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.

Izvolite.

Predsednik hvala za besedo, spoštovane kolegice in kolegi.

Kot vemo, Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku, ker gre za manj zahtevne uskladitve z evropskim pravom unije. Ker gre za implementacijski predpis, je treba v okviru presoje skladnosti upoštevati primarno in sekundarno zakonodajo EU ter sodno prakso sodišča Evropske unije. Zgoraj navedena direktiva med drugimi razveljavlja Direktivo Sveta 2005/71/ES iz leta 2005, o posebnem postopku za dovolitev vstopa državljanom tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja. Zato je v Upravni red Republike Slovenije vsebinsko potrebno prenesti vse, kar prenovljena direktiva ureja na novo oziroma drugače. To se nam zdi zelo pomembno.

Po oceni stanja se mobilnost raziskovalcev povečuje tudi v potekajočem okvirnem programu EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020, v katerem pa opažamo stagnacijo mednarodnega sodelovanja z razvitejšimi neevropskimi državami. Zavedati se moramo, da se učimo vse življenje in da je zlata vredno dejstvo, da imamo možnost sodelovati s tistimi posamezniki, ki si si želijo biti tu v Sloveniji in nam prinesti svoje znanje in bogate izkušnje. Cenimo pa tudi slovenske raziskovalce, recimo priznanega kardiologa dr. Marka Noča, ki je mednarodno cenjen, v naši mali deželi pa po domače povedano ničvreden. Naj se to v bodoče ne dogaja več.

Ta direktiva bi morala prispevati k cilju Stockholmskega programa. Države članice so morale do 23. maja 2018 uskladiti svojo notranjo zakonodajo z ureditvijo iz direktive iz leta 2016, o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav. Vsebina direktive 2016/801 EU, se v veliki meri nanaša na zakonodajo, ki je urejena z Zakonom o tujcih in z Zakonom o samozaposlovanju, zaposlovanju in delu tujcev, manjši del pa se nanaša na področje, ki ga ureja ZRRD. Zato bo velika večina držav članic EU to direktivo prenesla v svoje notranje zakone, ki urejajo prisiljevanje tujcev iz tretjih držav, njihovo prebivanje in opravljanje dela. Razlog za sprejetje predlaganega zakona, uskladitev ZRRD s pravnim redom EU. Z zakonom se v ZRRD spreminja zlasti opredelitev raziskovalca iz tretje države in črtajo določbe o mobilnosti raziskovalcev iz tretje države.

Predlagane spremembe ne bodo imele finančnih posledic za državni proračun in druga javnofinančna sredstva ter drugih posledic. Ker je ta zakon usmerjen k doseganju ciljev družbenega in gospodarskega razvoja Slovenije, raziskovalne in razvojne dejavnosti pa kot razvojno prioriteto, prehod v na znanju temelječo družbo, ga v poslanski skupini podpiramo, vendar želimo, da se v celoti uredijo po posameznih členih.

Hvala gospod poslanec.

Gospod Aljaž Kovačič imate besedo v imenu Poslanske skupine Lista Marjana Šarca.

Izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi. Lep pozdrav.

Temeljni cilj Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti je uveljavitev evropske Direktive o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljnega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih programov ter dela varušk. Raziskovalec iz tretje države si bo prizadeval dokončati raziskovalno dejavnost, raziskovalna organizacija pa se bo zavezala gostiti raziskovalce iz tretje države za namene dokončanja raziskovalne dejavnosti. V Poslanski skupini Liste Marjana Šarca predloga zakona podpiramo. Hkrati pa bi na tem mestu, ko je govora o raziskovalcih tretjih držav, izpostavil delo vseh raziskovalcev in raziskovalk, ki vidijo Slovenijo kot državo, v kateri lahko izkoristijo svoj potencial. Potrebno je poudariti, da se dandanes premalo ceni njihovo delo in dosežki, ki se naš še kako tičejo. Znanost ima pomembno vlogo v naši družbi in ravno zato se ji mora omogočiti razvoj, ki bo koristen za vse. Zakaj? Ker družba znanost potrebuje. Ljudje se moramo zavedati, da je to edini način, s katerim bomo omogočili nadaljnji razvoj naše države. Res je, da denar, investiran v raziskovalno in razvojno dejavnost, ne bo povrnjen čez noč, ampak na daljši rok v obliki dobrobiti in blagostanja. Gre za dolgoročno naložbo, njeni rezultati pa bodo vidni v izboljšani kakovosti življenja. Tako bomo postali konkurenčni in samozavestni ter ponosni na dosežke naših raziskovalcev. Cilj nam je, da našim in tujim raziskovalcem omogočimo stabilno in stimulativno delovno okolje, v katerem bo njihova kreativnost lahko priplavala na površje. Kljub temu, da je Slovenija majhna država, ima na področju znanosti še kako pomembno vlogo. Prizadevati si moramo, da bo tako ostalo tudi v bodoče. Omogočimo raziskovalcem najboljše pogoje, bodimo ponosni na njihove dosežke, tujina pa bo občudovala naše uspehe.