Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Naj vam uvodoma povem, da bom sejo po pooblastilu predsednika Odbora za zadeve Evropske unije gospoda Franca Breznika kot podpredsednik odbora vodil jaz, današnjo sejo.

Začenjam 19. redno sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Najprej opravičila: predsednik je seveda opravičen.

Potem imamo pa še nadomesti nadomeščanja: poslanko mag. Almo Intihar nadomešča poslanka Katarina Štravs, poslanca Antona Šturbeja nadomešča poslanec Bojan Podkrajšek, poslanca Aleša Rezarja nadomešča poslanec mag. Dean Premik in poslanca Zorana Mojškrca nadomešča kolegica Suzana Lep Šimenko.

Vse prav lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da so na sejo odbora povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednika Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta.

Vse navzoče še enkrat lepo pozdravljam!

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red, dne 16. 11. pa smo prejeli še obvestilo o razširitvi dnevnega reda, tako se dnevni red razširi z naslednjo točko: 5.točka - Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Sveta, krepitev solidarnosti z boljšim usklajevanjem nabav plina, čezmejno izmenjavo plina in zanesljivimi referenčnimi vrednostmi za cene.

To razširitev določa 154.d člen Poslovnika Državnega zbora.

Če se strinjate, bi to točko obravnavali po 2. točki dnevnega reda, saj je povezana z izhodišči, ki jih bomo obravnavali pri 3. točki dnevnega reda.

Določen je torej tak dnevni red današnje seje odbora, kot ste ga prejeli s sklicem in razširitvijo.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE ZADEVE ZA KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO, BRUSELJ, 21. 11. 2022.

Gradivo k 1., 2., 3. in 4. točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 18. 11. 2022 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije.

Zdaj z Ministrstva za kmetijstvo, aha, torej bom dal besedo državni sekretarki na Ministrstvu za infrastrukturo.

Tina Sršen, izvolite!

Hvala.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Dovolite mi, da vam predstavim zasedanje Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, ki bo 21. novembra potekalo v Bruslju.

Na tokratnem zasedanju bodo v obravnavi kmetijske in ribiške točke. Ministri bodo razpravljali o izvajanju nove strategije EU za gozdove do leta 2030. Na dnevnem redu zasedanja je pa tudi več točk pod razno, in sicer bo s področja kmetijstva komisija pod točko razno opozorila na pomen energetske prenove flote in ribogojstva in na pomen krepitve sektorja alg. Komisija bo tudi predstavila sporočilo o zagotavljanju razpoložljivosti in cenovne dostopnosti gnojil za spopadanje z izzivi, s katerimi se sooča industrija gnojil v Evropi. Na to temo bo Španija opozorila na pomen gnojil za zagotavljanje prehranske varnosti.

Pod točko razno bo komisija tudi poročala o konferenci EU o BIO gospodarstvu, ki je potekala pretekli mesec. Komisija pa bo tudi predstavila cilje, ki izhajajo iz predloga akta o obnovi narave in se nanašajo na kmetijski sektor.

Dovolite mi, da vam podrobneje predstavim potek razprave o izvajanju nove strategije EU za gozdove do leta 2030 in izhodišča Republike Slovenije za sodelovanje na tej razpravi.

Kot napovedano že v Strategiji za biotsko raznovrstnost, je bila jeseni lani objavljena nova, tretja po vrsti, strategija za gozdove za prihodnje desetletje. Njen namen je prilagoditi evropske gozdove ekstremnim vremenskim dogodkom in veliki negotovosti zaradi podnebnih sprememb. Ministri se bodo v razpravi osredotočili na dosedanji napredek pri izvajanju te strategije in priložnosti za okrepitev aktivnosti na tem področju, kot tudi o okrepitvi sodelovanja med različnimi akterji. Republika Slovenija pozdravlja, da so cilji v strategiji EU za gozdove do leta 2030 vseobsegajoči, in gleda na gozdove in funkcije gozdov celostno. Ukrepi strategije gredo v pravo smer in se vklapljajo v obstoječo zakonodajo in načrtovanje na nacionalni ravni. Strategija je tudi prispevala k usklajevanju mnogih sektorjev in deležnikov. Bi pa si Slovenija želela več dialoga predvsem z gozdarskimi strokovnjaki v času priprave strategije, še zlasti o ciljih strategije za prihodnje desetletje. Slednje velja tudi za bodoči sistem monitoringa, ki se vzpostavlja na ravni Unije. V Sloveniji imamo že dolgo časa vzpostavljen zelo dober sistem premišljenega, načrtovanega gospodarjenja in s tem mnoge rešitve, ki lahko služijo kot vzorčni primeri oziroma primeri dobrih praks. Tukaj bi se zaustavila s predstavitvijo izhodišč in smo na voljo za nadaljnja vprašanja poslancev. Hvala.

Najlepša hvala za predstavitev. Odpiram razpravo pri tej točki dnevnega reda. Ugotavljam, da interesa za razpravo ni, zato na tej točki zaključujem razpravo in na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, ki bo v Bruslju 21.11.2022 in jih podprl.

Glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih 11 članic in članov odbora, za je glasovalo 11, proti ni glasoval nihče.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Zahvaljujem se za udeležbo pri tej točki in zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, PODROČJE KOHEZIJE - BRUSELJ 22. 11. 2022. Prosim državnega sekretarja mag. Marka Koprivca, da nam predstavi izhodišča za udeležbo. Izvoli.

Hvala lepa, podpredsednik za besedo. Spoštovane kolegice iz Vlade, spoštovane poslanke, poslanci!

22. 11. 2022 se bo minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko udeležil zasedanja Sveta EU za splošne zadeve v formaciji kohezijskih ministrov, ki bo potekal v Bruslju. Razprava bo tekla o dolgoročnih učinkih kohezijske politike na regije EU. Podlaga za razpravo bo usmerjevalni dokument češkega predsedstva in analize Evropske komisije z naslovom Ocena učinka kohezijske politike za obdobje 2014-2022 v regijah Evropske unije. Na zasedanju bo minister v okviru izmenjave mnenj o osnutku sklepov Sveta EU o evropski kohezijski politiki podal ključne elemente stališča Republike Slovenije, ki ga je sicer predhodno zastopal že na neformalnem srečanju kohezijskih ministrov v Pragi v začetku septembra letos. V sklepih EU o evropski kohezijski politiki države članice podajo svoje mnenje glede izvajanja evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2022 ukrepov, omejitve ekonomskih in socialnih posledic kriz, o teritorialnih vidikih, pomenu intereg programov in makro regij EU, o poudarkih kohezijske politike v programskem obdobju 2021-2027 ter njeni dolgoročni prihodnosti.

V sklepih je poudarjeno, da je kohezijska politika moderna in dolgoročna evropska politika, ki močno prispeva k prihodnjemu razvoju Unije, saj predstavlja osnovo za njeno ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo.

Sklepi Sveta EU izpostavljajo pomen deljenega upravljanja kohezijskih programov ter vključevanja deležnikov v oblikovanje vsebine programov in zaščite finančnih interesov Unije. Izpostavljen je pomen ostalih instrumentov Unije, ki prav tako prispevajo k njenemu razvoju ter potreba po jasni razmejenosti in sinergijah, ki zagotavljajo najboljše učinke in nujno izključevanje podvajanja.

V zaključku besedila sklepi tudi podprejo nadaljevanje razprave o kohezijski politiki tudi preko rednih srečanj ministrov pristojnih za kohezijo. Med drugim bo v okviru stališč Slovenije minister izpostavil, da so sklepi zelo strokovna in kvalitetna podlaga za zgoščeni pregled trenutnega stanja izvajanja kohezijske politike v Uniji in državah članicah in tudi odlična podlaga za nadaljnjo strokovno in politično razpravo v Unij. Slovenija se strinja z ugotovitvijo, da je potrebno zagotoviti, da bodo lokalni in partnerski pristopi na več ravneh še naprej izboljševali kohezijo, hkrati pa gradili na sinergijah in vključevali kohezijske cilje še v druge politike in instrumente. Dobro prakso vrednotenj izvajanja kohezijske politike, ki preverjajo njeno usmerjenost k rezultatom, bi veljalo razširiti tudi v druge politike Unije. Slovenija je prepričana, da je tudi v času kriz potrebno zagotoviti, da se ohrani temeljna vloga kohezijske politike, ki kot glavna naložbena politika v veliki meri zagotavlja teritorialno, ekonomsko in socialno kohezijo EU ter njeno zeleno in digitalno preobrazbo. Prav tako bo minister izpostavil, da si bo Slovenija prizadevala, da se ohrani pomen kohezijske politike kot regionalne politike, ki je politika vseh evropskih regij. V prihodnje si bomo prizadevali za uveljavljanje poenostavitev za njeno izvajanje.

Toliko zaenkrat. Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospod državni sekretar.

Odpiram razpravo pri 2. točki dnevnega red. Sprašujem, ali je kakšen interes za razpravo? Vidim, da ni interesa za razpravo, zato zaključujem razpravo pri tej točki dnevnega reda.

Na glasovanje dajem sklep: Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z Izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, področje kohezije, ki bo v Bruslju 22. 11. 2022, in jih podprl. Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, za je glasovalo 12, proti nihče.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Najlepša hvala za sodelovanje pri tej točki.

S tem končujem 2. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE SVETA, KREPITEV SOLIDARNOSTI Z BOLJŠIM USKLAJEVANJEM NABAV PLIVA, ČEZMEJNO IZMENJAVO PLINA IN ZANESLJIVIMI REFERENČNIMI VREDNOSTMI ZA CENE.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 11. 11. 2022 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je danes.

Gradivo k točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor kot matičnemu delovnemu telesu; slednji ga je obravnaval na 10. nujni seji 17. 11. 2022 in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli.

Prosim mag. Tino Seršen, državno sekretarko Ministrstva za infrastrukturo, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Izvolite.

MAG. TINA SERŠEN (državna sekretarka MZI): Hvala. Spoštovani!

Komisija je 18. oktobra letos objavila Predlog uredbe Sveta o krepitvi solidarnosti z boljšim usklajevanjem nabav plina, čezmejno izmenjavo plina in zanesljivimi referenčnimi vrednostmi za cene. V njem je naslovila tri ključna področja: skupna nabava, ukrepi za preprečevanje prekomernih cen plina in ukrepi za v primeru izrednih razmer pri oskrbi s plinom. Skupna nabava govori v bistvu o razvoju začasnega orodja za skupno nabavo skladno z zahtevo držav članic. Obstaja tudi precejšen časovni pritisk, da se to orodje razvije oziroma da je pripravljeno najpozneje v začetku spomladi naslednjega leta, zlasti pa pred naslednjo sezono polnjenja skladišč. Ukrepi za preprečevanje prekomernih cen plina predvidevajo mehanizme obvladovanja nestanovitnosti cen znotraj dneva, oblikovanje nove dopolnilne referenčne vrednosti za utekočinjen zemeljski plin in popravni mehanizem za trg plina. In tretji sklop so ukrepi v primeru izrednih razmer, ki vključujejo razširitev obveznosti solidarnostne zaščite na kritične plinske infrastrukture, privzeta pravila za dvostransko solidarnost kot nekako back-up ali nadomestek nesklenjenim dvostranskim sporazumom in mehanizem za dodelitev zmogljivosti v izrednih razmerah na ravni EU ali na regionalni ravni. Stališče Slovenije je naslednje: Republika Slovenija pozdravlja predlog uredbe Sveta o krepitvi solidarnosti in meni, da predlog že vključuje nekatere pomembne mehanizme za preprečevanje prekomernih cen energije. Prav tako Slovenija pozdravlja in podpira ukrepe na področju krepitve energetske varnosti skozi skupne nabave zemeljskega plina, kljub temu pa Slovenija izpostavlja nekatere zadržke glede začasnega mehanizma obvladovanja nestanovitnosti cen znotraj dneva. Zavzema se namreč, da bi bil ta razširjen na vse izvedene finančne instrumente za trgovanje z električno energijo in zemeljskim plinom z dospelostjo na blago do dvanajst mesecev, prav tako bi moral biti mehanizem uveljavljen s 1. decembrom letos in ne šele 31. januarjem naslednje leto. Slovenija tudi meni, da bi morala imeti komisija in evropski organ za vrednostne papirje in trge, tako imenovana ESMA, večjo vlogo pri določanju cenovnih meja izvedenih finančnih instrumentov. Meni namreč, da je prevelika vloga mest trgovanj, torej borz, pri tem ne zagotavlja harmonizacije tega ukrepa. Glede popravnega mehanizma za trg plina Slovenija meni, da bi moral ta vstopiti v veljavo hkrati z uveljavitvijo tega predloga uredbe in ne šele na predlog komisije oziroma potrditev Sveta EU. Prav tako se Slovenija ne strinja s pogojevanjem implementacije tega mehanizma z doseganjem cilja zmanjševanja povpraševanja po plinu. Republika Slovenija predloge, ki krepijo solidarnost držav članic pri oskrbi z zemeljskim plinom, načeloma podpira, ima pa nekaj predlogov za zagotovitev večje jasnosti pravil in postopkov, ki bi se uporabljali med tistimi državami članicami, ki niso sklenile dvostranskega sporazuma o solidarnostni pomoči.

Državnemu zboru predlagamo da predlagano stališče potrdi. Hvala.

Najlepša hvala.

Za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa prosim podpredsednika Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, gospoda Tomaža Laha. Tomaž, izvoli.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav!

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je predlagano stališče obravnaval včeraj na seji. V bistvu je bilo ravno tako predstavljeno, kot je predhodna govornica predstavila stališče. Dejansko v sami razpravi nekih dodatnih predlogov ni bilo, tako je odbor soglasno potrdil kot sodelujoče delovno telo ta predlog in sprejel pač ustrezen sklep.

Hvala.

Hvala, Tomaž.

Odpiram razpravo poslank in poslancev pri tej točki dnevnega reda. Ugotavljam, da interesa za razpravo ni, zato… / oglašanje v dvorani/ Ja, izvoli, Tomaž.

Ja, samo čisto kratko. V bistvu dejansko mislim, da so stališča Slovenije, ki se bodo zagovarjala, zelo dobra in tudi v bistvu ambiciozna na nek način. Predvsem se mi zdi pomembno to, da bi se res čim prej te zadeve uvedle, se pravi, da se datumsko pač nekako pohiti, saj vsi vemo, da je dejansko dogajanje na veleprodajnem trgu zemeljskega plina v Evropi pač zelo kritično. Tako absolutno seveda stališča podpiram in predlagam, da jih tudi potrdimo.

Hvala.

Hvala za razpravo.

Je še kakšen komentar? Ne? Državna sekretarka, verjetno boste kaj odgovorili na to? (Ne.) Zaključujem razpravo pri tej točki dnevnega reda.

Ker je predlog stališča daljši, ga, če se kolegice in kolegi strinjate, ne bi bral v celoti. Tako dajem na glasovanje predlog stališča, kot je objavljen na 4. strani prejetega gradiva. Glasujemo. Navzočih je 12 članic in članov odbora, za je glasovalo 12, proti nihče.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je to stališče sprejeto.

Zaključujem 5. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA PROMET, TELEKOMUNIKACIJE IN ENERGIJO, BRUSELJ, 24. 11. 2022.

Zopet pri tej točki prosim državno sekretarko Ministrstva za infrastrukturo mag. Tino Seršen. Izvolite.