Spoštovane kolegice in kolegi, vabljeni na sejo, ostali prisotni, lepo pozdravljeni! Začenjam 7. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti član odbora dr. Anže Logar. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: Miroslav Gregorič namesto Tineta Novaka in Andrej Hoivik namesto Janeza Magyarja.

Članice in člani ne obveščam, da ste 16. 11. 2022 prejeli predlog za širitev z eno točko dnevnega reda seje odbora, in sicer Zahteva skupine poslank in poslancev Državnega zbora za oceno ustavnosti 44. in 45. člena Zakona o dohodnini. Ali želi predstavnik Ministrstva za finance podati mnenje o tem predlogu? Izvolite, gospod državni sekretar Tilen.

Spoštovana predsednica, najlepša hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, poslanci, pa tudi vsi ostali, ki ste danes ob tem proračunu…

Se opravičujem, zdaj gre samo za širitev dnevnega reda, tako verjetno ni potrebno, kajne, potem kasneje. V redu, hvala.

Ali želijo svoje stališče o predlogu predstaviti predstavniki poslanskih skupin, govorimo o širitvi? (Ne.)

Prehajamo na odločanje o predlogu za širitev z A1 točko dnevnega reda seje odbora. Navzočih je 7 poslank in poslancev, za je glasovalo 7, proti nihče. / oglašanje v ozadju/ Se pravi, ni sklepčnosti. Kartice… / medsebojni pogovor/ Aha, okej. Ponavljamo glasovanje. Glasujemo. Navzočih je 8 poslank in poslancev, za je glasovalo 8, nihče proti.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev dnevnega reda z A1 točko sprejet.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje in širitvijo.

Prehajamo na A1 TOČKO DNEVNEGA REDA – ZAHTEVA SKUPINE POSLANK IN POSLANCEV DRŽAVNEGA ZBORA ZA OCENO USTAVNOSTI 44. IN 45. ČLENA ZAKONA O DOHODNINI.

Ustavno sodišče je Državnemu zboru dne 10. 7. 2022 posredovalo zahtevo za oceno ustavnosti in določilo 60-dnevni rok za odgovor Državnega zbora glede navedb v zahtevi. Odboru sta bili v zvezi z zahtevo posredovani mnenji Vlade in Zakonodajno-pravne službe, zato so izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo. V skladu z 265. členom Poslovnika Državnega zbora bo odbor kot matično delovno telo podal svoje mnenje.

K obravnavi te točke so vabljeni Ministrstvo za finance in Zakonodajno-pravna služba.

Kot dodatno gradivo k tej točki ste prejeli še mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 5. 11. 2022 in mnenje Vlade z dne 11. 11. 2022.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe Sladjani Ješič. Izvolite.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni!

ZPS je v obliki pisnega mnenja pripravila predlog odgovora Državnega zbora na zahtevo skupine poslank in poslancev za oceno ustavnosti 44. in 45. člena Zakona o dohodnini. Preden mnenje kratko predstavim, bi želela opozoriti, da je ZPS pisno mnenje pripravila dne 5. 11. 2022. Glede na pretečen čas od izdelave pisnega mnenja do njegove obravnave na seji matičnega delovnega telesa je treba opozoriti, da del mnenja pod rimsko ena, ki osporava pravnovarstveno potrebo skupine poslank in poslancev, odraža okoliščine obdobja, v katerem je bilo mnenje kreirano. Te okoliščine danes niso več takšne, kot so bile, zato je ta del mnenja obsoleten in predlagamo, da se ga v odgovor Državnega zbora Ustavnemu sodišču ne vključi. S črtanjem tega dela mnenja na vsebinsko strukturo mnenja ne bo vpliva, prišlo bi le do preštevilčenja točk pod rimsko dve in tri, ki bi tako postali nova rimska ena in dve.

Sedaj pa predstavitev predloga odgovora po vsebini. V mnenju so najprej povzete navedbe predlagatelja, ki meni, da naj bi 44. in 45. člen Zakona o dohodnini uvajala kriterij, po katerem se stroški prehrane med delom in stroški prevoza na delo in z dela priznajo glede na višino bruto plače zavezanca, zaposlenega v tujini, ne glede na dogovorjene pravice iz delovnopravne zakonodaje in kolektivno dogovarjanje med socialnimi partnerji, zaradi česar naj bi imel zavezanec, zaposlen v tujini, pri enakih letnih dohodkih, enakih stroških prehrane med delom in enakih stroških prevoza na delo in z dela nižji letni razpoložljivi dohodek od zavezanca z virom dohodka v Sloveniji. Prav tako naj bi po mnenju predlagatelja izpodbijana ureditev povzročala neenakost glede razpoložljivega dohodka med samimi zavezanci z delovnim razmerjem v tujini, kajti večji bruto dohodek omogoča višji odbitek davka pri enakih stroških. Predlagatelj zatrjuje nasprotje z 2. in 14. členom Ustave ter 45. členom Pogodbe o delovanju EU, v povezavi z 8. in 153. členom Ustave.

V odzivu na navedbe predlagatelja v mnenju najprej navedemo, da je Ustavno sodišče v eni izmed svojih odločb zavzelo stališče, da so glede na v Zakonu o dohodnini uveljavljeno načelo obdavčitve svetovnega dohodka rezidentov Slovenije ter upoštevajoč metodo omejenega odbitka za odpravo dvojnega obdavčevanja čezmejni delovni migranti, torej zavezanci, zaposleni v tujini, v bistveno enakih položajih kot drugi zavezanci za plačilo dohodnine. Načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave zavezuje zakonodajalca, da bistveno enake položaje obravnava enako, če jih ureja različno, pa mora za razlikovanje obstajati razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari. Načelo enakosti pred zakonom tako ne pomeni, da zakon ne bi smel različno urejati položajev pravnih subjektov, pač pa, da tega ne sme početi samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. Razlikovanje mora služiti ustavno dopustnemu cilju, ta cilj pa mora biti v razumni povezavi s predmetom urejanja v predpisu in uvedeno razlikovanje mora biti primerno sredstvo za dosego tega cilja. Izpodbijani 44. člen Zakona o dohodnini taksativno določa dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. Določbe tega člena se nanašajo na zavezance z virom dohodka v Sloveniji, katerim se davčna osnova zmanjšuje po enakih zakonsko določenih kriterijih, kar se odraža v manjši davčni obremenitvi zavezancev. Predlagatelj zatrjevanja protiustavnosti določb 44. člena Zakona o dohodnini ne utemelji in ne konkretizira.

Izpodbijani 45. člen Zakona o dohodnini pa ureja institut dohodka iz delovnega razmerja s tujim delodajalcem za delo v tujini, ki se ne všteva v davčno osnovo. Ta zakonski institut je bil uveljavljen leta 2016, ko je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, in sicer novela R, ki je v 8. členu posegel v 45. člen Zakona o dohodnini. Sprejetje sprememb 45. člena Zakona o dohodnini leta 2016 je v bistvu predstavljal odziv zakonodajalca na črtanje določbe petega odstavka 113. člena Zakona o dohodnini, ki je določala posebno osebno olajšavo za čezmejne delovne migrante v višini 7 tisoč evrov letno in je bila ugotovljena za neskladno z Ustavo. Skladno s prvim odstavkom 45. člena Zakona o dohodnini se zavezancu, ki prejema dohodek iz delovnega razmerja s tujim delodajalcem za delo v tujini, v davčno osnovo od tega dohodka ne všteva dohodek v višini stroška prehrane med delom in stroška prevoza na delo in z dela glede na dejansko prisotnost na delovnem mestu v tujini pod pogoji in do višine, ki jih na podlagi drugega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini določi vlada, pri čemer se stroški prehrane med delom priznajo do višine, povečane za 80 % glede na višino, ki jo določi vlada. Skladno z drugim odstavkom 44. člena zakona o dohodnini pri določanju povračil stroškov v zvezi z delom vlada med drugim upošteva raven posameznih pravic delojemalcev, določenih z zakoni in s kolektivnimi pogodbami na ravni države. Pogoji za priznanje stroškov prehrane med delom in stroškov prevoza na delo in z dela ter njihova višina so za vse zavezance na zakonski ravni določeni enako. Zavezancem, zaposlenim v tujini, se prizna višji strošek prehrane med delom, to je razlikovanje, ki ga neposredno določa zakon, razlog zanj pa je, da so zavezanci, zaposleni v tujini, tam soočeni z višjimi stroški prehrane. Razlikovanja, ki jih v zahtevi navaja predlagatelj, pa niso neposredna posledica izpodbijanih zakonskih določb, temveč do njih prihaja zaradi razlogov, ki so izven dosega zakonodajalca. Pravna ureditev delovnih razmerij v tujini namreč ni enaka kot v Sloveniji in zaposleni v tujini praviloma ne dobijo posebnih plačil stroškov prehrane med delom in prevoza na delo in z dela, ampak so ti stroški vključeni v njihovo bruto plačo. Zato Državni zbor meni, da položaja zavezancev, zaposlenih v tujini, ni mogoče enako urediti v absolutnem smislu. Z namenom, da pa se doseže kar najbolj primerljiv položaj z zavezanci, zaposlenimi v Sloveniji, se po veljavni zakonski ureditvi določeni dohodki zavezancev, zaposlenih v tujini, obravnavajo na enak način, tako da se izvzamejo iz davčne osnove in so iz osnove izvzeti ves čas, ne glede na to, kdaj je davčna obveznost ugotovljena.

Izpostaviti je treba še, da načelo enakomerne porazdelitve davčnega bremena med zavezance ne pomeni, da bi davek moral predstavljati enak delež v razpoložljivem dohodku zavezanca po plačilu davka, temveč je to načelo treba presojati z vidika določitve davčne osnove, davčne stopnje ter davčne oprostitve. Protiustavnosti določb Zakona o dohodnini, ki urejajo dohodek, ki se všteva v davčno osnovo, davčno stopnjo in davčne oprostitve, pa predlagatelj ne zatrjuje. Tudi navedba predlagatelja, da je zavezanec, ki je zaposlen v Avstriji, v slabšem položaju od zavezanca, ki je zaposlen v Sloveniji, ker koristi prosti pretok oseb, je pavšalna, temelji zgolj na primerjavi ozkega segmenta izvzetja dela stroškov iz davčne osnove zavezancev. Popolne primerjave celostne davčne obravnave zavezancev zaposlenih v tujini pa predlagatelj ne opravi.

Mestoma sem omenjala Avstrijo, mestoma zavezance v tujini, zahteva je pisana, kakor da se nanaša le na tiste delavce migrante, zaposlene v Avstriji, skratka, so pa tudi drugi, ki so zaposleni v drugih državah, sosednjih ali drugih državah članicah EU, glede tega pa navedbe niso v bistvu zatrjevane in podane.

Še zaključek mnenja. Skratka, zakonodajalec ima pri izbiri davčnega predmeta in pri določitvi davčne osnove, davčne stopnje in davčnih oprostitev široko polje proste presoje, kar je tudi ugotovitev Ustavnega sodišča. Stroška prehrane med delom in prevoza na delo in z dela sta za zaposlenega nepogrešljiva in ju ni mogoče obremenjevati z dohodnino, ki je po svoji naravi davek na povečano premoženje. Navedeno je zakonodajalec z izvzetjem dela dohodka iz davčne osnove upošteval tako za zavezance, zaposlene v tujini, kakor tudi za zaveza zavezance, zaposlene v Sloveniji. Izpodbijana ureditev je tako »in favorem« zavezancem in je v načelu enaka za vse, do razlikovanja pride pri njeni izvedbi zaradi drugačne pravne ureditve in načina izplačevanja plač ter stroškov v zvezi z delom v tujini, kar je stvaren in razumen razlog za razlikovanje. Zato Državni zbor meni, da je ta zahteva neutemeljena.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za finance? Gospod državni sekretar Tilen Božič, izvolite.

Hvala za besedo. Zdaj bo pa prav.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, poslanci in tudi vsi ostali, ki ste danes tukaj prisotni!

Naj že uvodoma povem, da po mnenju Vlade 44. in 45. člen Zakona o dohodnini oziroma te določbe po mnenju Vlade seveda niso v neskladju z Ustavo. Navedbe vlagatelja temeljijo po našem mnenju na napačni definiciji dohodka, ker sistem obdavčitve dohodkov v Sloveniji temelji na bruto dohodkih v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se tako med drugim štejejo plače, nadomestila plače, bonitete in povračila stroškov v zvezi z delom. Osnova za določbo 45. člena Zakona o dohodnini je, da je čezmejni delovni migrant zaradi slovenske delovnopravne zakonodaje in sistema iz 44. Zakona o dohodnini ugodneje obravnavan v delu, ki se nanaša na povračilo stroškov v zvezi z delom. V primeru domačega delavca je torej dohodek izvzet, tisti, ki ga prejme, iz osnove. V primeru tujega oziroma čezmejnega delavca migranta pa je ta v smislu potencialne porabe ravno tako izvzet. Določba 44. člena Zakona o dohodnini ureja, da se povračila stroškov v zvezi z delom, kot so prehrana med delom, stroški prevoza na delo, z dela ne vštevajo v davčno osnovo. Enako izhodišče pa je določeno seveda tudi v omenjenem 45. členu Zakona o dohodnini, ki iz davčne osnove od dohodka iz delovnega razmerja s tujim delodajalcem za delo v tujini izvzema stroške prehrane na delo ter stroške za prevoz na delo in iz dela. Razlike v sistemih dohodkov iz delovnega razmerja se pokažejo tudi v sistemih socialnega zavarovanja, saj se dohodek v obliki povračil stroškov v skladu s slovensko zakonodajo ne všteva v osnovo za obračun prispevkov za socialno varnost, medtem ko v sistemih, ki takih posebnih pravic, torej izven bruto plače, ne poznajo, saj osnova za obračun prispevkov načeloma temelji na celotnih dohodkih iz delovnega razmerja. Primerjava izračuna dohodnine in razpoložljivega dohodka z upoštevanjem različnih načinov vključevanja stroškov v zvezi z delom z vidika primerjave obdavčitve domačega delavca in čezmejnega delovnega migranta po mnenju Vlade ni ustrezna. Priznavanje davčnih ugodnosti oziroma vzetje(?) oziroma olajšave v sistemu progresivnega obdavčenja pomeni, da imajo te ugodnosti večji davčni učinek, čim višja je mejna davčna stopnja zavezanca za dohodnino. Problematiziranje dejstva, da veljavna ureditev zavezancem z nižjimi dohodki v primerjavi z ostalimi zavezanci prinaša še nižji razpoložljivi dohodek, pomeni odstop od sistema progresivnosti obdavčenja, ki pa sodi ravno v nasprotju z navedbami predlagatelja v načelo zagotavljanja socialne države iz 2. člena Ustave. Prav tako izpodbijane določbe niso v nasprotju s pravom Evropske unije, saj učinki določb ne povzročijo, da čezmejni delovni migranti izgubijo del davčnih ugodnosti, ki bi jim bile sicer dodeljene, če bi bili vsi njihovi dohodki iz Slovenije, kar je po stališču sodne prakse Sodišča Evropske unije tisti element, ki bi pa eventualno lahko povzročil kršitev prostega gibanja delavca, delavcev iz 45. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Hvala.

Hvala lepa. Še kratko obvestilo, med tem časom sem prejela še eno obvestilo o odsotnosti, in sicer odsoten bo iz seje gospod Soniboj Knežak in eno pooblastilo, da Mojca Šetinc Pašek nadomešča Lenarta Žavbija.

Odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja odbora: »Odbor se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 5. 11. 2020 ter ji predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije ob upoštevanju navedb, ki jih je na seji podala predstavnica Zakonodajno-pravne službe.« odpiram razpravo o predlogu mnenja. Želi kdo besedo? Ne vidim nobenega interesa. Tako prehajamo na glasovanje o predlogu mnenja.

Glasujemo. Navzočih je 9 poslank in poslancev.

(Za je glasovalo 6.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Zaključujem 1.a točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - DOPOLNJEN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2024.

Odbor bo dopolnjen predlog državnega proračuna obravnaval na podlagi 160. člena Poslovnika Državnega zbora v skladu s katerim matično delovno telo lahko svoje amandmaje vloži najkasneje tri dni pred sejo Državnega zbora ter se opredeli do dopolnjenega predloga proračuna in do vloženih amandmajev.

Sejo odbora sem sklicala v skladu z dogovorom, sprejetim na 21. seji Kolegija predsednice Državnega zbora z dne 11. 11. 2022 ter časovnim potekom obravnave dopolnjenega predloga proračuna.

Predlagateljica dopolnjenega predloga proračuna je Vlada. Na sejo so vabljeni predstavnice in predstavniki Vlade Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Fiskalnega sveta, Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj in pa Sodnega sveta. Kot dodatno gradivo ste prejeli dopis s časovnim potekom priprave predloga sprememb proračuna in dopolnjenega proračuna, mnenje Državnega sveta in pregled amandmaja z dne 17. 11.2022.

Predlagam, da predstavnik Vlade predstavi dopolnjen predlog proračuna za leto 2024. Izvolite, državna sekretarka, mag. Saša Jazbec.

Lepo pozdravljeni! Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in vabljeni! Podrobno predstavitev predloga državnega proračuna za leto 2024 smo posameznim delovnim telesom, kot tudi Odboru za finance, že predstavili, zato bom na kratko predstavila samo dopolnjen predlog proračuna za leto 2024. Pri pripravi tega prvotnega predloga je bila upoštevana jesenska gospodarska napoved Urada za makroekonomske analize in razvoj in te predpostavke se pri pripravi dopolnjenega predloga niso spremenile. V tem času ni bila izdelana nobena nova napoved, ki bi nam služila za osnovo za to, prav tako so pa še vedno negotove razmere povezane tako z energetsko krizo, inflacijo, ovirami v dobavnih verigah. Smo pa pri predlogu dopolnjenega predloga upoštevali oziroma prisluhnili razpravi na Odboru za finance 21. oktobra, ko smo prvič predstavili predlog proračuna, in smo v dopolnjenem proračunu zagotovili dodatna sredstva za investicije v cestno infrastrukturo v višini 5 milijonov evrov znotraj finančnega načrta Ministrstva za infrastrukturo. Prav tako smo pa dodatno zagotovili sredstva za investicije v športno infrastrukturo v skladu z Zakonom o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v športno infrastrukturo v letih 2023-2027 v višini 16 milijonov evrov znotraj predloga finančnega načrta Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Višine skupnih prihodkov, odhodkov in proračunskega salda ostajajo nespremenjene, torej, prihodki načrtovani v višini 13,8 milijard evrov, odhodki v višini 15,5 milijarde evrov, primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku za leto 2024 pa je ocenjen na 1,7 milijarde evrov oziroma 2,6 % BDP. Prav tako sta nespremenjena tudi račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.

V času od začetka obravnave proračunskih dokumentov v državnem zboru je Vlada dosegla tudi dogovor z reprezentativnimi združenji občin glede višine povprečnine za leti 2023 in 2024. Tako je v predlaganem Zakonu o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024, ki ga bomo obravnavali jutri, določen znesek v tej višini. Na podlagi tega dogovora bodo občine zdaj dobile torej 1,46 milijarde evrov za izvajanje zakonsko določenih nalog.

Torej, mislim, da ni kaj dodati, da je to za uvod dovolj, no. Potem pa sem vam za morebitna vprašanja na razpolago. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Ali želi besedo predsednik Fiskalnega sveta? Izvolite, dr. Davorin Kračun.

Spoštovana gospa predsednica, spoštovani visoki zbor, spoštovane kolegice in kolegi, gospe in gospodje!

Glede na predlog, ki ga je Fiskalni svet že ocenil na podlagi gradiva Vlade Republike Slovenije z datumom 30. september, v dopolnjenem predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2024 ni sprememb na ravni skupnih prihodkov in odhodkov za leto 2024. S tem se ocena ustreznosti proračuna Republike Slovenije, ki jo je Fiskalni svet predložil Državnemu zboru in Vladi Republike Slovenije 14. oktobra, ne spreminja.

Ponovno želim opozoriti zlasti na eno od priporočil državam za pripravo proračunov, ki jih je izdala Evropska komisija in so skladna tudi z mnenjem Evropskega fiskalnega odbora. To se nanaša na rast tekoče porabe, ki naj bi zaostajala za oceno dolgoročne rasti gospodarskega potenciala, le tako fiskalna politika ne bi ustvarjala dodatnih inflacijskih pritiskov in tveganj za srednjeročno javnofinančno vzdržnost. To napotilo je še zlasti pomembno ob dejstvu, da se bo z letom 2024 po trenutno razpoložljivih informacijah končalo obdobje izjemnih okoliščin. Iz njega bo Slovenija izstopila z visoko ravnjo tekočih izdatkov, ki bo posledica v zadnjem letu sprejetih diskrecijskih ukrepov in usklajevanja nekaterih proračunskih komponent z visoko inflacijo, kar bo neugodno vplivalo na položaj javnih financ. Kratkoročna tveganja za morebitno poslabšanje srednjeročne vzdržnosti javnega dolga - ta naj bi ob koncu leta 2024 znašal 70 % bruto domačega proizvoda in bi bil s tem višji kot pred krizo covid-19 - so po oceni Fiskalnega sveta razmeroma omejena. Vendar je potrebno opozoriti na tveganja za dolgoročno vzdržnost dolga, ki se stopnjujejo zlasti zaradi povečanih demografskih izzivov in potrebe po zelenem prehodu.

Hvala lepa.