Vse članice in člane odbora in ostale prisotne lepo pozdravljam! Začenjam 10. nujno sejo Odbora za finance.
Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti član odbora dr. Jernej… gospod Jernej Vrtovec. Na seji kot nadomestni član odbora s pooblastilom sodeluje mag. Andrej Kaloh namesto Rada Gladka… / oglašanje v dvorani/ Oh, pardon, Dejan Kaloh, se opravičujem. / smeh/ Očitno malo povezave z mojim imenom… / smeh/ Malo zmede… V redu. / smeh/
S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZA RAZPIS POSVETOVALNEGA REFERENDUMA O SPREJETJU PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPONITVAH ZAKONA O DOHODNINI.
Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je Državnemu zboru na podlagi 184. člena Poslovnika Državnega zbora v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec. Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je bil uvrščen na izredno sejo Državnega zbora, ki bo 25. 11. 2022. Kot gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 23. 11. 2022, mnenje Vlade z dne 22. 11. 2022, zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora z dne 21. 11. 2022 in mnenje Zakonodajno-pravne službe v roku za obravnavo predloga za razpis posvetovalnega referenduma z dne 24. 11. 2022.
K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: predstavnica predlagateljev Suzana Lep Šimenko, Ministrstvo za finance in Zakonodajno-pravna služba.
Začenjamo obravnavo predloga za razpis posvetovalnega referenduma, v kateri bomo najprej opravili razpravo in nato še glasovali o predlogu mnenja odbora. Želi predstavnica predlagateljev Suzana Lep Šimenko podati dopolnilno obrazložitev predloga za razpis posvetovalnega referenduma? Izvolite.
Najlepša hvala za besedo.
Nedavno smo bili s strani Statističnega urada seznanjeni, da se je gospodarska rast v tretjem četrtletju letošnjega leta znižala, k čemur je pripomogla tudi manjša potrošnja gospodinjstev. V primerjavi z drugim četrtletjem je bruto domači proizvod manjši za kar 1,4 %, kar je bistveno slabše od evrskega območja. Med državami OECD smo se tako znašli čisto na repu. Prav tako je OECD znižal napoved gospodarske rasti za Slovenijo v letu 2023 z 2,5 % na zgolj 0,5 %. Gospodarstvo se tako ohlaja. Naša največja partnerica, to je Nemčija, počasi tone v recesijo, ki se ji tudi napoveduje. Imamo konstantno inflacijo v višini okoli 10 %, kar pa seveda še najbolj občutijo naši državljani.
Ukrepi vlade so večinoma usmerjeni v delovno neaktivne prebivalce. Pravkar smo potrdili, včeraj, spremembe proračuna za leto 2023 in proračun za leto 2024, ki oba beležita izredne in rekordne odhodke, v prihodnjem letu jih načrtujete v višini 16,7 milijarde evrov. Glede na zelo potratno nastavljen proračun za leto 2023 seveda ne moremo razumeti, zakaj želite spremeniti v spomladanskem času letos sprejeti Zakon o dohodnini - zakon, ki bi dejansko v letu 2025 vsem zaposlenim prinesel eno neto plačo zraven. Predlog zakona, ki ga je pripravila Vlada Roberta Goloba, znižuje splošno olajšavo v prihodnjem letu s 5 tisoč 500 na 5 tisoč evrov in jo pri tem znesku, torej pri 5 tisoč evrih, določa tudi v prihodnje. Kar pomeni, da dejansko znižujete splošno olajšavo s 7 tisoč 500 evrov na 5 tisoč evrov, kar se nam v Slovenski demokratski stranki glede na trenutne razmere, glede na vsesplošno draginjo zdi skrajno neprimerno in nesprejemljivo. In še tako splošno olajšavo kot tudi dohodninske razrede ne nameravate več usklajevati z inflacijo oziroma koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin, kar je seveda izredno težko razumeti. Hkrati se s spremembo splošne davčne olajšave spreminja tudi trenutni sistem normirancev, ki jih še vedno postavlja v slabši položaj, kljub nekim spremembam, ki so bile vmes narejene. Dodatno se viša dohodnina od dohodka iz oddajanja v najem s trenutnih 15 na 25 %, za kar seveda ocenjujemo v Slovenski demokratski stranki, da se bo to breme zagotovo preneslo na najemojemalce.
Predlog zakona je seveda popolno nasprotje temu, kar je sledila prejšnja Vlada, in zakonu, ki je bil sprejet marca letos, ki je dejansko zasledoval korist vseh državljank in državljanov. Ker zakon, ki ga želite po nujnem postopku spraviti skozi, ljudem več ne daje, temveč jim znižuje neto plače, smo se v Slovenski demokratski stranki odločili, da vložimo predlog za razpis posvetovalnega referenduma in s tem Državnemu zboru predlagamo, da, prvič, sprejme Odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o sprejetju Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (EPA 302-IX)in drugič, razpiše posvetovalni referendum na območju celotne države, tako da se referendumsko vprašanje glasi: Ali ste za to, da Državni zbor sprejme Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (EPA 302-IX), ki bo znižal prihodke vseh državljank in državljanov Republike Slovenije, samostojnih podjetnikov ter kmetov?
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zagovarjamo stališče, da naj skladno z demokratičnimi načeli o prihodnji davčni politiki, ki neposredno in posredno vpliva na ekonomsko svobodo državljanov, odločajo državljani sami. S predlaganim zakonom, kot rečeno, Vlada Roberta Goloba niža plače in tako v slabši ekonomski položaj postavlja vse državljanke in državljane Slovenije. Ni pa zanemarljivo niti dejstvo, da je predlagan zakon tudi ustavno sporen, kar je jasno izrazila tudi Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju. V Slovenski demokratski stranki se vseskozi zavzemamo za razbremenitev plač, za višje neto plače, saj zagovarjamo stališče, da se delo v Sloveniji enostavno mora splačati. Vi ravnate drugače. Ampak, kot rečeno, glede na pomembnost tematike ocenjujemo, da je prav, da o tem, ali se državljani strinjajo s tem, da bodo imeli zaradi nižje splošne olajšave tudi nižje neto plače, da naj o tem odločajo na posvetovalnem referendumu.
Najlepša hvala. Seveda računam tu na podporo poslancev, ker če že Vlada nima razuma, jaz upam, da ga imate vsaj vi. Hvala.
Hvala lepa.
Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Ministrstva za finance? Gospod državni sekretar Tilen Božič, prosim.
Tilen BožičSpoštovana predsednica, spoštovane poslanke, poslanci ter ostali! Najlepša hvala za besedo.
Naj že uvodoma povem mnenje Vlade, in sicer, da Vlada ne podpira Predloga za razpis posvetovalnega referenduma o sprejetju Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini.
Uvodoma sicer drži ena navedba, in to je ta, da so plače oziroma davčni primež, če ga pogledamo v Sloveniji, se pravi, med večjimi, pa vendar je treba pri tem pogledati tudi malo v analitiko, kaj ta pravi. Prva zadeva, ki je, je ta, da v Sloveniji je obremenitev z dohodnino oziroma delež dohodnine v davkih, pa tudi delež dohodnine v bruto družbenem proizvodu bistveno nižji, kot znaša v tem trenutku povprečje Evropske unije, tudi znatno nižji od tistega, kar trenutno velja na ravni OECD, se pravi, združenja najbolj razvitih držav. Kje pa je tisti izziv, ki ga bo tudi ta Vlada naslovila - to je pa na področju obremenitve s socialnimi prispevki. V tistem delu pa seveda drži ta navedba, da smo po lestvicah zelo visoko, vendar tega seveda ni mogoče rešiti zgolj ali pa sploh z ukrepi na področju dohodnine.
Kar se tiče davčne politike, ni samo, lahko temu rečemo, samostojna, ampak je odvisna od konteksta, tudi neke splošne ekonomske politike. Zelo je pomembno, kakšne so dogovorjene prioritete in usmeritve, ki jih ima Vlada. Pomembno je tudi, seveda, kakšna so družbena razmerja, pa tudi trenutne razmere v državi. In v okviru tega je treba posebej izpostaviti, kar tudi Vlada v mnenju pove, da so predlagane dohodninske spremembe del širšega svežnja ciljno usmerjenih ukrepov na področju obvladovanja draginje v teh negotovih časih. Se pravi, od ukrepov na področju regulacije cen pogonskih goriv, pa tudi goriv, ki se uporabljajo za ogrevanje, tudi s tem povezanega znižanje DDV na te energente, začasnega, se pravi do konca maja prihodnjega leta, tudi interventnih ukrepov na ravni družin v smislu, se pravi podvojenega, če se tako izrazim, otroškega dodatka za določen čas, tudi kar se tiče draginjskega dodatka, uskladitve pokojnin, sheme za drobno gospodarstvo, ki velja v letošnjem letu in potem pride tudi do razširitve v naslednjem letu, do raznoraznih interventnih in subvencijskih shem, ki so bile vpeljane ravno zato, da se čim bolj ciljno in seveda premišljeno pomaga tam, kjer je treba pomagati. Če bi dali na eno stran, se pravi ukrepe, kot je bilo rečeno z vidika dohodnine, na drugo stran pa drugi ukrepi, tudi po strukturi odhodkov, ki jih imajo naši državljani, ki jih imajo naše družbe, je seveda v njihovo korist bistveno večjem obsegu odtehtajo ukrepi, ki sem jih prej tudi naštel.
Glede zakona, naslavlja se več tem in tukaj noter zagotovo izpostavljamo obstoječo rešitev poslovne uspešnosti. Ta veljavna ureditev, po našem mnenju, omogoča preveliko možnost prelivanja oziroma prikazovanja dohodkov iz dela kot plačila za poslovno uspešnost. To predvsem na račun tega, da se lahko sprotno mesečno izplačuje, kar pomeni, da se s tem plače nekako namesto, da bi se dvigovale plače, se te začnejo potem izplačevati preprosto kot nagrada za poslovno uspešnost. Sočasno tudi navezava na povprečno plačo zaposlenega pomeni, da dejansko pride do obrnjene progresije, kjer dejansko po ekonomski moči zmogljivejši posamezniki plačajo relativno manj davka, kot ga plačajo gmotno šibkejši, kar je seveda v nasprotju s temeljnimi načeli postavljenega sistema.
Dodatno, kar se tiče sistema normirancev, se pravi, ta je še vedno tudi po tistih amandmajih, ki so prišli tekom zakonodajnega postopka, zelo ugoden in ostaja zelo ugoden za vse, seveda storitvene dejavnosti, predvsem tiste, ki imajo višje obsege dohodkov. In tu velja vendarle povedati, da 75 % teh je storitvenih, da trenutni sistem za preko, se pravi sistem kot je predlagan, ne bo vplival na več kot 80 % zavezancev, se pravi tem se razmere ne bodo spremenile in še vedno ostaja aktualno vprašanje, ker ga tokrat očitno nismo dovolj dobro rešili ravno zaradi nekaterih sprememb, ki so se zgodile kasneje tudi v duhu, se pravi, ponujene roke opozicije pri opoziciji pri reševanju teh oziroma pri snovanju rešitev je v tem, da vendarle obremenitev z dohodnino je relativno nizka glede na razmerja, ki jih ugotavljamo, sočasno pomeni, preko 90 % zavezancev plačuje minimalne socialne prispevke, kar pomeni, da sami sebe postavljajo v relativno neugoden položaj, ker tveganja, s katerimi se soočajo, niso primerno zavarovana in krita. Po drugi strani pa tudi v primerjavi do drugih zavezancev prispevajo v blagajne manj, kar pomeni, da drugi zavezanci potem vstopajo v ta razmerja, da se jim zagotovijo minimalni obseg pravic, ki je predviden z zakonom. In nenazadnje seveda tudi polje socialnih transferjev, kar je seveda takšen normiranec v tem režimu kot morda kljub temu, da ima lahko relativno visoke oziroma že kar visoke dohodke, govorimo o več tisoč evrih na mesec, praktično izenačen s položajem nekoga, ki pa je zelo ranljiv v smislu osebnega dohodka, ki ga dosega.
Od tukaj naprej tudi kar se tiče, se pravi kmetov, kot je bilo omenjeno, omega plačila. Tu se je zasledovalo cilj, da se v obdavčitev zajamejo tista plačila, ki kmetom predstavljajo dohodek. Približno polovica od teh predstavlja seveda zeleno komponento in jo oproščeno. Bi posebej še enkrat poudaril, da v okviru izračuna katastrskega dohodka so težji pogoji dela bili že v celoti pripoznani. Se pravi v okviru ekonomskega izračuna, kar pomeni, da tukaj rešitev, ki je predvidena, gre dodatno naproti. Bi pa še dve drugi zadevi oziroma tri dodal. Prva ta, da je predvideno neprilike, ki so prišle potem podnebnih sprememb, prepoznavamo to, da grejo ven iz obdavčenja subvencionirane premije za zavarovanje, se pravi subvencioniranje premij za zavarovanje, s čimer se spodbudi kmete, da se vendarle odločijo, da ta svoja tveganja nekoliko znižajo. Druga zadeva tudi pri mladih kmetih, se pravi, ko prevzemajo kmetijo in ko izplačajo, se pravi te svoje, lahko rečemo, sorodnike za to, da pridejo do kmetije, do zemljišč, do nenazadnje stavb, ki jih potrebujejo za opravljanje te dejavnosti, zaokrožijo nekako to kmetijo, da tudi to po novem bo izven dosega obdavčitve.
In nenazadnje naj tudi povem to, da zaradi spremembe oziroma prehoda na novo perspektivo na področju kmetijstva dejansko zavrnitev oziroma zavlačevanje s sprejemom tega zakona pomeni eno hudo reč za kmetijstvo. Prejeli smo s tem v zvezi tudi že kar nekaj informacij. Gre za preko 100 milijonov evrov subvencij, ki se izplačujejo na letni ravni kmetom za to, da varujejo krajino, da so, se pravi nekako osveščeni glede ekološkega načina kmetovanja in vseh ostalih pritiklin, ki tukaj spadajo in spadajo v okviru evropske politike, da bo to, v kolikor ta novela ne bo, se pravi začela veljati s 1. 1. pomenilo, da gredo v bistvu vse te subvencije v celoti v obdavčitev. S tega vidika tudi morda malo pomenljivo, se pravi, kako je zasnovano to vprašanje, se pravi referendumsko. Vendarle ne najbolj drži, kar pravi. Tako da bi se vam…
Morda še dodatna zadnja reč, no. Tudi v odnosu do sedaj ponovnega oziroma osvežitve višine minimalne plače, ki se veže na minimalne življenjske stroške s 1. 1. ravno zaradi tega, ker je splošna olajšava se pri izračunu minimalne plače se ji doda zraven tudi povečano splošno olajšavo, pomeni, da bodo delodajalci v tem primeru, če gledamo z njihovega zornega kota, morda nekoliko na slabšem, saj je razlika med bruto in netom po novem režimu nekoliko, se pravi manjša, se pravi, višji neto dobiš pri istem brutu, kot bi, če bi veljal isti sistem.
Za dodatna pojasnila sem pa seveda na razpolago. Hvala.
Hvala lepa.
Prehajamo na razpravo članic in članov odbora. Želi kdo besedo? Ja, izvolite kot predlagateljica? Izvolite.
Najlepša hvala za besedo. Bom dodala še nekaj. Zakon o dohodnini ste vložili po nujnem postopku, čeprav v Slovenski demokratski stranki ocenjujemo, da za to ni prav nobenega razloga. In tisto, kar pa je še bolj zaskrbljujoče je pa to, da od 50 vloženih zakonov s strani Vlade jih je bilo 31 po nujnem postopku, 14 po skrajšanem postopku in zgolj 5 po rednem postopku, kar pomeni, da uvajate neko čisto novo prakso demokracije v Sloveniji. Dejansko ljudem in nenazadnje tudi nam poslancem jemljete besedo s tem, ko nimamo možnosti zakonov obravnavati po rednem postopku in s tem tudi javnost omejujete, da se ne morejo o posameznem zakonu izreči tako, kot bi se morali. Tako da moram reči, da se greste tukaj pa res eno nevarno prakso in upam, da se tega poslanci zavedate, če ne ti novi, vsaj upam, da tisti, ki ste bili poslanci že prej. Če je prejšnja Vlada katerikoli zakon, ki dejansko je bil upravičen za nujni postopek dala po nujnem postopku…
…se opravičujem, ampak prosila bi, da se držimo teme. Govorimo o predlogu za referendum…
