Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, ostali navzoči. Bom v tem uvodnem delu poskušal biti kratek.

Torej, pred vami je poročilo za leto 2021. Poročilo je pripravila oziroma tudi in usklajevala Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost. Kar je pomemben podatek je, da takšna poročila pravzaprav uprava pripravlja nepretrgoma že od leta tisoč 1985. Postopkovno, kot je bilo že uvodoma rečeno, to poročilo sprejme Vlada in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije. Zanimiv podatek je tudi ta, da je to poročilo pripravljeno nenazadnje tudi v angleškem jeziku prav zaradi tega, da lahko tudi tuje zainteresirane javnosti do njega dostopajo in se z njim tudi seznanjajo.

Če na kratko povzamem kateri vsi deležniki so vključeni oziroma prispevajo k končnemu poročilu. Torej, gre primarno za, kot sem že omenil, Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost, gre v nadaljevanju za Upravo Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za notranje zadeve, Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Agencijo za radioaktivne odpadke, Sklad za financiranje razgradnje Nek, jedrski pol GIS, Nuklearna elektrarna Krško, Rudnik Žirovski Vrh, Institut Jožef Stefan, Zavod za varstvo delo in drugih, kar pomeni, da je vrsta deležnikov vključena za to, da lahko takšno poročilo prav pripravimo. Je pa ključno, glavno sporočilo, ki prinaša, ki ga ta poročilo pravzaprav prinaša. Sporočilo je pa to, da v letu 2021 je bilo leto, ki je potekalo s tega vidika mirno, predvsem pa je bil dosežen nek temeljni cilj oziroma temeljni namen, to pa je, varstvo ljudi in okolja pred nepotrebnimi škodljivimi učinki ionizirajočih sevanj, s tem pa pravzaprav tudi dosežen ta temeljni cilj jedrske in pa sevalne varnosti v Republiki Sloveniji.

Za podrobnejši pregled same vsebine pa bi jaz tukaj prosil tudi kolege iz Uprave za jedrsko varnost, da po posameznih sklopih tudi podajo podrobnejša pojasnila.

Tako da, hvala za ta uvod.

Hvala lepa.

S poročilom smo se seznanili in nanj nimamo pripomb.

Moje ime je Matjaž Podjavoršek in sem iz Uprave za jedrsko varnost. Če na kratko povzamem letno poročilo za leto 2021.

Uvodoma bi rekel, v letu 2021 je minilo brez večjih posebnosti in je bil dosežen naš cilj, temeljni cilj, da je varno obratovanje vseh objektov, varno obratovanje vseh zavezancev in da je tudi doseženo varstvo ljudi in okolja pred nepotrebnimi škodljivimi učinki ionizirajočih sevanj.

Če po posameznih sklopih malo predstavim. V letu 2021, najprej, nuklearna elektrarna je obratovala varno, imela je v tem času remont, kjer so zaključili vsa dela v okviru tretje faze varnostnih izboljšav programa nadgradnje varnosti. Ta program je potekal že kar precej let in je ena najpomembnejših izboljšav po nesreči v Fukušimi, z vgradnjo teh dodatnih varnostnih sistemov pa je NEK povečal odpornost elektrarne proti različnim naravnim in drugim malo verjetnim ekstremnim dogodkom. Ta program nadgradnje varnosti še ni v celoti zaključen, ker je v ta program nadgradnje varnosti vključena tudi izgradnja suhega skladišča za izrabljeno gorivo. Začela se je gradnja v aprilu 2021 in bo predvidoma zaključena v letu 2022, prenos bo potekal, prenos je pa načrtovan v letu 2023. Potem v letu 2021 se je začel izvajati tretji občasni varnostni pregled v Nuklearni elektrarni Krško, končno poročilo o tem pregledu bo vsebovalo tudi celovito oceno varnosti objekta in pa načrt sprememb in izboljšav na podlagi najdb tega pregleda. Ta načrt bo potem posredovan Upravi za jedrsko varnost in ta odobritev Uprave za jedrsko varnost je pogoj za nadaljnje desetletno obratovanje elektrarne. V lanskem letu pa je elektrarna tudi začela s postopkom pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za podaljšanje obratovalne dobe štirideset in šestdeset let.

Če grem potem naprej na Agencijo za radioaktivne odpadke, ta je nadaljevala dejavnosti za izgradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem. V letu 2021 je bilo po zaključeni javni razgrnitvi in čezmejni presoji izdano okoljevarstveno soglasje, ne pa tudi še gradbeno dovoljenje. Glede na dinamiko izvajanja aktivnosti in ravnanje vpletenih organov obstaja izziv, da bodo skladiščne kapacitete za tovrstne odpadke v NEK zapolnjene, odlagališča pa še ne bo, tako da to je še vedno aktualen izziv. Potem odlagališče hidrometalurške line Boršt na območju nekdanjega rudnika urana Žirovski vrh, težave s plazenjem in hribine na tem odlagališču še niso bile rešene, zato se iskanje za rešitev zaprtja odlagališča še vedno nadaljuje. Naslednja aktivnost je monitoring radioaktivnosti v okolju, ki je v letu dva tisoč 2021 potekal brez težav, na podlagi teh rezultatov meritev pa ugotavljamo, da je obremenitev prebivalcev Slovenije zaradi prisotnosti umetnih radionuklidov v okolju pod vsemi zakonsko določenimi mejami in je primerljiva tudi s prejšnjimi leti. Prav tako je obratovalni monitoring pri vseh zavezancih potekal skladno s programi in so bile tudi tam vse aktivnosti oziroma vse izpuščene radioaktivne snovi so bile pod zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi. In zaradi vseh teh ugotovljenih rezultatov monitoringa je bila, smo ugotovili, da je obremenitev prebivalcev Slovenije manjša od predpisane in zanemarljiva v primerjavi z vedno prisotnim naravnim ozadjem. Če pogledamo tudi ostale izvajalce sevalnih dejavnosti, ki jih mi nadziramo, ni bilo večjih težav. V letu 2021 skupno smo imeli petintrideset interventnih zadev. To so take zadeve, po večini so povezane z nadzorom pri novih zavezancih za izvajanje meritev, recimo v centrih za zbiranje komunalnih odpadkov je tak primer.

Mogoče še še zadnja točka. V luči podnebno-energetske krize se v Sloveniji že nekaj časa razmišlja tudi o možnosti širitve programa uporabe jedrske energije v miroljubne namene. Zdaj izkušnje primerljivih držav v Evropi in v svetu kažejo, da je eden od predpogojev za takšno širitev tudi pravočasna krepitev institucionalnega pravnega okvirja. URSJV že nekaj časa opozarja, da se v Sloveniji vse bolj soočamo z izzivom zagotavljanje zadostnega števila strokovnjakov s potrebnimi kompetencami na različnih področjih jedrske in sevalne varnosti, zraven tudi v luči menjave generacij in če trenutno opazimo pomanjkanje zlasti v javnem sektorju teh strokovnjakov, na upravi zagotovo, bo v dodatnih potrebah v primeru širitve to pomanjkanje prizadelo tudi vse druge deležnike in bo treba čim prej analizirati stanje in oceniti predvideno potrebo po zagotavljanju potrebnih kompetenc na različnih področjih jedrske in sevalne varnosti in tudi predvideti mehanizme za zagotavljanje potrebnih kompetenc. Kot sem rekel, še posebej v luči, če bo predvidena širitev jedrskega programa. To je na kratko vsebina našega poročila.

Lep pozdrav! Prihajam iz nevladne okoljske organizacije, ki ima status društva v javnem interesu po Zakonu o varstvu okolja.

Letos obeležujemo 30 let delovanja in tudi seveda 30 let vedenja nad jedrsko varnostjo v Sloveniji. Imamo tudi status stranskega udeleženca pri upravnih postopkih pri gradnji odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke, ki naj bi se gradilo v prihodnjem letu, gradnji skladišča za visoko radioaktivne odpadke, ki je že zgrajeno in smo nekako sodelovali tudi v ene vrste nadzoru in pa podaljšanje obratovalne dobe nuklearke za 40 na 60 let. Ta postopek se nekako zaključuje in bo padla odločitev ali bo dejansko jedrska elektrarna obstoječa toliko varna, da bo to podaljšanje tudi odobreno.

Zdaj seveda, dali smo tudi številne pisne pripombe za vse tri pomembne okoljske projekte, tudi za današnjo prvo in drugo točko dnevnega reda. Jaz bi na kratko samo povzel nekaj te ocene za poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti za leto 2021.

Najprej bi povedal splošno, da v poročilu ni elementov Aarhuške konvencije, ker bi občani imeli pravico biti temeljito obveščeni in sodelovati pri odločanju pri gradnji tako odlagališč, podaljšanju nuklearke in pa morebitne nadgradnji oziroma gradnje drugega bloka nuklearke. Zveza ekoloških gibanj si je seveda ta stališča priborila s svojim statusom. Jaz bi pa vseeno prebral, danes v Delu na 6. strani je ena taka notica, ki pravi: Razprave o jedrski energiji, državljani Francije so ob koncu oktobra tega leta vabljeni, da do 27. februarja podajo mnenje o prihodnosti jedrske energije v Franciji, kako krepiti to področje. Ustanovili so posebno komisijo, v kateri bodo proučili vse pobude. Namreč, Francozi, ki imajo skoraj 60 jedrskih teh elementov, imajo močno razvito tako nevladno sceno na tem področju, zelo dobro funkcionirajo odnosi med prebivalci in pa tudi stroko in pa seveda tudi nosilci jedrskih objektov. In to je nekaj, kar bi dejansko mogli slediti tudi v Sloveniji, zato tudi ta uvod v poročilo.

Poročilo smo temeljito pogledali na 130. straneh in ocenjujemo v Zvezi ekoloških gibanj, da letošnje predloženo poročilo je boljše kot v zadnjih letih, ker se loteva nekaterih okoljskih tem, jedrskih tem, ki so bile doslej prezrte. Poročilo še vedno enostransko mimizira okoljske probleme, je pomanjkljivo in zajema le teme, ki so všečne za slovensko politiko oziroma nuklearko. Še več, daje občutek, da je podrejeno vse jedrskim hotenjem v državi.

Namreč, Uprava Republike Slovenije, ki je pripravila poročilo ni pritegnila v sodelovanje v tem poročilu nobene zainteresirane nevladne okoljske organizacije, niti občanov in niti mednarodnega združenja za spremljanje jedrske varnosti. Zato med viri poročila ni nobene kritične strokovne raziskave o jedrski varnosti v Sloveniji, po svetu in Sloveniji, niti realizacije zahtev in stališč Računskega sodišča. Namreč, Računsko sodišče je dokaj kritično spregovorilo o delovanju nuklearke. Zdaj glede dinamike izvajanja aktivnosti in ravnanj vpletenih organov je izziv, da bodo skladiščene kapacitete za tovrstne odpadke v nuklearki zapolnjene, odlagališča pa še vedno ne bo oziroma še vedno obstaja zelo aktualna tema. Mi dejansko v tem poročilu zaznamo velik problem kam z odpadki, spravljanjem odpadkov, ki dejansko so že skladišča polna, predvsem govorim za srednje in pa nizko radioaktivne odpadke, zato tudi nuja in potreba, da se čim prej zgradi odlagališče za srednje nizke radioaktivne odpadke do leta 2026 in da se tega roka držimo, ker drugače sploh ni možno delovanje nuklearke v tem času. Jaz mislim, da se tega zavedamo, da brez obeh odlagališč tudi ni pozitivno in pozitivnega stališča do delovanja nuklearke. Zdaj, konkretne pripombe, ki smo jih dali, dogodki, zapisani na straneh od 11 do 14, so zaskrbljujoči. Namreč nedelujoči pomožni sistemi, tveganje zaradi nenačrtovane razpoložljivosti opreme, presežena kolektivna doza sevanja, izgube pomožnega napajanja, zatajitev pomožnega motorja kažejo, da stara NEK, dosedanja NEK ni le tako v odličnem stanju kot jo prikazujejo. Ni bilo velike nesreče, ki bi se beležila, vendar je bilo vrsto majhnih in bi dejansko v tem poročilu tudi mogli o njih spregovoriti. Kaj je bil vzrok vsemu temu? Na strani 58 opisujemo, opisujejo improvizirano skladiščenje radioaktivnih odpadkov. Če bo potrebno podaljšanje obratovanja iz štirideset na šestdeset let, bo problem še toliko večji, saj Hrvati ne kažejo želje po izvrševanju zaveze mednarodne pogodbe BHRNEK oziroma končnega iz odvoza svoje polovice vseh jedrskih odpadkov do januarja 2025. Ta datum januar 2025 po podpisani mednarodni pogodbi pomeni, da bi mogli Hrvati svoje odpadke odpeljati na Hrvaško, jih skladiščiti, vendar po podatkih, ki jih imamo, niti niso še našli prave lokacije, kaj šele, da bi to prevzeli. In to je ena rak rana. Jaz sem včeraj pričakoval, ko je bil predsednik države na obisku na Hrvaškem, da bodo tudi to temo odprli, vendar to temo bo treba načeti in s Hrvati jo tudi reševati. Namreč odlagališče za odpadke, polovico teh ne bo operativno pred letom vsaj 2021, torej, če bo podrejeno podaljšanje, mi ga načelno podpiramo vsaj za pet let, bo in se bodo ti odpadki še vedno improvizirali, skladiščili in bi to moralo biti v poročilu posebej poudarjeno. Zdaj od teh konkretnih stvari še stran 60, kjer prav tako poudarjamo, da Hrvati bi morali svoje odpadke odpeljati do januarja 2025 in to je tema, ki pravzaprav v tem poročilu je slabo zajeta oziroma ni zajeta. Sklad za financiranje razgradnje in odlaganje radioaktivnih odpadkov, iz zapisanega sledi, da ob zaključku rednega obratovanja bo sklad razpolagal le z delom denarja, potrebnega za odlagališče slovenskega slovenskih odpadkov, nikakor pa z denarjem za razgradnjo nuklearke niti za gradnjo odlagališča za visoko radioaktivne odpadke. Poročilo bi moglo ovrednotiti dejanske potrebe in vztrajati na povečanju prispevkov v sklad za financiranje. Prav na področju strategije 4, stran 79 je zapisan razširjeni scenarij skupaj s Hrvaško, čeprav je bilo leta 2021 dogovorjeno, da velja le osnovni scenarij vsaka država odlaga svoje odpadke. In strategije 5, stran 81, z dogovorom o skupnem suhem skladišču je kršen tudi ta mednarodni sporazum Slovenije, Hrvaške in nikakršnih zavez Hrvaške za kasnejši odvoz teh odpadkov. Pri sestanku z nevladniki, smo med redkimi, ki hodimo na sestanke tako na Agencijo za radioaktivne odpadke in tudi seveda na Upravo za jedrsko varnost, se pogovarjamo tudi dve do tri ure, vendar dejansko smatrajo, da je ta sestanek bolj formalno zaradi zahteve nevladnikov. In moram reči, da naše zahteve niso bile nikjer upoštevane, kaj šele zapisane. No, in stran 100, Slovenija ni podpisnica pogodbe o prepovedi jedrskega orožja, kar bi morala Urad za jedrsko varnost posebej problematizirati. To področje, kar je pa prezrto v poročilo, to je varnostna razgradnja, povečanje jedrskega tveganja zaradi izvedbe programa za varnostne nadgradnje, preprečevanje ponovnih jedrskih dogodkov v nuklearki. Prezrt je tretji, ni nedolžen, prezrto je neradiološki monitoring, neradiološki monitoring gladin in temperatur podzemne vode in reke Save, v poročilu je prezrt zlasti vpliv povišanja temperature Save za tri stopinje za živelj ob reki. To je resen problem in bi ga moralo poročilo posebej obdelati.

Prav tako gre za pomanjkljivo obveščanje in pravočasno obveščanje. Kar se tiče radioaktivnih izpustov Boršt pa Jazbec, tu gre predvsem področje, ki je zajeto, vendar ni razdelano. Predvsem gre za inšpekcijski nadzor in pa meritve radona v delovnem in bivalnem okolju, kot so šole, vrtci in tako naprej. Tu bi morali dati enako težo kot sanacijam šol, stavb in šol za Celjsko in Mežiško dolino, ko gre za cink in svinec; nič ni manjši problem, ko govorimo o svincu in cinku, radonu.

In kar se tiče Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Še vedno po naših podatkih 40 do 50 % občanov Posavja nima tablet kalijevega jodita ob morebitni jedrski in radiološki nesreči. To je tema, na katero mi že dolgo opozarjamo in bo treba končno enkrat reči, kaj je s temi tabletami.

Potem pogodba o neširjenju jedrskega orožja, naš komentar. Slovenija bi morala pristopiti k podpisu mednarodne pogodbe o prepovedi jedrskega orožja, biti pobudnica jedrske razorožitve od Vatikana do Balkana. Skrivanje za interesi Nata ni pravšnje za trajni mir v svetu. Vsi se zavedamo ruskih groženj z jedrskim orožjem, vendar smatramo, da doktrina jedrske oborožitve ni porok za trajni mir in se ne izkazujejo pravilno. Namreč, jedrsko oboroževanje pravzaprav ne bo prineslo miru, to je naše mnenje.

Kar se tiče mednarodnega sodelovanja, in s tem tudi končujem. Zelo veliko, cele strani so zapisane, kje in kako mednarodno sodelujejo, Agencija za radioaktivne odpadke, Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost in številni drugi, niti z enim stavkom pa ni možnosti, da bi tudi nevladne organizacije sodelovale v strokovnih posvetih, teh je tudi veliko. Zato, ker pač nimamo razpoložljivih sredstev, tudi ni razpisov na tem področju, da bi lahko prišli do denarja. In jaz mislim, da to civilno družbo na področju jedrske varnosti omejuje. Moram reči, da v Franciji, Nemčiji in drugih razvitih državah, ki imajo jedrske elektrarne, je civilno družbeno gibanje na področju jedrske varnosti izredno razvito, imajo svoj denar in tudi enakovredno strokovno se vključujejo v jedrsko varnost. Pri nas, žal, to ni tako. V projekt dejavnosti Medregionalnega projekta krepitve nadzora nad radioaktivnimi odpadki Od zibelke do groba, to je ime projekta, bi kazalo poleg Arao in Urada za jedrsko varnost vključiti tudi zainteresirane nevladne organizacije.

No, in za zaključek, uporaba jedrske energije v svetu tudi eno poglavje. Namreč, razvita Evropa vse do letošnjega leta, do agresije Rusije v Ukrajini ni bila pretirano zainteresirana za gradnjo nukleark. To je počela, to počne v glavnem vzhodna Evropa, Azija, Kitajska, Rusija. In primer Finske, ki je že gradila nuklearko, zadnjih petnajst let se draži in nikakor še vedno ni odprta. V tem času je Westinghouse razpadel, francoske firme so razpadle, mi se pač pogovarjamo, s kom in kaj bi gradili drugi blok. Mislim, da je zelo pomembno pri tem, da bo načrtovana gradnja drugega bloka - mi imamo pomisleke okoli tega - presegla tudi 15-kratno vrednost spornega Teša. Zato je treba pri teh stvareh stopiti na realna tla in videti, ali imamo dovolj sredstev, kdo bo investitor, čigava bo tehnologija in koliko bo varna. In o teh stvareh moramo dejansko seznaniti občane v Posavju, jih aktivno vključiti, to pomeni tudi ponovno aktivirati lokalno partnerstvo. In vloga civilne družbe je tu izredno pomembna.

Jaz upam, da se bodo predlagatelji tega poročila zavedali, da ne poročajo samo o delu državne inštitucije na tem področju, ampak bo potrebno dejansko tudi upoštevati drugačno mnenje, ki je prisotno v slovenskem prostoru. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. NATAŠA AVŠIČ BOGOVIČ: Hvala.

Želi besedo še kdo od članov odbora? (Ne.) Potem pa pred zaključkom te točke dnevnega reda… Aha, aha, okej, seveda, ja, izvolite besedo.

GOSPOD_____: Najprej hvala za vse pobude pa komentarje. Bom poskušal samo nek odziv podati, nekaj osnovnih izhodišč.

Prva stvar, ki se jo moramo zavedati glede pomena Nuklearne elektrarne Krško. Ta v poročilu za leto 2021 je v letu 2021 proizvedla 5,7 teravatnih ur bruto električne energije, kar v skupni bilanci pomeni 36,9 odstotkov vse proizvedene električne energije.

Nekaj vprašanj je bilo na vezano na te ključne postopke. Kar se tiče podaljševanja obratovalnega dovoljenja za dodatnih 20 let, torej do leta 2043 se v tem trenutku vodi postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja, ki ga vodi naše ministrstvo. Tukaj res moram poudariti, da kolegi upoštevajo vsa procesna dejanja, ki so zahtevana za to, da se ta postopek tudi ustrezno zaključi in obravnava.

Pri 2. točki vezano na skladišča oziroma na skladišča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, gre za neko prioriteto. Mi se zavedamo, da je to nujno, tako iz procesnih pridobivanja dovoljenj, kot bom rekel, zaključka javnega naročila in to tudi kolegi zelo jasno vedo.

Kar se tiče pa 3. točke, kadrovske problematike, moram priznati, da so nas kolegi večkrat na to opozorili, je pa to odločitev, ki bo nujno tudi povezan z odločitvijo glede drugega bloka. V primeru, če bo ta odločitev šla v to smer bo definitivno nujno povezana tudi s kadrovsko krepitev tako uprave kot vseh deležnikov v tem procesu.

Hvala.

Hvala. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Predlog Poročila o izvajanju resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za leto 2021 je pripravila medresorska delovna skupina za spremljanje in izvajanje resolucije na podlagi poročila resornih ministrstev in drugih subjektov, ki so nosilci posameznih ukrepov in aktivnosti. Vlada je poročilo obravnavala oktobra in ga po obravnavi ter sprejemu posredovala v nadaljnjo obravnavo Državnemu zboru. Žal je v letu 2021 na slovenskih cestah umrlo 114 udeležencev cestnega prometa oziroma kar 34 več kot v lanskem primerjalnem(nadaljevanje obdobju, kar pomeni povečanje za 43 %. Število umrlih je tako v letu 2021 največje v zadnjih petih letih. Na poslabšanje prometne varnosti je v letu 2021 Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa opozarjala vse leto. Izpostavila je, da bo ponovno povečanje prometa kot posledica sproščanja ukrepov za zajezitev pandemije lahko pripeljalo do poslabšanja stanja prometne varnosti, ne le na povečanje prometa. Opozoriti je treba tudi na psihosocialne posledice epidemije, kako te vplivajo na posameznika in se posledično odražajo v cestnem prometu, zato ne preseneča, da so se vozniški vzorci med pandemijo bistveno spremenili ter se žal pogosto odražajo tudi v bolj tveganem in neodgovornem vedenju v prometu. Splošna prednostna naloga veljavne strategije do leta 2030 je zagotoviti sistematičen, z najboljšimi praksami in z dokazi podprt pristop k varnosti v cestnem prometu v naslednjih letih ter zagotavljanje inovativnega izvajanja in upravljanja vseh ključnih področij, ki vplivajo na učinkovito izvajanje varnosti v cestnem prometu. S transformacijskim pristopom k politiki, praksi in upravljanju v cestnem prometu ter z inovativnim pristopom k partnerskem sodelovanju med vsemi deležniki prometne varnosti lahko do leta 2030 dosežemo ključno zmanjšanje števila smrtnih žrtev ter hudo telesno poškodovanih. Glede na vse politike, pristope in ukrepe pa se je potrebno zavedati, da je človek odločilni dejavnik za kar 93 % prometnih nesreč. Vsi, ki načrtujejo, gradijo, upravljajo in uporabljajo ceste in vozila, si delimo odgovornost za preprečevanje in zmanjševanje posledic trka, tisti, ki se pa po trku odzovejo, pa za lajšanje poškodb. Naj povem, da je v pripravi tudi nova resolucija, kjer bo upoštevana ta nova realnost in vse sodobne razsežnosti prometa. Naši ključni izzivi, ki jih bomo naslavljali, bodo alkohol, hitrost, uporaba mobilnih naprav med vožnjo, vključevanje novih vozil v prometni sistem ter zagotavljanje ustrezne usposobljenosti in kompetenc vseh udeležencev v prometu. Nova resolucija bo predvidoma obravnavana na vladi in poslana državnemu zboru v začetku leta 2023. V obdobju letošnjega leta do skoraj do konca novembra je na slovenskih cestah žal preminulo še 86 ljudi. To sicer kaže na neko izboljšanje napram lanskim številkam, seveda pa s tem ne moremo biti zadovoljni. Na ministrstvu se zavedamo resnosti tega vprašanja in si bomo tudi naprej prizadevali za vse ukrepe, ki pomagajo te smrti preprečevati.

Hvala.

Spoštovana predsednica mag. Nataša Avšič Bogovič, člani odbora, predstavniki ministrstva in ostali, lepo pozdravljeni.

Poročilo o izvajanju resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za leto 2021 je deveto tovrstno poročilo po sprejetju resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013-2022. Osredotoča se na bistvene cilje, dejavnosti in kazalnike sprejete resolucije, ki se nanašajo na posamezne nosilce. Poročilo upošteva tudi naloge in ukrepe iz obdobnega načrta za zagotavljanje varnosti cestnega prometa v letih 2021 in 2022. V poročilu samem je podrobno predstavljeno stanje prometne varnosti, ki je bilo, kot že malo prej omenjeno, v letu 2021 slabše kot v letu 2020. Število hudo telesno poškodovanih je bilo v letu 2021 za 16 % večje kot leto prej, do konca leta 2021 se je hudo telesno poškodovalo 784 udeležencev. Pri lažje telesno poškodovanih prav tako beležimo povečanje števila poškodovanih, in sicer za 13 %, skupaj se je lažje telesno poškodovalo 5 tisoč 654 udeležencev. Policisti so na slovenskih cestah v letu 2021 obravnavali 17 tisoč 50 evidentiranih prometnih nesreč oziroma 14 % več kot v letu 2020. Število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in smrtjo pa se je povečalo za 12 %. Evropska komisija je podala oceno varnosti cest po državah Evropske unije v letu 2021, pri čemer se je Slovenija, upoštevajoč kriterij smrtnih žrtev na en milijon prebivalcev, uvrstila na sredino med petnajstimi državami Evropske unije, ki so pod povprečjem. Povprečje je 44 smrtnih žrtev na en milijon prebivalcev. Slovenija je v letu 2021 beležila 54 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev.

Pri tem je Evropska komisija navedla naslednje: število smrtnih žrtev v Sloveniji še naprej niha. Po 22 % zmanjšanju v letu 2020 se je število smrtnih žrtev na cestah v letu 2021 povečalo za 43 %. V primerjavi s predpandemijskim letom 2019 se je število smrtnih žrtev na cestah v letu 2021 povečalo za 12 %, kar je največje povečanje v Evropski uniji.

Za več majhnih držav članic, kjer je število smrtnih žrtev manjše od ali okoli 100, številke običajno nihajo iz leta v leto, kar pomeni, da je osnovni trend mogoče opaziti le v daljšem časovnem obdobju. Zato smo pripravili pregled petletnih drsečih povprečij po različnih kategorijah v času izvajanja resolucije. Iz njih izhaja, da se v petletnem časovnem obdobju trend smrtnih prometnih nesreč zmanjšuje, enako velja za prometne nesreče s hudimi telesnimi poškodbami. Ta trend je še posebej izrazit in zgovoren, če prometne nesreče z najhujšimi posledicami pogledamo v luči prevoženih milijard kilometrov.

Na začetku obdobja izvajanja resolucije 2013-2017 smo obeležili statistično 8,73 umrlih na milijardo prevoženih kilometrov, v zadnjem petletnem obdobju pa 7,04 umrlih na milijardo prevoženih kilometrov.

Za leto 2021 je bila v obdobnem načrtu postavljena kritična meja števila umrlih in hudo telesno poškodovanih oseb v prometnih nesrečah naslednja: ne smemo dopustiti, da umre več kot 76 oseb, in ne sme se hudo telesno poškodovati več kot 490 oseb v prometnih nesrečah. Za leto 2021 je bil zastavljen cilj zelo ambiciozen, zmanjšanje glede zmanjšanja števila umrlih oseb v prometnih nesrečah, ki pa žal, zaradi že navedenih objektivnih okoliščin, ni bil dosežen, saj je bila bilo število umrlih večje, kot je bila določena kritična meja.

Najbolj pogosti vzrok za nastanek prometnih nesreč do konca 2021 ostaja nepravilen premik z vozilom, sledi neprilagojena hitrost ter nepravilna stran oziroma smer vožnje. Zaradi omenjenih vzrokov za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom je umrlo 92 udeležencev oziroma 81 % vseh umrlih.

Največje povečanje števila umrlih v primerjavi z letom 2020 beležimo pri neprilagojeni hitrosti, saj je število naraslo iz 27 na 49 umrlih.

V smislu načrtnega in koordiniranega dela Poročilo izpostavlja tudi realizirane naloge glede na izpostavljena problematična področja varnosti cestnega prometa, in jih postavlja kot prioritetne naloge za splošno izboljšanje varnosti cestnega prometa.

Leto 2021 je tudi na področju prometne varnosti prineslo številne spremembe, ki so bile posledica ukrepov za zajezitev pandemije. V celotnem delu leta je bila otežena izvedba dogodkov, ki bi pomenili zbiranje večjega števila oseb, omejitve števila ljudi v zaprtih prostorih, vzdrževanja varnostne razdalje ter pogoj PCT. Nominalno so ukrepi znatno vplivali na izvedbo preventivnih in izobraževalnih dogodkov in aktivnosti v več kot polovici leta, s tem pa tudi doseg javnosti s strani Agencije in partnerjev. Agencija je v času obeh pandemij zato močno okrepila pozive k odgovorni udeležbi v prometu, delila nasvete in priporočila za varnejšo vožnjo v obsegu, ki je bil dovoljen, torej prek spleta in družbenih omrežij. Tako je poskrbela za dosledno spoštovanje ukrepov za zajezitev epidemije, obenem pa dosegala kar najširši krog različnih skupin udeležencev v prometu. Preventivne aktivnosti smo v največji meri preselili na interaktivne kanale in poskrbeli, da so bile različne skupine udeležencev v prometu skozi vse leto ustrezno naslavljane.

Z vsemi deležniki, ki sodelujejo pri uresničevanju ciljev resolucije, smo kljub vsem objektivnim okoliščinam realizirali naloge, ki izhajajo iz obdobnega načrta za zagotavljanje varnosti cestnega prometa za leti 2021 in 2022.

Poleg preventivnih akcij in projektov, ki so bili realizirani skladno s sprejetim obdobnim načrtom, so posamezni nosilci izvedli načrtovane aktivnosti po področjih iz svoje pristojnosti cestne infrastrukture, nadzora voznikov, preventive in vzgoje v cestnem prometu, varnosti vozil ter zakonodaj. Pri načrtovanju, oblikovanju, vzdrževanju, gradnji, opravljanju nadzorov in uporabi cest je potrebno kontinuirano izvajati take preventivne in kurativne ukrepe, ki bodo vodili k trajnemu izboljševanju prometne varnosti. Nekatere je mogoče izvesti že v kratkem času, za večino pa je potrebno daljše obdobje. Nekatere ceste izkazujejo visoko stopnjo tveganja, prav tako posamezna mesta oziroma odseki cest, nekatera križišča, krivine, zožitve, odseki, kjer je pogosto prehitevanje. Tam je v kratkem času težko bistveno izboljšati prometno varnost, saj moramo ukrepe predvideti, načrtovati njihovo izvedbo in jih uresničiti. Za to je treba zagotoviti tudi ustrezna predhodna finančna sredstva na državni in lokalni ravni. Tudi nevladne organizacije so na področju prometne varnosti na marsikaterem področju generator aktivnosti, ki pripomorejo k izboljšanju stanja na področjih, ki jih pokrivajo. So spodbujevalec in hkrati pomemben partner, ki dopolnjuje delo uradnih organov, tudi njihove izvedene aktivnosti so podrobno opisane v poročilu.

Medresorska delovna skupina je za letošnje leto podvojila število nacionalnih preventivnih akcij, saj si prizadeva negativne trende obrniti na bolje. Vse udeležence v prometu pa poziva, da z odgovorno udeležbo ta prizadevanja aktivno podprejo. Dejavnosti v skladu z vidiki pristopa zagotavljanja večje varnosti v cestnem prometu se že izvajajo. Nove ukrepe bo potrebno razširiti in okrepiti dejavnosti, ki presegajo tradicionalne pristope zagotavljanja varnosti v cestnem prometu. V politiki in praksi vsakodnevnih operativnih dejavnosti in komunikacij je potrebno obravnavati vse elemente cestno prometnega sistema, ki vplivajo na varnost v cestnem prometu in sicer pri vseh deležnikih. Kot je bilo omenjeno, smo v fazi priprave nove resolucije skupaj z Ministrstvom za infrastrukturo in ostalimi deležniki, ki bo sledila globalnim ciljem in dokumentu Evropske komisije. Naslednji korak k viziji nič. Globalni cilj, h kateremu so se zavezale države članice pri Združenih narodih je doseči 50 % zmanjšanje števila smrtnih žrtev in poškodb v cestnem prometu do leta 2030. K temu cilju bo sledila tudi Slovenij. Z izvajanjem ukrepov, določenih v tem nacionalnem programu varnosti cestnega prometa, bo Republika Slovenija stremela k temu, da na slovenskih cestah do leta 2030 ne bi umrlo več kot 50 oseb in da se v prometnih nesrečah ne bi hudo telesno poškodovalo več kot 400 oseb. Za izhodiščno leto je določeno leto 2019, ko na gostoto prometa na slovenskih cestah in s tem povezane prometne nesreče še ni vplivala pandemija. Splošna prednostna naloga je zagotoviti sistematičen, z najboljšimi praksami in dokazi podprt pristop k varnosti v cestnem prometu v naslednjih letih ter zagotavljanje inovativnega izvajanja in upravljanja vseh ključnih področij, ki vplivajo na učinkovito izvajanje varnosti v cestnem prometu.

Agencija za varnost prometa s svojimi aktivnostmi in s sodelovanjem z vsemi deležniki prometne varnosti stremi k ozaveščanju o tem, kako pomembna je odgovorna in skrbna udeležba vsakega posameznika v cestnem prometu. Le tako se bomo lahko postopno približali uresničevanju vizije nič, za katero smo decembra 2020 dokazali, da je uresničljiva. To je bil prvi mesec v zgodovini samostojne Slovenije, ko na naših cestah ni bilo smrtnih žrtev.

Deležniki prometne varnosti smo tisti, ki bomo morali krepko zavihati rokave na poti nove resolucije od zakonodajalcev do izvrševalcev nacionalnih politik, da bo prometno okolje zagotavljalo čim višjo stopnjo varnosti, javnost pa spodbujati, da bo v prometu ravnala spoštljivo in odgovorno. Začeti moramo pri sebi, z razumevanjem, da nobena od oblik mobilnosti nima prednosti pred drugo, da moramo biti v prometu vsi udeleženci enakopravni. Vsakdo izmed nas ima vsak trenutek, ki ga preživi v prometu, možnost biti odgovoren, le tako bomo varnejši vsi.

Želim si, da bi ob naslednjih predstavitvah poročila o izvajanju resolucije lahko skupaj ugotavljali, da nam na poti udejanjanja nove resolucije resnično uspeva. Hval.