Spoštovane kolegice in kolegi, pričenjam 4. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter vas vse pozdravljam!

Prav tako pozdravljam vse ostale prisotne na današnji seji!

Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: Tine Novak, ki nadomešča Tomaža Laha, Bojan Čebela, ki nadomešča Martina Marzidovška, Andreja Živic, ki nadomešča mag. Miroslava Gregoriča, Lenart Žavbi, ki nadomešča Miho Lamuta, Damijan Zrim, ki nadomešča Predraga Bakovića, in doktor Tatjana Grajf, ki nadomešča doktor Natašo Sukič.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbor.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red s tremi točkami, v zvezi s katerimi v poslovniškem roku nisem prejela nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU RAVNANJA Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI IN IZRABLJENIM GORIVOM ZA OBDOBJE 2023-2032, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada.

Na tej točki v imenu Poslanske skupine Svoboda na podlagi 74. člena Poslovnika Državnega zbora predlagam, da se razprava in odločanje o tej točki dnevnega reda oziroma o Predlogu resolucije z namenom dodatne proučitve gradiva preloži na eno izmed naslednjih sej. In sicer predlagam, da se Predlog resolucije uvrsti na terminski program Državnega zbora za mesec januar.

O tem predlogu je potrebno glasovati, zato predlagam, da preidemo na glasovanje.

Glasujemo za predlagani sklep.

(Za je glasovalo 11.)

Ugotavljam, da je ta predlog z 11 glasovi za sprejet.

In s tem prekinjam 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo zdaj že na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO POROČILA O VARSTVU PRED IONIZIRAJOČIMI SEVANJI IN JEDRSKI VARNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI LETA 2021.

Kot gradivo ste k tej točki prejeli poročilo z dne 13. 10. 2022 ter mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 28. 10. 2022.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: Ministrstvo za okolje in prostor, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost, Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, Agencija za radioaktivne odpadke, Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK ter Zveza ekoloških gibanj Slovenije.

Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji je leta 2021 je bilo posredovano Državnemu zboru na podlagi 168. člena Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da matično delovno telo obravnava poročilo, ki je bilo Državnemu zboru posredovano na podlagi zakona ali drugega predpisa praviloma v treh mesecih po posredovanju. Obravnava na seji Državnega zbora pa se opravi, če tako določa Poslovnik Državnega zbora ali če to predlaga matično delovno telo.

Pričenjamo torej z OBRAVNAVO POROČILA O VARSTVU PRED IONIZIRAJOČIMI SEVANJI IN JEDRSKI VARNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI 2021.

Besedo dajem predstavniku Ministrstva za okolje in prostor, državnemu sekretarju, Urošu Vajglu. Se opravičujem, državni sekretar, besedo dajem državnemu sekretarju, mag. Mateju Skočirju, da nam v imenu predlagatelja poda dopolnilno obrazložitev k poročilu.

Izvolite.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, ostali navzoči. Bom v tem uvodnem delu poskušal biti kratek.

Torej, pred vami je poročilo za leto 2021. Poročilo je pripravila oziroma tudi in usklajevala Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost. Kar je pomemben podatek je, da takšna poročila pravzaprav uprava pripravlja nepretrgoma že od leta tisoč 1985. Postopkovno, kot je bilo že uvodoma rečeno, to poročilo sprejme Vlada in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije. Zanimiv podatek je tudi ta, da je to poročilo pripravljeno nenazadnje tudi v angleškem jeziku prav zaradi tega, da lahko tudi tuje zainteresirane javnosti do njega dostopajo in se z njim tudi seznanjajo.

Če na kratko povzamem kateri vsi deležniki so vključeni oziroma prispevajo k končnemu poročilu. Torej, gre primarno za, kot sem že omenil, Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost, gre v nadaljevanju za Upravo Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za notranje zadeve, Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Agencijo za radioaktivne odpadke, Sklad za financiranje razgradnje Nek, jedrski pol GIS, Nuklearna elektrarna Krško, Rudnik Žirovski Vrh, Institut Jožef Stefan, Zavod za varstvo delo in drugih, kar pomeni, da je vrsta deležnikov vključena za to, da lahko takšno poročilo prav pripravimo. Je pa ključno, glavno sporočilo, ki prinaša, ki ga ta poročilo pravzaprav prinaša. Sporočilo je pa to, da v letu 2021 je bilo leto, ki je potekalo s tega vidika mirno, predvsem pa je bil dosežen nek temeljni cilj oziroma temeljni namen, to pa je, varstvo ljudi in okolja pred nepotrebnimi škodljivimi učinki ionizirajočih sevanj, s tem pa pravzaprav tudi dosežen ta temeljni cilj jedrske in pa sevalne varnosti v Republiki Sloveniji.

Za podrobnejši pregled same vsebine pa bi jaz tukaj prosil tudi kolege iz Uprave za jedrsko varnost, da po posameznih sklopih tudi podajo podrobnejša pojasnila.

Tako da, hvala za ta uvod.

Bom dala sedaj besedo po vrstnem redu, tako kot je potrebno. In sicer Komisiji Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, predstavnik gospod državni svetnik Dušan Strnad. A ne, pardon, državni svetnik gospod Bogomir Vnučec. Besedo predajam.

Hvala lepa.

S poročilom smo se seznanili in nanj nimamo pripomb.

Hvala. Želi besedo še kdo od ostalih vabljenih? Pa lepo prosim pri tem, če boste se za magnetogram predstavili z imenom in priimkom.

Hvala.

Moje ime je Matjaž Podjavoršek in sem iz Uprave za jedrsko varnost. Če na kratko povzamem letno poročilo za leto 2021.

Uvodoma bi rekel, v letu 2021 je minilo brez večjih posebnosti in je bil dosežen naš cilj, temeljni cilj, da je varno obratovanje vseh objektov, varno obratovanje vseh zavezancev in da je tudi doseženo varstvo ljudi in okolja pred nepotrebnimi škodljivimi učinki ionizirajočih sevanj.

Če po posameznih sklopih malo predstavim. V letu 2021, najprej, nuklearna elektrarna je obratovala varno, imela je v tem času remont, kjer so zaključili vsa dela v okviru tretje faze varnostnih izboljšav programa nadgradnje varnosti. Ta program je potekal že kar precej let in je ena najpomembnejših izboljšav po nesreči v Fukušimi, z vgradnjo teh dodatnih varnostnih sistemov pa je NEK povečal odpornost elektrarne proti različnim naravnim in drugim malo verjetnim ekstremnim dogodkom. Ta program nadgradnje varnosti še ni v celoti zaključen, ker je v ta program nadgradnje varnosti vključena tudi izgradnja suhega skladišča za izrabljeno gorivo. Začela se je gradnja v aprilu 2021 in bo predvidoma zaključena v letu 2022, prenos bo potekal, prenos je pa načrtovan v letu 2023. Potem v letu 2021 se je začel izvajati tretji občasni varnostni pregled v Nuklearni elektrarni Krško, končno poročilo o tem pregledu bo vsebovalo tudi celovito oceno varnosti objekta in pa načrt sprememb in izboljšav na podlagi najdb tega pregleda. Ta načrt bo potem posredovan Upravi za jedrsko varnost in ta odobritev Uprave za jedrsko varnost je pogoj za nadaljnje desetletno obratovanje elektrarne. V lanskem letu pa je elektrarna tudi začela s postopkom pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za podaljšanje obratovalne dobe štirideset in šestdeset let.

Če grem potem naprej na Agencijo za radioaktivne odpadke, ta je nadaljevala dejavnosti za izgradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem. V letu 2021 je bilo po zaključeni javni razgrnitvi in čezmejni presoji izdano okoljevarstveno soglasje, ne pa tudi še gradbeno dovoljenje. Glede na dinamiko izvajanja aktivnosti in ravnanje vpletenih organov obstaja izziv, da bodo skladiščne kapacitete za tovrstne odpadke v NEK zapolnjene, odlagališča pa še ne bo, tako da to je še vedno aktualen izziv. Potem odlagališče hidrometalurške line Boršt na območju nekdanjega rudnika urana Žirovski vrh, težave s plazenjem in hribine na tem odlagališču še niso bile rešene, zato se iskanje za rešitev zaprtja odlagališča še vedno nadaljuje. Naslednja aktivnost je monitoring radioaktivnosti v okolju, ki je v letu dva tisoč 2021 potekal brez težav, na podlagi teh rezultatov meritev pa ugotavljamo, da je obremenitev prebivalcev Slovenije zaradi prisotnosti umetnih radionuklidov v okolju pod vsemi zakonsko določenimi mejami in je primerljiva tudi s prejšnjimi leti. Prav tako je obratovalni monitoring pri vseh zavezancih potekal skladno s programi in so bile tudi tam vse aktivnosti oziroma vse izpuščene radioaktivne snovi so bile pod zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi. In zaradi vseh teh ugotovljenih rezultatov monitoringa je bila, smo ugotovili, da je obremenitev prebivalcev Slovenije manjša od predpisane in zanemarljiva v primerjavi z vedno prisotnim naravnim ozadjem. Če pogledamo tudi ostale izvajalce sevalnih dejavnosti, ki jih mi nadziramo, ni bilo večjih težav. V letu 2021 skupno smo imeli petintrideset interventnih zadev. To so take zadeve, po večini so povezane z nadzorom pri novih zavezancih za izvajanje meritev, recimo v centrih za zbiranje komunalnih odpadkov je tak primer.

Mogoče še še zadnja točka. V luči podnebno-energetske krize se v Sloveniji že nekaj časa razmišlja tudi o možnosti širitve programa uporabe jedrske energije v miroljubne namene. Zdaj izkušnje primerljivih držav v Evropi in v svetu kažejo, da je eden od predpogojev za takšno širitev tudi pravočasna krepitev institucionalnega pravnega okvirja. URSJV že nekaj časa opozarja, da se v Sloveniji vse bolj soočamo z izzivom zagotavljanje zadostnega števila strokovnjakov s potrebnimi kompetencami na različnih področjih jedrske in sevalne varnosti, zraven tudi v luči menjave generacij in če trenutno opazimo pomanjkanje zlasti v javnem sektorju teh strokovnjakov, na upravi zagotovo, bo v dodatnih potrebah v primeru širitve to pomanjkanje prizadelo tudi vse druge deležnike in bo treba čim prej analizirati stanje in oceniti predvideno potrebo po zagotavljanju potrebnih kompetenc na različnih področjih jedrske in sevalne varnosti in tudi predvideti mehanizme za zagotavljanje potrebnih kompetenc. Kot sem rekel, še posebej v luči, če bo predvidena širitev jedrskega programa. To je na kratko vsebina našega poročila.

Hvala. K besedi se je priglasil še gospod Karel Lipič, Zveze ekoloških gibanj Slovenije. Izvolite besedo.

Lep pozdrav! Prihajam iz nevladne okoljske organizacije, ki ima status društva v javnem interesu po Zakonu o varstvu okolja.

Letos obeležujemo 30 let delovanja in tudi seveda 30 let vedenja nad jedrsko varnostjo v Sloveniji. Imamo tudi status stranskega udeleženca pri upravnih postopkih pri gradnji odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke, ki naj bi se gradilo v prihodnjem letu, gradnji skladišča za visoko radioaktivne odpadke, ki je že zgrajeno in smo nekako sodelovali tudi v ene vrste nadzoru in pa podaljšanje obratovalne dobe nuklearke za 40 na 60 let. Ta postopek se nekako zaključuje in bo padla odločitev ali bo dejansko jedrska elektrarna obstoječa toliko varna, da bo to podaljšanje tudi odobreno.

Zdaj seveda, dali smo tudi številne pisne pripombe za vse tri pomembne okoljske projekte, tudi za današnjo prvo in drugo točko dnevnega reda. Jaz bi na kratko samo povzel nekaj te ocene za poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti za leto 2021.

Najprej bi povedal splošno, da v poročilu ni elementov Aarhuške konvencije, ker bi občani imeli pravico biti temeljito obveščeni in sodelovati pri odločanju pri gradnji tako odlagališč, podaljšanju nuklearke in pa morebitne nadgradnji oziroma gradnje drugega bloka nuklearke. Zveza ekoloških gibanj si je seveda ta stališča priborila s svojim statusom. Jaz bi pa vseeno prebral, danes v Delu na 6. strani je ena taka notica, ki pravi: Razprave o jedrski energiji, državljani Francije so ob koncu oktobra tega leta vabljeni, da do 27. februarja podajo mnenje o prihodnosti jedrske energije v Franciji, kako krepiti to področje. Ustanovili so posebno komisijo, v kateri bodo proučili vse pobude. Namreč, Francozi, ki imajo skoraj 60 jedrskih teh elementov, imajo močno razvito tako nevladno sceno na tem področju, zelo dobro funkcionirajo odnosi med prebivalci in pa tudi stroko in pa seveda tudi nosilci jedrskih objektov. In to je nekaj, kar bi dejansko mogli slediti tudi v Sloveniji, zato tudi ta uvod v poročilo.

Poročilo smo temeljito pogledali na 130. straneh in ocenjujemo v Zvezi ekoloških gibanj, da letošnje predloženo poročilo je boljše kot v zadnjih letih, ker se loteva nekaterih okoljskih tem, jedrskih tem, ki so bile doslej prezrte. Poročilo še vedno enostransko mimizira okoljske probleme, je pomanjkljivo in zajema le teme, ki so všečne za slovensko politiko oziroma nuklearko. Še več, daje občutek, da je podrejeno vse jedrskim hotenjem v državi.

Namreč, Uprava Republike Slovenije, ki je pripravila poročilo ni pritegnila v sodelovanje v tem poročilu nobene zainteresirane nevladne okoljske organizacije, niti občanov in niti mednarodnega združenja za spremljanje jedrske varnosti. Zato med viri poročila ni nobene kritične strokovne raziskave o jedrski varnosti v Sloveniji, po svetu in Sloveniji, niti realizacije zahtev in stališč Računskega sodišča. Namreč, Računsko sodišče je dokaj kritično spregovorilo o delovanju nuklearke. Zdaj glede dinamike izvajanja aktivnosti in ravnanj vpletenih organov je izziv, da bodo skladiščene kapacitete za tovrstne odpadke v nuklearki zapolnjene, odlagališča pa še vedno ne bo oziroma še vedno obstaja zelo aktualna tema. Mi dejansko v tem poročilu zaznamo velik problem kam z odpadki, spravljanjem odpadkov, ki dejansko so že skladišča polna, predvsem govorim za srednje in pa nizko radioaktivne odpadke, zato tudi nuja in potreba, da se čim prej zgradi odlagališče za srednje nizke radioaktivne odpadke do leta 2026 in da se tega roka držimo, ker drugače sploh ni možno delovanje nuklearke v tem času. Jaz mislim, da se tega zavedamo, da brez obeh odlagališč tudi ni pozitivno in pozitivnega stališča do delovanja nuklearke. Zdaj, konkretne pripombe, ki smo jih dali, dogodki, zapisani na straneh od 11 do 14, so zaskrbljujoči. Namreč nedelujoči pomožni sistemi, tveganje zaradi nenačrtovane razpoložljivosti opreme, presežena kolektivna doza sevanja, izgube pomožnega napajanja, zatajitev pomožnega motorja kažejo, da stara NEK, dosedanja NEK ni le tako v odličnem stanju kot jo prikazujejo. Ni bilo velike nesreče, ki bi se beležila, vendar je bilo vrsto majhnih in bi dejansko v tem poročilu tudi mogli o njih spregovoriti. Kaj je bil vzrok vsemu temu? Na strani 58 opisujemo, opisujejo improvizirano skladiščenje radioaktivnih odpadkov. Če bo potrebno podaljšanje obratovanja iz štirideset na šestdeset let, bo problem še toliko večji, saj Hrvati ne kažejo želje po izvrševanju zaveze mednarodne pogodbe BHRNEK oziroma končnega iz odvoza svoje polovice vseh jedrskih odpadkov do januarja 2025. Ta datum januar 2025 po podpisani mednarodni pogodbi pomeni, da bi mogli Hrvati svoje odpadke odpeljati na Hrvaško, jih skladiščiti, vendar po podatkih, ki jih imamo, niti niso še našli prave lokacije, kaj šele, da bi to prevzeli. In to je ena rak rana. Jaz sem včeraj pričakoval, ko je bil predsednik države na obisku na Hrvaškem, da bodo tudi to temo odprli, vendar to temo bo treba načeti in s Hrvati jo tudi reševati. Namreč odlagališče za odpadke, polovico teh ne bo operativno pred letom vsaj 2021, torej, če bo podrejeno podaljšanje, mi ga načelno podpiramo vsaj za pet let, bo in se bodo ti odpadki še vedno improvizirali, skladiščili in bi to moralo biti v poročilu posebej poudarjeno. Zdaj od teh konkretnih stvari še stran 60, kjer prav tako poudarjamo, da Hrvati bi morali svoje odpadke odpeljati do januarja 2025 in to je tema, ki pravzaprav v tem poročilu je slabo zajeta oziroma ni zajeta. Sklad za financiranje razgradnje in odlaganje radioaktivnih odpadkov, iz zapisanega sledi, da ob zaključku rednega obratovanja bo sklad razpolagal le z delom denarja, potrebnega za odlagališče slovenskega slovenskih odpadkov, nikakor pa z denarjem za razgradnjo nuklearke niti za gradnjo odlagališča za visoko radioaktivne odpadke. Poročilo bi moglo ovrednotiti dejanske potrebe in vztrajati na povečanju prispevkov v sklad za financiranje. Prav na področju strategije 4, stran 79 je zapisan razširjeni scenarij skupaj s Hrvaško, čeprav je bilo leta 2021 dogovorjeno, da velja le osnovni scenarij vsaka država odlaga svoje odpadke. In strategije 5, stran 81, z dogovorom o skupnem suhem skladišču je kršen tudi ta mednarodni sporazum Slovenije, Hrvaške in nikakršnih zavez Hrvaške za kasnejši odvoz teh odpadkov. Pri sestanku z nevladniki, smo med redkimi, ki hodimo na sestanke tako na Agencijo za radioaktivne odpadke in tudi seveda na Upravo za jedrsko varnost, se pogovarjamo tudi dve do tri ure, vendar dejansko smatrajo, da je ta sestanek bolj formalno zaradi zahteve nevladnikov. In moram reči, da naše zahteve niso bile nikjer upoštevane, kaj šele zapisane. No, in stran 100, Slovenija ni podpisnica pogodbe o prepovedi jedrskega orožja, kar bi morala Urad za jedrsko varnost posebej problematizirati. To področje, kar je pa prezrto v poročilo, to je varnostna razgradnja, povečanje jedrskega tveganja zaradi izvedbe programa za varnostne nadgradnje, preprečevanje ponovnih jedrskih dogodkov v nuklearki. Prezrt je tretji, ni nedolžen, prezrto je neradiološki monitoring, neradiološki monitoring gladin in temperatur podzemne vode in reke Save, v poročilu je prezrt zlasti vpliv povišanja temperature Save za tri stopinje za živelj ob reki. To je resen problem in bi ga moralo poročilo posebej obdelati.

Prav tako gre za pomanjkljivo obveščanje in pravočasno obveščanje. Kar se tiče radioaktivnih izpustov Boršt pa Jazbec, tu gre predvsem področje, ki je zajeto, vendar ni razdelano. Predvsem gre za inšpekcijski nadzor in pa meritve radona v delovnem in bivalnem okolju, kot so šole, vrtci in tako naprej. Tu bi morali dati enako težo kot sanacijam šol, stavb in šol za Celjsko in Mežiško dolino, ko gre za cink in svinec; nič ni manjši problem, ko govorimo o svincu in cinku, radonu.

In kar se tiče Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Še vedno po naših podatkih 40 do 50 % občanov Posavja nima tablet kalijevega jodita ob morebitni jedrski in radiološki nesreči. To je tema, na katero mi že dolgo opozarjamo in bo treba končno enkrat reči, kaj je s temi tabletami.

Potem pogodba o neširjenju jedrskega orožja, naš komentar. Slovenija bi morala pristopiti k podpisu mednarodne pogodbe o prepovedi jedrskega orožja, biti pobudnica jedrske razorožitve od Vatikana do Balkana. Skrivanje za interesi Nata ni pravšnje za trajni mir v svetu. Vsi se zavedamo ruskih groženj z jedrskim orožjem, vendar smatramo, da doktrina jedrske oborožitve ni porok za trajni mir in se ne izkazujejo pravilno. Namreč, jedrsko oboroževanje pravzaprav ne bo prineslo miru, to je naše mnenje.

Kar se tiče mednarodnega sodelovanja, in s tem tudi končujem. Zelo veliko, cele strani so zapisane, kje in kako mednarodno sodelujejo, Agencija za radioaktivne odpadke, Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost in številni drugi, niti z enim stavkom pa ni možnosti, da bi tudi nevladne organizacije sodelovale v strokovnih posvetih, teh je tudi veliko. Zato, ker pač nimamo razpoložljivih sredstev, tudi ni razpisov na tem področju, da bi lahko prišli do denarja. In jaz mislim, da to civilno družbo na področju jedrske varnosti omejuje. Moram reči, da v Franciji, Nemčiji in drugih razvitih državah, ki imajo jedrske elektrarne, je civilno družbeno gibanje na področju jedrske varnosti izredno razvito, imajo svoj denar in tudi enakovredno strokovno se vključujejo v jedrsko varnost. Pri nas, žal, to ni tako. V projekt dejavnosti Medregionalnega projekta krepitve nadzora nad radioaktivnimi odpadki Od zibelke do groba, to je ime projekta, bi kazalo poleg Arao in Urada za jedrsko varnost vključiti tudi zainteresirane nevladne organizacije.

No, in za zaključek, uporaba jedrske energije v svetu tudi eno poglavje. Namreč, razvita Evropa vse do letošnjega leta, do agresije Rusije v Ukrajini ni bila pretirano zainteresirana za gradnjo nukleark. To je počela, to počne v glavnem vzhodna Evropa, Azija, Kitajska, Rusija. In primer Finske, ki je že gradila nuklearko, zadnjih petnajst let se draži in nikakor še vedno ni odprta. V tem času je Westinghouse razpadel, francoske firme so razpadle, mi se pač pogovarjamo, s kom in kaj bi gradili drugi blok. Mislim, da je zelo pomembno pri tem, da bo načrtovana gradnja drugega bloka - mi imamo pomisleke okoli tega - presegla tudi 15-kratno vrednost spornega Teša. Zato je treba pri teh stvareh stopiti na realna tla in videti, ali imamo dovolj sredstev, kdo bo investitor, čigava bo tehnologija in koliko bo varna. In o teh stvareh moramo dejansko seznaniti občane v Posavju, jih aktivno vključiti, to pomeni tudi ponovno aktivirati lokalno partnerstvo. In vloga civilne družbe je tu izredno pomembna.

Jaz upam, da se bodo predlagatelji tega poročila zavedali, da ne poročajo samo o delu državne inštitucije na tem področju, ampak bo potrebno dejansko tudi upoštevati drugačno mnenje, ki je prisotno v slovenskem prostoru. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. NATAŠA AVŠIČ BOGOVIČ: Hvala.

Želi besedo še kdo od članov odbora? (Ne.) Potem pa pred zaključkom te točke dnevnega reda… Aha, aha, okej, seveda, ja, izvolite besedo.

GOSPOD_____: Najprej hvala za vse pobude pa komentarje. Bom poskušal samo nek odziv podati, nekaj osnovnih izhodišč.

Prva stvar, ki se jo moramo zavedati glede pomena Nuklearne elektrarne Krško. Ta v poročilu za leto 2021 je v letu 2021 proizvedla 5,7 teravatnih ur bruto električne energije, kar v skupni bilanci pomeni 36,9 odstotkov vse proizvedene električne energije.

Nekaj vprašanj je bilo na vezano na te ključne postopke. Kar se tiče podaljševanja obratovalnega dovoljenja za dodatnih 20 let, torej do leta 2043 se v tem trenutku vodi postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja, ki ga vodi naše ministrstvo. Tukaj res moram poudariti, da kolegi upoštevajo vsa procesna dejanja, ki so zahtevana za to, da se ta postopek tudi ustrezno zaključi in obravnava.

Pri 2. točki vezano na skladišča oziroma na skladišča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, gre za neko prioriteto. Mi se zavedamo, da je to nujno, tako iz procesnih pridobivanja dovoljenj, kot bom rekel, zaključka javnega naročila in to tudi kolegi zelo jasno vedo.

Kar se tiče pa 3. točke, kadrovske problematike, moram priznati, da so nas kolegi večkrat na to opozorili, je pa to odločitev, ki bo nujno tudi povezan z odločitvijo glede drugega bloka. V primeru, če bo ta odločitev šla v to smer bo definitivno nujno povezana tudi s kadrovsko krepitev tako uprave kot vseh deležnikov v tem procesu.

Hvala.

Torej, pred zaključkom te točke seznanjam še, da na seji kot nadomestna poslanca sodelujeta še Alenka Helbel, ki nadomešča Bojana Podkrajška, in Tomaž Lisec, ki nadomešča Danijela Krivca.

Zaključujem obravnavo te točke.

Ugotavljam, da se je Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor seznanil s poročilom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2021.

S tem zaključujem obravnavo poročila na matičnem delovnem telesu. Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo vključil sprejeto ugotovitev.

S tem zaključujem 2. točko dnevnega reda. Prisotnim na seji se zahvaljujem za udeležbo in vas lepo pozdravljam. Hvala.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO POROČILA O IZVAJANJU RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU VARNOSTI CESTNEGA PROMETA ZA LETO 2021.

Kot gradivo, ki je objavljeno v računalniškem sistemu Državnega zbora ste prejeli poročilo z dne 27. 10. 2022 ter mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 29. 11. 2022. K tej točki dnevnega reda so vabljeni Ministrstvo za infrastrukturo, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa. Poročilo o izvajanju resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za leto 2021 je bilo posredovano Državnemu zboru na podlagi sedmega poglavja Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013-2022. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pa ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora. Ta določa, da matično delovno telo poročilo, ki je bilo Državnemu zboru posredovano na podlagi zakona ali drugega predpisa obravnava praviloma v treh mesecih po posredovanju. Obravnava na seji Državnega zbora pa se opravi, če tako določa Poslovnik Državnega zbora ali če to predlaga matično delovno telo.

Pričenjamo torej z obravnavo Poročila o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za leto 2021. Besedo najprej dajem predstavniku predlagatelja in sicer državni sekretarki mag. Tini Sršen, da nam poda dopolnilno obrazložitev k poročilu.

Izvolite.

Hvala. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Predlog Poročila o izvajanju resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za leto 2021 je pripravila medresorska delovna skupina za spremljanje in izvajanje resolucije na podlagi poročila resornih ministrstev in drugih subjektov, ki so nosilci posameznih ukrepov in aktivnosti. Vlada je poročilo obravnavala oktobra in ga po obravnavi ter sprejemu posredovala v nadaljnjo obravnavo Državnemu zboru. Žal je v letu 2021 na slovenskih cestah umrlo 114 udeležencev cestnega prometa oziroma kar 34 več kot v lanskem primerjalnem(nadaljevanje obdobju, kar pomeni povečanje za 43 %. Število umrlih je tako v letu 2021 največje v zadnjih petih letih. Na poslabšanje prometne varnosti je v letu 2021 Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa opozarjala vse leto. Izpostavila je, da bo ponovno povečanje prometa kot posledica sproščanja ukrepov za zajezitev pandemije lahko pripeljalo do poslabšanja stanja prometne varnosti, ne le na povečanje prometa. Opozoriti je treba tudi na psihosocialne posledice epidemije, kako te vplivajo na posameznika in se posledično odražajo v cestnem prometu, zato ne preseneča, da so se vozniški vzorci med pandemijo bistveno spremenili ter se žal pogosto odražajo tudi v bolj tveganem in neodgovornem vedenju v prometu. Splošna prednostna naloga veljavne strategije do leta 2030 je zagotoviti sistematičen, z najboljšimi praksami in z dokazi podprt pristop k varnosti v cestnem prometu v naslednjih letih ter zagotavljanje inovativnega izvajanja in upravljanja vseh ključnih področij, ki vplivajo na učinkovito izvajanje varnosti v cestnem prometu. S transformacijskim pristopom k politiki, praksi in upravljanju v cestnem prometu ter z inovativnim pristopom k partnerskem sodelovanju med vsemi deležniki prometne varnosti lahko do leta 2030 dosežemo ključno zmanjšanje števila smrtnih žrtev ter hudo telesno poškodovanih. Glede na vse politike, pristope in ukrepe pa se je potrebno zavedati, da je človek odločilni dejavnik za kar 93 % prometnih nesreč. Vsi, ki načrtujejo, gradijo, upravljajo in uporabljajo ceste in vozila, si delimo odgovornost za preprečevanje in zmanjševanje posledic trka, tisti, ki se pa po trku odzovejo, pa za lajšanje poškodb. Naj povem, da je v pripravi tudi nova resolucija, kjer bo upoštevana ta nova realnost in vse sodobne razsežnosti prometa. Naši ključni izzivi, ki jih bomo naslavljali, bodo alkohol, hitrost, uporaba mobilnih naprav med vožnjo, vključevanje novih vozil v prometni sistem ter zagotavljanje ustrezne usposobljenosti in kompetenc vseh udeležencev v prometu. Nova resolucija bo predvidoma obravnavana na vladi in poslana državnemu zboru v začetku leta 2023. V obdobju letošnjega leta do skoraj do konca novembra je na slovenskih cestah žal preminulo še 86 ljudi. To sicer kaže na neko izboljšanje napram lanskim številkam, seveda pa s tem ne moremo biti zadovoljni. Na ministrstvu se zavedamo resnosti tega vprašanja in si bomo tudi naprej prizadevali za vse ukrepe, ki pomagajo te smrti preprečevati.

Hvala.