In vsi skupaj.

Upam, da bomo zdaj brez problemov nadaljevali oziroma začeli sejo.

Spoštovane kolegice, kolegi, vsi vabljeni in ostali prisotni!

Pričenjam 6. sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da je zadržan in se ne more udeležiti te seje dr. Anže Logar.

Kot nadomestni člani pa sodelujejo Zoran Mojškerc namesto Janeza Magyara in Mojca Šetinc Pašek namesto Lenarta Žavbija.

S sklicem seje ste prejeli predlagan dnevni red seje odbora.

Obveščam, da ste 28. 11. prejeli Predlog za umik 5. točke dnevnega reda, in sicer Poročilo o izvrševanju javnih pooblastil, danih SIT Slovenski izvozni in razvojni banki d.d. Ljubljana za leto 2021, in sicer, ker so se predstavnice in predstavniki SID banke opravičili in so, ker so utemeljeno zadržani.

Želi kdo o tem razpravljati? Mislim, da ne.

Zato prehajamo na odločanje o predlogu za umik 5. točke dnevnega reda seje odbora.

Glasujemo. Navzočih je 12 poslancev, 12 jih je glasovalo za in nihče proti.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za umik 5. točke sprejet.

Dne 29. 11. 2022 ste prejeli tudi Obvestilo o širitvi dnevnega reda za A1. točko dnevnega reda na podlagi 154.d člena Poslovnika.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje, umikom in navedeno širitvijo.

Tako prehajamo na A1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O VZPOSTAVITVI INSTRUMENTA ZA ZAGOTAVLJANJE PODPORE UKRAJINI ZA LETO 2023, TO JE RAZŠIRJENA MAKRO FINANČNA POMOČ.

Gradivo k tej točki ste prejeli od Vlade dne 28. 11. na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Predlagatelj stališča je Vlada Republike Slovenije.

Odbor bo kot matično delovno telo točko obravnaval na podlagi drugega odstavka 154.h člena Poslovnika Državnega zbora.

K tej točki so vabili predstavniki in predstavnice Ministrstva za finance.

Kot gradivo ste poleg stališča prejeli tudi mnenje Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve z dne 1. 12. 2022.

Na prejšnji seji smo že dobili že zelo izčrpno poročilo o celotnem paketu.

In sprašujem predstavnika Ministrstva za finance, če želi podati še dodatno obrazložitev za današnje?

Ja, izvolite, državni sekretar. Izvolite, gospod Tilen Božič.

Hvala za besedo, predsednica.

Spoštovane poslanke, poslanci in seveda tudi ostali!

Predlog stališča, ki ga obravnavate danes, je del zakonodajnega paketa, ki ga je Evropska komisija pripravila v novembru za zagotovitev potrebne finančne pomoči Ukrajini za leto 2023. Tega so kolegi predstavili tudi že na ponedeljkovi nujni seji Odbora za finance. Takrat ste obravnavali Stališče do spremembe uredbe v zvezi z vzpostavitvijo strategije za diverzifikacijo financiranja, kot splošne metode izposojanja za zagotavljanje podpore Ukrajini za leto 2023.

Današnja seja je pa namenjena obravnavi Stališča do uredbe o vzpostavitvi instrumenta za zagotavljanje podpore Ukrajini za leto 2023.

Glede na to, da je tudi že, kot omenjeno, v ponedeljek bilo predstavljeno ozadje za predložitev zakonodajnega paketa, in tudi danes se obravnava uredba, bi zgolj na kratko še enkrat predstavil glavne elemente novega predloga uredbe o vzpostavitvi instrumenta za zagotavljanje podpore Ukrajini.

V uredbi je določena zgornja meja finančne podpore za leto 2023, in sicer ta znaša 18 milijard evrov, ki jih bo Evropska komisija pridobila na finančnih trgih in posredovala Ukrajini v obliki ugodnih posojil. Poleg tega se predvideva subvencioniranje stroškov obrestnih mer in administrativnih stroškov, ki jih bo imela Komisija pri pridobivanju in upravljanju sredstev.

Ukrajina bo sredstva uporabila za financiranje delovanja države, vključno z materialno in socialno pomočjo, za sanacijo kritične infrastrukture ter kasneje po potrebi tudi za povojno obnovo in procese pristopa k Evropski uniji. Z Ukrajino bo sklenjen poseben memorandum o soglasju, v katerem bodo določeni pogoji politik, okvirno finančno načrtovanje in zahteve glede poročanja.

Glavni predpogoj dodelitve finančne pomoči bo podpora in spoštovanje demokratičnih mehanizmov ter zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic. Za zmanjšanje tveganj bo sprejetih več ukrepov, ki bodo tudi opredeljeni v posojilnem sporazumu z Ukrajino in bodo vsebovali sklop določb o inšpekcijskih pregledih, preprečevanju goljufij, revizijah in izterjavi sredstev v primeru goljufije ali korupcije. Ker gre za posojilo Ukrajini, bodo finančne obveznosti nastale zgolj v primeru, če Evropska unija od Ukrajine ne prejme vračila sredstev. V tem primeru bi države članice morale vplačati v proračun Evropske unije svoj sorazmerni delež v bruto nacionalnem dohodku in ta je v primeru Slovenije v tem trenutku 0,34 % oziroma približno 62 milijonov evrov. Ukrajina lahko zaprosi tudi za subvencije obrestnih mer, ki bi se v tem primeru zagotovile s prostovoljnimi prispevki držav članic Evropske unije v proračun Evropske unije. Višina subvencioniranih obrestnih mer bo odvisna od vsakokratnih pogojev zadolžitve Evropske komisije na finančnih trgih, zato so znane zgolj preliminarne ocene.

Glede na težko makroekonomsko situacijo, v kateri se je zaradi ruske agresije znašla Ukrajina, ter njenih potreb za zagotovitev normalnega delovanja svojih institucij ter zmanjšanja vrzeli v svojem financiranju, predlagamo, da se Slovenija strinja s Predlogom uredbe o vzpostavitvi instrumenta za zagotavljanje podpore Ukrajini za leto 2023.

Za dodatne informacije sem na razpolago, tudi morda za pretekle pomoči in tako naprej, če bi vas eventualno zanimalo. Hvala.

Hvala lepa.

Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Vidim, da ni interesa, zato razpravo zaključujem.

Odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja: Odbor za finance podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za zagotavljanje podpore v Ukrajini za leto 2023, razširjena makro finančna pomoč (EPA 460-IX,EU/U-1125), ki ga je predložila Vlada, in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme. Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, za je glasovalo 12, nihče proti.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, mnenje sprejeto.

Če se strinjate, bi odbor pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije poročal pisno.

S tem zaključujem 1.a točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU, DRUGA OBRAVNAVA.

Predlagatelj zakona je Vlada. Državni zbor je na 3. redni seji, 27. 10. 2022, sprejel sklep, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo.

K obravnavi te točke so vabljeni: predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe.

Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

Rok za vlaganje amandmajev je potekel 28. 11. 2022. Amandmaje so vložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica, in sicer k 5., 7., 9., 10., 11., 13., 17., 19., 22., 29., 35., 39., 40. in 41. členu predloga zakona.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Želi predstavnik Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Izvolite, gospod državni sekretar Tilen Božič.

Predsednica, ponovno hvala za besedo.

S predlogom tega zakona se v slovenski pravni red prvenstveno implementira Direktiva o spremembi Direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčenja. Ta ureja obveznost poročanja za operaterje spletnih platform, ki bodo davčnemu organu poročali o poslovni dejavnosti prodajalcev, ki preko platform poslujejo. Ti bodo morali davčnemu organu poročati o poslovni dejavnosti prodajalcev, kar vključuje najem nepremičnin, osebne storitve, prodajo blaga in najem različnih načinov prevoza. Posebej v zadnjem času, se pravi tekom korone, so se te storitve preko platform posebej razmahnile, zato je zagotovo kar pravi čas, da se to uredi na globalni oziroma evropski ravni, pa tudi v Sloveniji. Vsebina poročanja je povzeta po vzorčnih pravilih, ki jih je predvidel OECD. To se nanaša tako na operaterje v Evropski uniji kot tudi izven, pri čemer morajo slednji poročati, če zagotavljajo storitve prodajalcem v Evropski uniji ali najemanje nepremičnin, ki se nahajajo na ozemlju Evropske unije, ne glede na bivališče oziroma sedež prodajalca. Predvidene so tudi izjeme za manjše subjekte ali manj tvegane transakcije oziroma za operaterje, ki bodo poročali v tretji državi po modelu OECD. Z namenom učinkovitejšega upravnega sodelovanja predlog uvaja nove in spreminja tudi nekatere obstoječe institute, kot so skupni davčni nadzor in skupinska zaprosila ter določitev rokov za posamezne instrumente upravnega sodelovanja. Direktivo je treba v slovenski pravni red implementirati do konca tega leta. Predlog zakona vsebuje tudi nekaj drugih sprememb, ki so se v praksi pokazale kot nujne oziroma pomenijo izboljšave veljavne ureditve davčnega postopka v smeri lažjega in hitrejšega uveljavljanja pravic in pravnih koristi zavezancev za davek. Slednje se nanašajo tudi na rešitve, ki so bile vključene v predlog poslanskega zakona, za katerega je Vlada sicer podala odklonilno mnenje, saj je presodila, da je treba predloge preučiti z vidika primernosti in da bodo, če bo tako ocenjeno, vključeni v prihodnje spremembe in to so te spremembe, to smo vključili. Zadržki so bili, naj spomnim zgolj na tistega, ki je predvideval, da v primeru samo prijave se ne šteje več, se pravi, davčna zatajitev za kaznivo dejanje, kar smo ocenili za skrajno neprimerno. Tako so v ta predlog zakona vključene vsebine, za katere je Vlada ocenila, da so potrebne, zaradi lažjega izpolnjevanja davčnih obveznosti. Vključeni so tudi popravki, zaradi pravilnega prenosa evropskih direktiv in nekateri redakcijski popravki. Na primer predlaga se, da za prevzem dokumentov s portala e-davki zavezanec ne bo več potreboval kvalificiranega digitalnega potrdila. Uvaja se posebno pravilo glede vrstnega reda plačila davka na promet nepremičnin, davka na dediščine in darila ali davka na motorna vozila. Zaradi odločbe Ustavnega sodišča se dopolnjuje določba v zvezi z izdajo odločbe v primeru poroštva. Uvaja se poenotenje rokov za izpolnjevanje določenih obveznosti, kar bo omogočilo plačevanje obveznosti z enim plačilnim nalogom in končno se zagotavlja ustrezen prenos direktive o mehanizmih za reševanje davčnih sporov v Evropski uniji in direktive o določitvi pravil poti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga.

Na podlagi sprememb Zakonodajno-pravne službe so bili pripravljeni tudi amandmaji, h katerim je Vlada podala soglasje, se odpravljajo pomanjkljivosti, ki jih je Zakonodajno-pravna služba izpostavila v svojem mnenju. Vlada predlaga, da podprete predlog zakona in seveda tudi omenjene amandmaje.

Hvala.

Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe?

Izvolite, gospa Damjana Mlakar.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih pristojnosti in dala pisno mnenje, ki vsebuje predvsem pripombe k posameznim členom. Z amandmaji poslanskih skupin koalicije so pripombe v veliki meri ustrezno upoštevane. Glede ostalih pa so bila tekom usklajevanja dana pojasnila Ministrstva za finance.

Hvala.

hvala lepa.

Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ne vidim nasprotovanja.

Prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter o vloženih amandmajih.

V razpravo dajem člene od 1. do 4., h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne.

Prehajamo na 5. člen in amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne želi. Glasujemo o vloženem amandmaju k 5. členu.

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, za je glasovalo 9, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 6. člen, h kateremu ni vloženega amandmaja? Želi kdo razpravljati? Ne želi.

Prehajamo na 7. člen, h kateremu je vložen amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne želi. Prehajamo na glasovanje.

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, za je glasovalo 9, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 8. člen, h kateremu ni vloženega amandmaja. Želi kdo razpravljati? Ne želi. Prehajamo na obravnavo 9. člena in amandmaja k 9. členu poslanskih skupin SD, Levica in Svoboda. Želi kdo razpravljati? Ne želi. Prehajamo na glasovanje.

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, za je glasovalo 9, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Amandma je sprejet.

Na razpravo dajem 10. člen, amandma k temu členu poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne želi. Prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, za je glasovalo 9, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Amandma je sprejet.

V obravnavo dajem 11. člen in amandma k 11. členu poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne želi.

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, za je glasovalo 9, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Amandma je sprejet.

V razpravo dajem 12. člen, h kateremu ni vloženega amandmaja. Ne vidim razpravljavcev.

V razpravo dajem 13. člen in amandma k 13. členu poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica.

Želi kdo razpravljati? Ne želi.

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, za je glasovalo 9, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Amandma je sprejet.

V razpravo dajem člene od 14 do 16. Želi kdo razpravljati? Ne želi.

V razpravo 17. člen in amandma k temu členu poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Odpiram razpravo. Ni razpravljavcev. Prehajamo na glasovanje.

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, za je glasovalo 9, proti nihče. (Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Amandma je sprejet.

V razpravo dajem 18. člen, h kateremu ni vloženega amandmaja.

Prehajamo na 19. člen, h kateremu je vložen amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Prehajamo na glasovanje.

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, za je glasovalo 9, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Amandma je sprejet.

V razpravo dajem člena 20 in 21 h katerima ni vloženih amandmajev. Ne vidim želje po razpravi.

Prehajamo na 22. člen in vloženi amandma k temu členu poslanskih skupin SD, Svoboda in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne želi. Prehajamo na glasovanje.

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, za je glasovalo 9, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Amandma je sprejet.

V razpravo dajem člene od 23 do 28 h katerim ni vloženih amandmajev. Ni razpravljavce.

V razpravo dajem 29. člen in amandma poslanskih skupin SD, Levica in Svoboda. Želi kdo razpravljati? Ne želi.

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, za je glasovalo 9, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Amandma je sprejet.

V razpravo dajem člene od 30 do 34 h katerim niso bili vloženi amandmaji.

Prehajamo na razpravo 35. člena in amandma vložen k temu členu v Poslanski skupini Svoboda, SD in Levica

Želi kdo razpravljati? Ne želi.

Glasujemo. Navzočih 12 poslank in poslancev, za je glasovalo 9, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člene od 36 38, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ne vidim želje po razpravi.

Prehajamo na 39. člen in amandma, vložen k temu členu s strani poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, za je glasovalo 9. proti nihče.)

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 40. člen in amandma, vložen k temu členu s strani poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne vidim želje.

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, za je glasovalo 9, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V obravnavo dajem še 41. člen in vloženi amandma k temu členu poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, za je glasovalo 9, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

S tem zaključujem razpravo o členih in vloženih amandmajih.

V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj.

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, za je glasovalo 9, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da so členi sprejeti.

S tem zaključujem obravnavo predloga zakona na Odboru za finance. Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Določiti moramo še poročevalca na seji Državnega zbora. Predlagam, da sem to jaz.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O FINANČNI UPRAVI. Predlagatelj zakona je Vlada.

Državni zbor je na 3. redni seji, 27. 10. 2022, sprejel sklep, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo.

K obravnavi te točke so vabljeni: predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance ter Zakonodajno-pravne službe.

Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter Pregled amandmajev z dne 30. 11. 2022. Rok za vlaganje amandmajev je potekel 28. 11. 2022. Amandmaje so vložili: Poslanska skupina SDS k 1. členu in poslanske skupine Svoboda, SD in Levica k 12. in 13. členu.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Želi predstavnik Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Izvolite, gospod državni sekretar Tilen Božič.

Spoštovana predsednica, ponovno hvala za besedo.

Zakon o finančni upravi, ki je določil podlago za ustanovitev združenega organa Finančne uprave Republike Slovenije, njegovo delovanje, organizacijo, naloge in pooblastila, je bil sprejet že v letu 2014. S tem predlogom zakona se odpravlja odstop od sistemske ureditve, ki je bila sprejeta z novelo v začetku tega leta in se nanaša na imenovanje direktorjev finančnih uradov, način odločanja, tukaj mislim na kolegijsko odločanje, ukrepe v zvezi s položajem inšpektorjev, s katerimi se posega v njihovo samostojnost dela, torej dodelitev posameznega postopka drugemu inšpektorju, vodenje in odločanje in odvzem pooblastil inšpektorju. Predlagamo način, ki zagotavlja enotnost oziroma enak položaj direktorjev finančnih uradov s primerljivimi položaji drugih javnih uslužbencev, vodij notranjih organizacijskih enot. Vzpostavlja se enak način odločanja finančne uprave kot to velja za druge upravne organe in zasleduje se tudi primerljivo ureditev položaja davčnih inšpektorjev kot velja za inšpektorje v drugih, na drugih področjih in zagotovitev njihovega samostojnega in neodvisnega izvajanja postopkov davčnih nadzorov ter s tem preprečitev morebitnih arbitrarnih posegov s strani predstojnika organa. Poleg ukrepov, ki so namenjeni vzpostavitvi sistemske ureditve na področju delovanja finančne uprave, so predlagani še ukrepi za izboljšanje učinkovitosti delovanja finančne uprave. Temu so namenjene spremembe ureditve finančne preiskave, pri čemer pa se s predlogom ne vzpostavlja nobena nova možnost za finančno preiskavo. Izpostaviti je treba tudi novo pooblastilo, uporabo tehničnih pripomočkov za pridobivanje podatkov o položaju in gibanju blaga. Cilj namestitve tovrstnih sledilnih naprav je, da se odkrijejo na primer nezakonite proizvodnje trošarinskih izdelkov, ki s svojim delovanjem škodujejo državnemu proračunu. Potrebnosti nujno zakonske urejenosti uporabe geolokacijskih naprav se kaže tudi zaradi pomembnosti zaprosil, ki jih dobiva finančna uprava v okviru mednarodnega sodelovanja in izmenjave informacij, saj druge finančne uprave te rešitve že uporabljajo. Uporaba sadilnih naprav za opravljanje nalog finančne preiskave je ukrep le, kadar končne lokacije tovornega vozila ni mogoče učinkovito ugotoviti z drugimi pooblastili. S predlogom zakona se določa tudi pravna podlaga za uporabo pooblastila za ugotavljanje namenske uporabe označenih energentov za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije ter vozil, prirejenih za prevoz čebeljih panjev, to je povezano z novelo zakona o trošarinah, ki na novo določa pravico do nakupa davčno označenega goriva za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije in vozil, prirejenih za prevoz čebeljih panjev. Ta rešitev, ki ste jo že potrdili v tem Državnem zboru, omogoča prej navedenim, da lahko gorivo pridobijo pod ugodnejšimi pogoji, je pa res, da gre za označeno gorivo, za to, da bo možno tudi spremljati, da se uporablja za tiste namene, kar je bilo tudi predvideno. S spremembami, ki imajo namen izboljšati uspešnost, učinkovitost in preglednost delovanja finančne uprave, se zagotavlja pravna

varnost strank, ki so udeležene v postopkih, ki jih vodi finančna uprava. Rešitve v predlogu zakona ne bodo povzročile finančnih posledic za državni proračun in druga javna finančna sredstva.

Spoštovane poslanke in poslanci, Vlada predlaga, da predlog zakona podprete. Sva pa tukaj s sodelavko na razpolago tudi za vsa morebitna dodatna pojasnila.

Hvala.

Hvala lepa.

Ali želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.) Izvolite, gospa Damijana Mlakar.

Hvala za besedo ponovno.

Zakonodajno-pravna služba je v mnenju z 18. 11. 2022 k predlogu zakona podala pripombe k 12. in 13. členu. K obema členoma so koalicijske poslanske skupine pripravile amandmaja, ki v celoti sledita pripombama in odpravljata pomanjkljivosti, na katere je opozorila Zakonodajno-pravna služba.

Hvala.