Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam.

Pričenjam 7. nujno sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: Martin Marzidovšek in Miha Kordiš s pooblastili, na seji pa kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo Miroslav Gregorič, ki nadomešča gospoda Martina Marzidovška iz Poslanske skupine Svoboda in Nataša Sukič, ki nadomešča Miho Kordiša iz Poslanske skupine Levica.

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora, ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom. Ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO IN EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O TRGOVINI PO SKRAJŠANEM POSTOPKU.

Predlagatelj zakona je Vlada. Kolegij je na 18. 11. 2022 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. K obravnavi te točke so vabljeni: Vlada, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Državni svet, Zakonodajno-pravna služba. Poleg predloga zakona ste prejeli naslednja gradiva: zahtevo poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica za sklic nujne seje odbora za dne 25. 11. 2022, mnenje Zakonodajno-pravne službe za dne 29. 11. 2022, pripombe Obrtno podjetniške zbornice Slovenije z dne 22. 11. 2022, potem predlog za amandma Trgovinske zbornice Slovenije z dne 28. 11. 2022, pojasnila Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe k predlogu zakona z dne 1. 12. 2022 in pripombe Gospodarske zbornice Slovenije, Podjetniško trgovinske zbornice in Združenja malih trgovcev Slovenije z dne 1. 12. 2022. Rok za vložitev amandmaja je tekel do začetka obravnave predloga zakona in je sedaj zaključen. Amandmaje oziroma amandma k predlogu zakona so vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica in to k 1. členu z dne 1. 12. 2022.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Želi predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo podati dopolnilno obrazložitev k členom predloga zakona? Sedaj dajem besedo ministru Matjažu Hanu.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, predsednica. Spoštovane kolegice in kolegi, poslanke in poslanci! Dober dan. V bistvu ne bom dolg.

Najprej naj rečem, da vsi veste, da ne gre za zahteven zakon, da zakon je po skrajšanem postopku. V bistvu na nek način z zakonom, s tem zakonom, ki je pred vami podaljšujemo ali pa stanje, ki je bil spremenjen s PKP v bistvu podaljšujemo oziroma ga uzakonjujemo. Vi veste, da je to tema, ki je Zakon o trgovini je bila ali pa glede zaprtja trgovin je bila tema, ki je tudi romala na referendum. Vsi vemo kakšen je bil takrat referendum kaj so si ljudje mislili. Če smo zelo realni, vsi vemo, da je to, da so ob nedeljah trgovine v Sloveniji zaprte relativno zelo dobro. Da zaradi tega, ker so ob nedeljah trgovine zaprte ni prišlo do neke hude gospodarske situacije za trgovine, za trgovska podjetja in mislim, da smo naredili en korak naprej in vemo kdo so bili takrat predlagatelji. Jaz mislim, da se lahko tudi tistim predlagateljem takrat zahvalimo. Na našem ministrstvu smo pripravili ta Zakon o dopolnitvi Zakona o trgovini. S predlogom zakona, seveda se spreminja določba Zakona o trgovini, ki ureja obratovalni čas prodajaln. Kot sem že rekel, leta 2022 je bila sprejeta novela zakona, na katerih je bila večina prodajaln ob nedeljah in praznikih zaprta, izjema so bile prodajalne s površino do 200 kvadratnih metrov prodajnega prostora v bolnišnicah, bencinskih servisih, železniških in avtobusnih postajah, letališčih, pristaniščih in pa mejnih prehodih. Poleg tega pa tudi vse prodajalne s površino prodajnega prostora do 200 kvadratnih metrov, s katerim delom opravlja samostojni podjetnik oziroma lastnik prodajalne ali pa zakoniti zastopnik pravne osebe, zdaj, ali pa lahko mu tudi rečemo prokurist.

In ta novela je bila takrat, seveda se spomnim tudi sam, sprejeta z veliko, veliko večino.

Zaprtje prodajaln ob nedeljah in praznikih je seveda vplivalo na poslovanje subjektov, vendar ne v taki meri, da bi zadeve lahko bile kritične.

Seveda so se s tem zakonom, ko smo zakon sprejeli, na ministrstvo začeli obračati predstavniki, ne vem, občin ali pa lokalne samouprave, katerih so, kateri imajo v svoji lasti Turistične informacijske centre, da bi lahko obratovali ob nedeljah, niso pa smeli prodajati pa spominkov in tako naprej in to se mi zdi res brez veze, in se mi zdi, da je prav, da s tem zakonom to zdaj na nek način podaljšujemo.

In podobno, pa podobno smo imeli tudi probleme, kar se tiče muzejev.

Tako da je ta veljavna ureditev je predstavljala v bistvu težave za prodajalne, ki delujejo tudi v okviru letališč. Dobro, zdaj mi v Sloveniji žal imamo samo eno letališče, ki jih ima pač trgovino na svojem, v svojih prostorih in zato ga, bom rekel, uvrščamo med izjeme. In pa tudi glede same kvadrature.

Zdaj, okoli letališč, nek, saj veste, vi, večina od vas se dnevno, bom rekel, ste prisotni na letališčih, glede na to, da potujete v tujino in tako naprej, in zadeve zelo dobro poznate. Tako da vam ne bi rad razlagal.

Zdaj, če želimo, da zadeve naprej funkcionirajo tako kot zdaj, mi moramo ta zakon sprejeti, zato, da bodo s 1. januarjem v bistvu zadeve lahko funkcionirale naprej.

Zdaj, če se dotaknem še same procedure, seveda smo mi šli na Ekonomsko-socialni svet, kjer so ga seveda predstavniki delojemalcev podprli, vendarle v obsegu, v tem obsegu, kot smo tudi mi sami zapisali, da ne bi prišlo do kakšnih drugih izjem. Delodajalska stran, pa moram pošteno povedati, pa je bila seveda do predloga zadržana, ker seveda bi si ji delodajalci, in to jih jaz tudi razumem, želeli še, bom rekel, razne izjeme. Vendar smo pač se odločili na Vladi, zaradi vseh znanih dejstev in zgodovine tega teka zakonodaje in tako naprej, da ne podpremo, ne podpremo njihovih pogledov. Mi smo dobili seveda še pripombe tudi v obliki amandmajev, da bi jih v obliki amandmajev, vendar bi prosil, da tu ne delamo zdaj velikih salto mortale, ker si bomo naredili več težav kot pa koristi.

Zdaj, malo moramo pogledati tudi na delavke in delavce v trgovinski dejavnosti. To se mi zdi zelo dobro in kakorkoli, tudi prav je, da oni ohranjajo, da so ob nedeljah in praznikih lahko med svojimi družinami, kar se mi zdi to zelo, zelo pomembno.

Tako da, jaz bi s tem končal, ker sem na začetku rekel, da ne gre za nobene bistvene spremembe. V bistvu uzakonjamo to, kar je zdaj že je. Jaz bi se vam zahvalil in prosil za podporo, da lahko na nek način s 1. januarjem zadeve naprej funkcionirajo kot zdaj.

Hvala lepa.

Hvala lepa minister.

Želi predstavnica Zakonodajno-pravne službe besedo? (Da.)

Izvolite, gospa Helena Rus, beseda je vaša,

Hvala za besedo.

Naša služba je predlog zakona preučila z vidika naših pristojnosti in podala pisno mnenje. V mnenju smo izpostavili odločbo Ustavnega sodišča, v zvezi s katero smo opozorili, da v gradivu niso navedeni razlogi, zaradi katerih se omejitev prodajnega prostora ne določa za turistično informacijske centre in pa muzeje. Zato bi bilo treba predlagano rešitev dodatno utemeljiti ali pa v velikost prodajnega prostora zamejiti. Poleg tega smo opozorili, da je treba dodatno pretehtati določbo šestega oziroma sedmega odstavka. Amandma koalicijskih poslanskih skupin sledi naši pripombi k šestemu oziroma sedmem odstavku. Glede opozorila, ki se nanaša na omejitev prodajnega prostora pa je ministrstvo podalo pisna pojasnila. Hvala.

Hvala lepa Zakonodajno-pravni službi. Odboru predlagam, da po končani razpravi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika glasuje o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali mogoče kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

In prehajamo na razpravo o členih predloga zakona ter razpravo in glasovanje o vloženem amandmaju. V razpravo dajem prvi člen in amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Gospod Breznik, izvolite, beseda je vaša.

Najlepša hvala, gospa predsednica. Spoštovani minister, spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi!

Bom zelo kratek. Največkrat nisem. Če spremljamo tudi mednarodne primerjave velikih turističnih središč, o katerih dostikrat govorim tukaj v parlamentu, predvsem Avstrije, Nemčije, Švice in tako naprej, lahko ugotavljamo, da tudi oni imajo nekatere izjem. Jaz mislim, da da da te izjeme glede obratovalnih časov in tega, da temu moramo slediti, da tu po moje ne izneverimo vseh tistih, ki so na referendumu bili za to, da se ob nedeljah trgovine zaprejo, ampak gre res za nekatere anomalije, gre za velika turistična središča, gre tudi za čas, ko recimo so neki prazniki, pa pride potem praznik na recimo četrtek, petek ali pa petek in soboto, pa potem še v nedeljo zaprto in takšne stvari, seveda pa moramo odpirati, lahko bi rekel odprto pobudo tistim najmanjšim, privatnim, manj malim trgovcem, ki sami delajo v trgovinah in mislim, da do zdaj so se te zadeve izkazale kot dobre. Torej ne silimo nobenega, predvsem tisti, ki so zaposleni, jih ne silimo, da mora ob nedeljah delati. Kot je rekel danes minister, lahko ugotavljamo, da po vsem tem času trgovska dejavnost ni doživela tistega, lahko bi rekel, upada prodaje, ker mislim, da se ljudje zavedajo, da so v nedeljo trgovine večinoma zaprte, razen manjših družinskih prodajaln in nekih turističnih središč in da zaradi tega kupujejo tiste nujne potrebščine, torej pred tem časom. S to novelo, bi lahko rekel, pa sledimo nujnim potrebam, ki so pomembne in ki jih v bistvu imajo tudi države, recimo Nemčija ima zaprti tako imenovani čas ob nedeljah od leta 1956 recimo in mislim, da tudi Slovenija temu sledi in spoštuje, lahko bi rekel, prosti čas delavk in delavcev v trgovski dejavnosti.

Tako, da v Slovenski demokratski stranki bomo tako amandma kot sam samo besedilo, torej novele Zakona o trgovini podprli. Najlepša hval.

Hvala lepa. Besedo želi minister. Izvolite.

Najlepša hvala. Gospod Franci, glede na to, da smo dolgo kolega, tako lepo si povedal, bi lahko danes normalno tukaj sedel namesto jaz pa tam, ker si isto povedal, kar sem jaz hotel povedati, mogoče še z bolj izbranimi besedami. In ja, jaz se samo eno stvar bi rekel, se spomnim dveh momentov v Državnem zboru, dveh zakonov, kjer sem mislil, da se bodo stvari zelo poslabšale, eden je bil Zakon o trgovini, ki smo ga zaprli in sem mislil, da bo seveda zelo slab glede ekonomske logike in tako naprej. In drugi, če se spomnite, ko smo prepovedali kajenje v lokalih, takrat sem tudi mislil in takrat je bil veliko, veliko razburjenje med vsemi gostinskimi lokali, lastniki, da bo promet padel, hvala bogu, nič od tega ni bilo in včasih moramo biti samo korajžni pri svojih odločitvah in ne vztrajati pri nekaterih praksah, ki mogoče vidimo, da niso dobro. Tako, da hvala vam lepa za podporo.

Želi še kdo razpravljati? gospod Jožef Horvat, izvolite.

Hvala lepa gospa predsednica. Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi.

Mogoče za osvežitev spomina, nedavno, bolj točno konec leta 2017 je Državni zbor obravnaval predlog novele Zakona o trgovini, ki je predlagal omejevanje obratovalnega časa trgovin ob nedeljah s precejšnjim številom izjem. Takratni predlog zakona tudi ni obrazložil določitve najvišje meje prodajalne, površine trgovine, pri kateri je še mogoče trgovino v nedeljo odpreti. Prav ta utemeljitev pa je v skladu z odločbo Ustavnega sodišča nujna za zagotovitev ustavne skladnosti Predloga zakona.

V času obravnave takratnega zakonskega predloga pa je bil o tem vprašanju dosežen tudi dogovor med delodajalci in sindikati, kar smo krščanski demokrati kot pomemben korak naprej tudi pozdravili.

Določanje obratovalnega časa trgovin ob nedeljah v našem prostoru ni nekaj neobičajnega. Na tak ali drugačen način, zaprtje trgovin ob nedeljah določajo države, kot so Avstrija, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Belgija, mogoče še kakšna.

V Novi Sloveniji se zavedamo, da moramo pri zakonskem urejanju možnosti obratovanja trgovin ob nedeljah tehtati več vrednot pravzaprav. In tega ne jemljemo zlahka. Na eni strani imamo omejitev poslovne svobode trgovine, da svobodno določa svoj obratovalni čas, na drugi strani imamo zagotavljanje možnosti nedeljskega počitka trgovkam in trgovcem ter možnost, da nedeljo preživijo s svojimi najbližjimi.

No, če malo še k temu dodam, iz krščanskega izročila, ker ga seveda vsi dobro poznate, na katerem je oblikovan tudi srednjeevropski civilizacijski okvir, v katerega spada Slovenija, izhaja, da človek v vsakem tednu potrebuje dan počitka. Vendar pa ne gre zgolj za zagotavljanje počitka posameznika na naključni dan v tednu, ampak gre tudi za to, da ima človek možnost, da ta dan počitka preživi skupaj s svojo družino, s svojimi najbližjimi. Že čisto zaradi praktičnih razlogov pa to ni mogoče brez uskladitve oziroma poenotenja družbe o vprašanju, kateri dan v tednu je to. V državah, ki so utemeljene na krščanskem izročilu, je ta dan nedelja, kar v slovenskem jeziku pove že ime dneva samo.

V Novi Sloveniji smo pri poseganju države v poslovno svobodo v skladu z načelom subsidiarnosti zadržani. Vendar pa prav ta nujnost po družbenem poenotenju okrog enega prostega dne v tednu, z namenom uresničevanja vrednot družine, predstavlja enega od argumentov zato, da se to vprašanje uskladi in uredi na višji ravni.

Opuščanje nedelje kot dela prostega dne namreč v naši družbi prispeva svoj del k okrnitvi družinskega življenja, saj otežuje preživljanje prostega dne z družinskimi člani. In ne pozabimo te že skoraj klišejske resnice, da je družina temelj, temeljna celica družbe.

Zavedamo se, da možnosti nedeljskega počitka ne moremo zagotoviti vsem. Obstajajo poklici, katerih izvajanje je v določenih primerih nujno tudi v nedeljo. Pri vsakem od njih je treba posebej pretehtati. Vendar pa je namen poenotenja družbe okrog nedelje, kot dela prostega dne, omogočiti nedeljski počitek in čas za družino kar v čim večjem številu državljank in državljanov, katerih nedeljsko delo ni nujno.

Zdaj, v času naše Vlade, prejšnje Vlade, so se določile nove začasne izjeme v Zakonu o trgovini. V enem od tako imenovanih PKP se je določilo, da se lahko obratovalni čas prodajalne na letališčih, turistično informacijskih centrih, torej TIC, ter muzejih določi brez omejitev. Seveda ta ukrep velja samo do konca tega meseca oziroma do konca tega leta.

Spremembe smo takrat argumentirali s spodbujanjem turizma, ki je utrpel hude posledice zaradi epidemije COVID, ter z dejstvom, da prodajalne znotraj letališč v pretežni meri presegajo 200 kvadratnih metrov. Nova Slovenija je takrat seveda glasovala za te spremembe.

Po temeljiti razpravi na seji Poslanske skupine o tem predlogu, ki ga prinaša Vlada na ta odbor, smo se iz čisto pragmatičnih razlogov odločili, da bomo te spremembe, torej ta zakon tudi podprli.

Hvala lepa.