Dobro jutro, spoštovane kolegice in spoštovani kolegi! Začenjam 11. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani in se na seji kot nadomestne članice in člani nahajajo naslednji poslanke in poslanci, in sicer, najprej sem prejel opravičila o odsotnosti. In sicer so odsotni: dr. Anže Logar, Janez Janša in Franci Breznik. Na seji s pooblastili sodelujejo e naslednje poslanke in poslanci: Tamara Vonta nadomešča poslanca mag. Miroslava Gregoriča, Miha Kordiš nadomešča poslanca dr. Mateja Tašner Vatovca, Tereza Novak nadomešča poslanca Dejana Premika, Rastislav Vrečko nadomešča poslanca Dušana Stojanovića in Sara Žibrat nadomešča poslanko Leno Grgurevič.

Vse lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. 5. 12. 2022 ste prejeli predlog za širitev dnevnega reda s točkama 1a, 1b in 1c. Predlagam, da najprej glasujemo o predlogu za širitev s točko 1a. Glasujemo. Navzočih je 10 poslank in poslancev, za je glasovalo 9, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Prehajamo na glasovanje o predlogu za širitev s točko 1b. Glasujemo. Navzočih je 11 poslank in poslancev, za je glasovalo 10, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Obveščam vas o še enem pooblastilu, in sicer Mojca Šetinc nadomešča Martina Marzidovška.

Prehajamo še na glasovanje o predlogu za širitev s 1c. Glasujemo. Navzočih je 11 poslank in poslancev, za je glasovalo 10, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Tako je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem in z izglasovanimi širitvami.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.

Ta točka je uvrščena na dnevni red rednih sej Odbora za zunanjo politiko na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o zunanjih zadevah. Glede poteka te točke naj vas spomnim, da ob smiselni uporabi 245. in 246. člena Poslovnika ustna predstavitev poslanskih vprašanj ne sme trajati več kot tri minute, odgovor predstavnika Vlade pa lahko traja največ pet minut. Možno je tudi dopolnilno vprašanje poslanca, ki lahko traja največ dve minuti, dopolnitev odgovora predstavnika Vlade pa lahko traja tri minute. Obveščam vas tudi, da ob smiselni uporabi dvesto 242. člena Poslovnika lahko poslanec na eni seji postavi največ dve ustni vprašanji. Tako bi uveljavili ustaljeno prakso, in sicer, da bi najprej postavili ministrici sklop vprašanj, potem pa bi besedo za odgovore predali ministrici.

Želi kdo želi besedo? Lucija Tacer, izvolite.

Hvala za besedo.

Spoštovani! Spoštovana ministrica, kolegice poslanke in poslanci!

Želela bi vam zastaviti vprašanje glede situacije v Iranu. Vemo, da so septembra izbruhnili protesti, potem ko je umrla Masha Amini, ženska, ki je v bistvu umrla v pridržanju moralne policije zato, ker naj ne bi spoštovala pravil glede zakrivanja, pokrivanja las.

V EU smo tudi videli odziv parlamenta, sprejeta je bila resolucija, tudi nekateri dodatni ljudje, povezani z represijo v Iranu, so bili uvrščeni na seznam sankcij.

Zanima me, če bi vam, če bi nam lahko vi malo pojasnili vlogo Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve na tem področju.

Hvala.

Hvala lepa za vaše vprašanje.

Še kdo želi postaviti vprašanje? Ne.

Vidim, da ni več interesa, zato spoštovana ministrica, prosim, če lahko odgovorite.

Hvala lepa, predsednik.

Vse članice in člane odbora lepo pozdravljam!

Hvala za vprašanje v zvezi z Iranom. Iran pozorno spremljamo vse proteste, ki se dogajajo po smrti omenjene Mashe Amini v priporu 16. septembra. Slovenija je zelo zaskrbljena zaradi obtožb o razširjenih kršitvah človekovih pravic žensk in deklet v Iranu, vključno s sporočili o ženskah, ki so pretepene, so žrtve spolnega nasilja, diskriminacije, tudi priporov aretiranih. Jaz sem imela priložnost govoriti z iranskim zunanjim ministrom zelo kmalu po dogodku ob robu zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku in v pogovoru sem sama izrazila ostro obsodbo in skrb zaradi kršitev človekovih pravic žensk in deklet, tudi zaradi stanja svobode medijev v državi, dala resna opozorila.

Enako smo zelo hitro septembra podprli izjavo Josepha Borella, vodja evropske diplomacije, konec septembra, to je bil takrat ustrezen odziv na dogajanje v Iranu.

Je pa dejstvo, da je v Iranu umrlo najmanj 300 ljudi od takrat naprej, kar seveda ostro obsojamo in obžalujemo, vključno z najmanj 50 otroki, kar je srhljivo in grozljivo, kar se dogaja. Sodelovali so v mirnih protestih mlade ženske, samo zaradi dejstva o prisilnem obveznem nošenju naglavne rute so se dogajale tudi številne samovoljne aretacije številnih udeležencev protestov.

Zdaj, pred kratkim je bila tudi skupščina, zasedanje Sveta za človekove pravice, ki je obsodil nasilje nad protestniki v Iranu. To je bilo 24. novembra, tudi sama sem sodelovala virtualno na tem posebnem zasedanju, in takrat smo se dogovorili in Slovenija je podprla tudi resolucijo, ki bo vzpostavila fact-finding misijo, ki bo preiskovala kršitve človekovih pravic, povezane z mirnimi protesti, s posebnim ozirom na dimenzijo spola.

Zdaj, verjetno ste zasledili, da se je na grobo nasilno zatiranje odzval tudi z izjavo predsednik Vlade Golob, takrat, ko je bilo to posebno zasedanje o stanju človekovih pravic v Iranu. Jaz sem govorila tudi z vodjo evropske diplomacije po telefonu, pa tudi osebno, kaj lahko še kot Evropska unija naredimo več, ampak dejstvo je, da smo na tem zasedanju sveta Organizacije združenih narodov za človekove pravice potrdili enako pravico vseh do mirnega protesta in obsodili na ciljno zatiranje protestov, kot sem rekla, izrazili res veliko skrb zaradi uboja in pobijanja otrok med protesti, zaradi poročil o dosojenju smrtne kazni protestnikom, in pozvali Iran seveda k spoštovanju vseh mednarodnih obvez s področja človekovih pravic in izpustitvi vseh, ki so bili priprti zaradi miroljubnih protestov.

Tako da, ves čas situacijo spremljamo, posebej, ko gre za kršitve človekovih pravic in nasilje nad ženskami, so pa tu seveda še druge zadeve, povezane z Iranom.

Hvala.

Hvala lepa.

Ker vidim, aha, Ja, izvolite, mag. Tonin, želite? (Da.)

Spoštovani kolegice in kolegi, dobro jutro, ministrica, dobro jutro!

Slovenija je, vsaj kar se tiče zahodnega Balkana, prislovična podpornica, kar pomeni, da vsaj kar se dogaja na zahodnem Balkanu podpiramo. Moje vprašanje pa je, kakšna so pa naša konkretna dejanja, da bi to ustno podporo tudi začeli prelivati v neka konkretna dejanja? Pa bom precej bolj konkreten, v čem govorim.

Zdaj, v zadnjih dneh se je pojavila nova napetost na Kosovu, med Kosovarji in pa samimi Srbi, ta stvar se še dodatno stopnjuje, prišlo je do streljanja, do nekih eksplozij, vsaj takšna so bila poročila in moje prvo vprašanje je, recimo, kaj bi Slovenija po vaše lahko naredila v odnosu med Srbijo in Kosovom, da se določene stvari vendarle normalizirajo? Ker pogovori tečejo že dolgo časa, nekega napredka ni, kljub temu, da se peljejo na najvišji evropski ravni. Ali po vaši oceni vi vidite tukaj kakšno priložnost za Slovenijo, glede na to, da obe dve državi dobro pozna, da so med obema državama dobri odnosi, da je tukaj morda kakšen korak več možno narediti ravno zaradi dejavnosti Slovenije.

Druga stvar je vrh zahodnega Balkana v Albaniji, ki teče v teh dneh. Še eden izmed mnogih vrhov, ki po moji oceni ne bo dal nobenih konkretnih rezultatov in na takšen način se seveda tudi demotivira in utruja vse narode na zahodnem Balkanu in na nek način kljub ves čas obljubljeni evropski perspektivi do te ne pridejo.

Torej moje drugo vprašanje bi bilo, če tukaj tudi vi vidite, da bi Slovenija lahko bolj konkretizirala svoje prispevke in dejavnosti? Skratka, pod črto, vprašanje je, kako bi lahko bila vloga Slovenije na zahodnem Balkanu bolj konkretna in bolj vidna.

Hvala lepa.

Še besedo ima spoštovana kolegica Eva Irgl.

Izvolite.

Najlepša hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovana gospa ministrica!

Zdaj nedolgo nazaj, torej 23. novembra 2022, je Evropski parlament sprejel resolucijo o uvrstitvi Ruske federacije med države, ki podpirajo terorizem. Spomnili se boste, da sem 19. oktobra prav na tem Odboru za zunanjo politiko, na vas že naslovila ustno poslansko vprašanje v zvezi s tem. _Takrat, moram reči, da mi niste ravno odgovorili na vprašanje celovito. Spraševala sem vas takrat tudi, ali bo Slovenija ukinila vizume za ruske državljane. Seveda tu govorimo ne o ruskih državljanih v celoti, ampak o tistih elitah, ki so podvržene oziroma so nekakšen del političnega režima Putinovega režima in ga tudi podpirajo.

Na to sem vas opozorila tudi na vaši interpelaciji, ki je bila pred kratkim. Vemo tudi, da se je veliko dogajalo na nacionalni ravni drugih držav, da so institucije oziroma države razglasile Rusije, nekatere Rusijo tudi uradno za tako imenovano teroristično državo, to se je zgodilo recimo s poljskim senatom, češkim, latvijskim, estonskim parlamentom. Veste kaj se je dogajalo tudi na odboru Nata, kjer so tudi Rusijo označili kot teroristično državo, sprejeli resolucijo, ampak bistvo te resolucije, ki pa je bila sprejeta 23. novembra, 2022 v Evropskem parlamentu, je to, da resolucija obsoja nezakonito, neizzvano in neupravičeno rusko vojaško agresijo na Ukrajino, obenem pa poziva države članice Evropske unije, kamor sodi seveda tudi Slovenija, da sprejmejo ukrepe za popolno mednarodno osamitev Ruske federacije, naj se vzdržijo torej vseh dogodkov na ozemlju Rusije, naj zmanjšajo stike z uradnimi predstavniki, predvsem pa, da se oblikuje nekakšen pravni okvir Evropske unije za uvrstitev držav med podpornike terorizma in obenem torej tisto, kar je najbolj pomembno, s to resolucijo, Evropski parlament uvršča Rusko federacijo med države, ki podpirajo terorizem in zdaj me zanima še enkrat, ali kot ministrica podpirate resolucijo, ki je bila sprejeta v Evropskem parlamentu z seveda ogromno večino, torej, ki Rusko federacijo uvršča med države, ki podpirajo terorizem, torej, ali se strinjate z vsebino te resolucije v celoti in kako namerava v skladu z ukrepi, ki jih nalaga ta resolucija delovati v prihodnje, kratkoročno, pa tudi daljnoročno, odvisno od situacije, ki se bo odvila v Rusiji in Ukrajini, torej ravnati Republika Slovenija. Najlepša hvala že za vnaprej za vaš odgovor.

Hvala lepa. Še kdo želi postaviti vprašanje? Vidim, da ni interes. Potem pa spoštovana ministrica, prosim za odgovor.

Hvala lepa za dodatna vprašanja.

Najprej spoštovani poslanec Tonin, glede Zahodnega Balkana. Zdaj moje videnje je, da Slovenija in slovenska diplomacija zelo proaktivno deluje v pomoči in podpori vsem državam Zahodnega Balkana v približevanju Evropski uniji. Zelo proaktivno v delu, ko gre za pomoč pri ekonomsko-socialnim reformam, ko gre za pomoč pri približevanju Evropski uniji in pridobivanju nadaljnjih korakov. Zdaj, vi verjetno veste, da je Slovenija zadnje štiri mesece oziroma pet mesecev vodila zelo vidno in odločno kampanjo v podporo pridobitve statusa kandidatke Bosni in Hercegovini. Mi smo pravzaprav bili tista država, ki je štiri, pet mesecev nazaj temo odprla v luči ruske agresije v Ukrajini in posledično ob pridobitvi statusa kandidatke za Ukrajino in Moldavijo in evropske perspektive za Gruzijo. S tem smo želeli pokazati naš angažma, da države zahodnega Balkana ne ostajajo zadaj, da pošljemo regiji močno politično in simbolično sporočilo, ker govorimo o državah, ki so tako ali drugače 20 let od vrha v Solunu vpete v sam širitveni proces. Jaz se zavedam izzivov, ki so v regiji, včasih tudi v odsotnosti enotne evropske širitvene politike ali utrujenosti, tudi zaradi naraščajočih tenzij, kot so bile nedavnem med Srbijo in Kosovom, zaradi teh registrskih tablic. Zdaj ta nedavna zaostritev odnosov, o kateri ste govorili med Srbijo in Kosovom in kaj lahko Slovenija tu naredi. Mi smo bili zelo vpeti tudi v tem delu iskanja rešitve ob zaostrovanju odnosov glede postopnega opuščanja srbskih registrskih tablic na Kosovu in posledičnega izstopa kosovskih Srbov iz institucij. Končalo se je takrat s posredovanjem Evropske unije z gospodom Lajčakom Borellom oziroma sprejetjem predloga 23. novembra, ki vključuje sprejetje ukrepov za preprečitev nadaljnjega zaostrovanja. Tako, da Kosovo ne bo finančno kaznovalo lastnike vozil s srbskimi oznakami dokler potekajo pogovori o normalizaciji in tako naprej. Mi ves čas, tudi z našim, zdaj na novo imenovanim posebnim odposlancem z ministrstva Anžejem Frangežem pozivamo k normalizaciji odnosov, k pomenu nadaljevanja dialoga med državama in tudi v tej mogoče tihi diplomaciji, intenzivno smo aktivni in vpeti v pomoč iskanja rešitev, tudi, kot rečeno, s posebnim odposlancem, ki je bil v regiji že večkrat in tudi intenzivno sodeluje s posebnimi odposlanci tako Evropske unije kot drugih držav. Ključno je, da pogovori o normalizaciji odnosov preidejo iz tako imenovanih tehničnih pogajanj k vsebinskim temam in na to tudi ves čas opozarjamo. Stališče Republike Slovenije tu ostaja nespremenjeno, mi vztrajamo, da moramo doseči, kar zadeva Srbijo, Kosovo, en ključni končni sporazum, ki bo pravno zavezujoč in ga bo tudi mogoče implementirati, da ne bo vseboval nekih dvoumnosti oziroma ne bo imel negativnih učinkov v regijah. Tu ob vlogi Evropske unije, ki je bila posrednica, je v zadnjem trenutku tudi zelo močno v pogovorih, zlasti s kosovsko stranjo, se angažirala tudi ZDA, kar je na koncu nekje pripeljalo do začasne rešitve. Kosovo, Srbija in dialog, ki je odprt, je en velik izziv. Jaz sem zadovoljna, da so vsaj včeraj vsi voditelji res prišli na vrh v Tirano, kjer so uspeli sprejeti tiransko deklaracijo, ki prinaša, in tu je Slovenija precej aktivna, ne gre samo za Bosno in Hercegovino, kjer v tem trenutku pomagamo pri vlaganju zakonov, zato, da bomo imeli pozitivne premike tudi v tej državi, ampak smo proaktivni, ko gre za iskanje energetskih rešitev. Včeraj je bilo v deklaraciji zapisano in jaz mislim, da je to pomembno sporočilo za Balkan, da bomo pomagali z energetskim podpornim paketom, ki bo vreden milijardo evrov, Evropska unija v posojilih in to lahko res pomaga k velikih investicijah in Zahodnemu Balkanu v tej energetski krizi. Enako, da bi šli v skupne nabave plina / nerazumljivo/ in hidrogena na Zahodnem Balkanu. To so pa tiste konkretne stvari, kjer Slovenija tudi s svojim znanjem v pogovorih veliko prispeva. Tako da, kar zadeva Zahodni Balkan, jaz lahko samo na koncu rečem, da brez aktivne vloge slovenske zunanje politike in to enotne zunanje politike ne bi o širitvi toliko danes govorili, verjetno znotraj vseh platform Evropske unije, kot danes govorimo prav v luči te ruske agresije v Ukrajini. Ker stalno tudi opozarjamo na varnostna tveganja, ki so v regiji, potencialna varnostna tveganja v odsotnosti, če državam Zahodnega Balkana ne bi pomagali na tej poti do Evropske unije in na regijo preprosto pozabili. Tako da, to bomo nadaljevali naprej. Jaz tudi upam za zaključek, da bomo uspeli, ker potekajo te dni intenzivni pogovori s statusom kandidatke Bosni in Hercegovini še na vrhu do konca tega leta. Ta hip sem, bi rekla, previdno optimistična, ampak imamo dovolj pozitivnih indicev, da bi lahko s tem uspeli v sklepih vrha, ki bo decembra.

Kar zadeva poslanka Irgl vprašanje Rusije in resolucije, ki jo je sprejel parlament 23. novembra, v kateri je parlament ugotovil, da Rusija je država, ki podpira terorizem in uporablja teroristična sredstva. Tu je treba malo pogledati vseeno širše ozadje. Podobno je resolucije o razglasitvi Rusije kot terorističnega režima ali države, ki podpira terorizem so do sedaj sprejeli parlamenti baltskih držav Poljska, Češka in Nizozemska, vendar pa v evropski zakonodaji ni kategorije ali seznama držav, ki podpirajo terorizem. Evropska unija ima en seznam terorističnih organizacij, na katerega se lahko uvrstijo skupine, subjekti, posamezniki, ne pa tudi države in zato Evropski parlament v tej resoluciji poziva Evropsko unijo in države članice naj oblikujejo pravni okvir unije za uvrstitev držav med podpornike terorizma in med države, ki uporabljajo teroristična sredstva. Tudi ZDA recimo, ki ima tak seznam za države na njem je trenutno Kuba, Iran, Sirija, Severna Koreja kljub pozivom še niso uvrstile Rusije na seznam. In res je, prejeli smo pisno vprašanje, smo tudi odgovorili, bi pa želela ob tem še enkrat povedati. Rusija je agresor, o tem ni dvoma. Slovenija ves čas obsoja rusko agresijo v Ukrajini in nikoli ne bo priznala politike močnejšega oziroma prilastitve tujega ozemlja z vojaško silo. V Sloveniji trdno zagovarjamo pravico Ukrajine, da se bori za ozemeljsko suverenost in celovitost. Vlada je tudi sredi novembra sprejela in ostro obsodila sistematične napade na civilno prebivalstvo, načrtno uničevanje kritične oziroma energetske infrastrukture in Rusko federacijo pozvala, naj takoj preneha s takšnim delovanjem. Mi smo tudi ves čas in še vedno podpiramo obsežne omejevalne ukrepe Unije, ki so usmerjene proti ruskemu političnemu vodstvu. Hkrati opozarjamo, da bodo morali in morajo vsi odgovorni za ta grozodejstva v Ukrajini odgovarjati, zato tudi Slovenija ves čas odločno podpira preiskavo, kazenski pregon vojnih zločinov in na tak način bo zadoščeno pravici. Verjetno veste, da se vzpostavlja posebno sodišče, ki ga v tej fazi tudi Slovenija podpira. Tako da, kar zadeva naše aktivnosti glede dogajanja v Ukrajini, smo izjemno proaktivni tudi s pomočjo, tako materialno, tako humanitarno, ne govorim o moralni, tudi vojaško. In če bi prišlo do tega, da bi nekje bila sprejeta evropska zakonodaja na podlagi resolucije, da bi morali odločati o tem ali je Rusija teroristična država, potem bo to zadeva, ki bo prišla v parlament in bomo na vsak način znotraj Evropske unije tudi iskali soglasje. Hvala.