Lepo pozdravljeni.

Spoštovane članice in člani Komisije za nadzor javnih financ, na 6. nujni seji komisije. Pozdravljam tudi lepo ministra, ostale goste iz Slovenskega državnega holdinga in tudi HSE.

Torej pričenjamo 6. nujno sejo komisije. Obveščam vas, da se seje ne more udeležiti poslanec Jani Prednik. Prav tako imamo pooblastilo o nadomeščanju in sicer Tomaž Lah nadomešča gospo Moniko Pekošak.

S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje. Se opravičujem, da je sklic seje tako skop, ampak skop je zaradi tega, ker vemo toliko kot vemo glede edine točke dnevnega reda. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s samim sklicem.

Torej prehajamo na 1. in tudi edino TOČKO DNEVNEGA REDA - DOKAPITALIZACIJA SKUPINE HSE V VIŠINI SKORAJ 500 MILIJONOV EVROV IN STANJE V SKUPINI HSE, KI VELJA ZA STRATEŠKO NALOŽBO DRŽAVE, KI PROIZVEDE ŠESTDESET ODSTOTKOV CELOTNIH POTREB ELEKTRIČNE ENERGIJE ZA REPUBLIKO SLOVENIJO. In ker gre za takšen znesek po tem, ko je Državni zbor konec septembra potrdil tudi poroštveni zakon v višini 800 milijonov, je prav, da danes o tem spregovorimo.

Kot gradivo k točki dnevnega reda ste prejeli obrazložitev z omenjeno prilogo, s poročilom za javnost s strani Slovenskega državnega holdinga. To je tudi vse kar javnost zaenkrat ve.

K točki so bili vabljeni: minister za finance, gospod Klemen Boštjančič, mag. Žiga Debeljak, predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga, dr. Tomaž Štokelj, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne, gospod Uroš Podobnik, poslovni direktor Holdinga Slovenske elektrarne, Ministrstvo za finance, Slovenski državni holding in Holding Slovenske elektrarne, d. o. o.

Vse goste še enkrat lepo pozdravljam in hvala za udeležbo.

Glede na to, da imamo samo sporočilo za javnost, in da javnost veliko o tem ne ve, vas bom jaz prikrajšal za svoj uvod, pa za morebitna vprašanja, tako da besedo najprej dajem gospodu ministru, Slovenskemu državnemu holdingu in HSE.

Zaradi javnosti, ki nas spremlja neposredno in tudi zainteresirane medijev pa naj povem, da se pogovarjamo o dveh tranšah v skupni višini skoraj 500 milijonov evrov, pol milijarde evrov, ki ga država namenja HSE-ju z obljubo, da se bo ta denar do konca leta 2024 vrnil oziroma citiram, »s prizadevanji«, da se bo ta denar vrnil. Ob tem ne zanemarimo dejstva, da smo za teh šest dali milijardo 400 milijonov evrov denarja. Pri tem je tudi ta Državni zbor samo s 4 glasovi proti glasoval tudi o državnem poroštvu. Torej, uvodna beseda, gospod minister, je vaša.

Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Holding Slovenske elektrarne je po knjigovodski vrednosti tretja največja družba v stoodstotni državni lasti in je zaradi svoje dejavnosti zagotavljanja električne energije po strategiji upravljanja kapitalskih naložb države opredeljeno kot strateška družba, zato je pregledno, gospodarno, strokovno in odgovorno upravljanje s to družbo zelo pomembno. Skladno z zakonom upravljanje s to družbo v imenu in za račun Republike Slovenije izvaja Slovenski državni holding. Osnovni namen upravljanja z družbami s strani SDH in ne Vlade je ločitev funkcije države kot lastnice kapitalskih naložb od drugih funkcij države oziroma ločitev politike od sprejemanja strokovnih poslovnih odločitev družbe, kar je tudi mednarodna dobra praksa korporativnega upravljanja družb v državni lasti. V konkretnem primeru aktivnosti v zvezi z družbo HSE to pomeni, da sta za pregledno, skrbno, odgovorno in gospodarno ter od politike in drugih zunanjih dejavnikov neodvisno upravljanje družbe v prvi vrsti odgovorna poslovodstvo in nadzorni svet HSE. V imenu ustanovitelja po enakih načelih sledita uprava in nadzorni svet SDH. Vsi navedeni organi so skrbno pregledali situacijo v družbi HSE in vsak v svoji pristojnosti tudi potrdili rešitev, ki načrtuje naknadno vplačilo kapitala države v družbo HSE v višini do 500 milijonov evrov. SDH je kot pogoj za transakcijo izvedel tudi test zasebnega vlagatelja iz katerega izhaja, da je vrednost lastniškega kapitala v primeru izvedbe naknadnega vplačila v kapital višja od vrednosti lastniškega kapitala v primeru, če naknadno vplačilo ne bi bilo izvedeno. S tem je izkazana ekonomska upravičenost transakcije v okviru katere je cilj, da se celotni znesek naknadnih vplačil kapitala vrne državi najkasneje do konca leta 2024. Vse navedene aktivnosti ne pomenijo, da Vlada pri njih ni sodelovala in da ne nosi nobene odgovornosti. Vlada je namreč na podlagi 30. člena Zakona o SDH na predlog Slovenskega državnega holdinga podala soglasje k spremembi letnega načrta upravljanja v delu energetike in s tem k prvemu svežnju v višini 300 milijonov evrov, ki je bil v družbi HSE nakazan v ponedeljek 5. decembra. Vlada bo skladno z zakonskimi pristojnostmi odločala tudi o podaji soglasja k predlogu SDH tudi o drugem svežnju v višini do 200 milijonov evrov, ki mora biti družbi HSE na podlagi ocen SDH nakazan do 15. decembra. Vsa gradiva SDH, ki so bila predložena v odločanje vladi, vsebujejo natančen opis situacije, vključno z likvidnostnimi potrebami. Vendar so vsa gradiva označena kot poslovna skrivnost, zato bom za pojasnjevanje teh v nadaljevanju zaprosil predstavnike SDH in HSE. Vlada pričakuje od obeh družb, da bodo vsa dodeljena sredstva uporabljena transparentno in gospodarno ter da bodo državi v skladu z napovedjo v roku najmanj dveh let tudi vrnjena. Vlada bo to skrbno spremljala in pričakuje, da bo SDH o tem poročal vladi in tudi Komisiji za nadzor javnih financ v četrtletnih poročilih o upravljanju v skladu s 67. členom Zakona o SDH. K transparentnosti teh aktivnosti in porabe proračunskih sredstev pripomore tudi današnja razprava na Komisiji za nadzor javnih financ. Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospod minister. Besedo ima sedaj Slovenski državni holding.

Hvala lepa, predsednik in lep pozdrav tudi z najine strani!

Mogoče bi uvodoma poudaril, kot je sicer tu prisotnih znano, da je Slovenski državni holding na podlagi 56. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu zavezan k zelo visoki stopnji varovanja vseh dejstev, okoliščin in podatkov o družbah, ki jih opravljamo. Tako da podrobnosti mi na podlagi zakonskih omejitev ne moremo podajati. Edini tu prisoten, ki lahko presodi, da jih poda, je generalni direktor družbe HSE, gospod Štokelj, ki je pač tudi med nami in bo lahko zagotovo bolj podrobno pojasnil stvari.

Celoten okvir ukrepov, ki smo jih izvedli, je podal že gospod minister. Jaz bi mogoče malo podrobneje razložil kakšne upravljavske aktivnosti smo v zvezi z likvidnostnimi primanjkljaji v HSE izvajali v okviru SDH. Mi smo bili 15. 10. obveščeni s strani poslovodstva HSE, da je prišlo do težav v eni od odkopnih komor rudnika lignita, zaradi česar je pričakovati, da bo TEŠ po različnih scenarijih dalj časa izven omrežja, zaradi česar bo morala družba izvesti nadomestne nakupe električne energije. To je bil še dodaten negativen dejavnik v poslovanju HSE, poleg izjemno slabe hidrologije, ki jih je pač prizadela in so imeli izpade pri proizvodnji električne energije tudi zaradi nizkega vodostaja in pretoka vod pri hidroelektrarnah.

Banke, poslovne banke žal niso bile pripravljene zagotoviti dovolj likvidnostnih virov v družbi HSE, kljub temu, da je bilo poroštvenih sredstev na podlagi poroštvenega zakona dovolj. Mi smo takoj po teh informacijah pristopili in vzpostavili stike s HSE, se pogosto sestali, temeljito analizirali, proučili situacijo skupaj z njimi in na podlagi projekcij / nerazumljivo/ denarnih tokov, ki jih je skupina HSE pripravila, ugotovili, da bodo imeli v decembru do približno 500 milijonov evrov primanjkljajev, ki jih sami iz lastnih virov in iz virov, ki jih lahko pridobijo od poslovnih bank, ne morejo financirati. Ker bi morebitne likvidnostne težave HSE povzročile veliko gospodarsko škodo, sodi pa med naše najpomembnejše naložbe, smo nemudoma pristopili k spremembam letnih načrtov upravljanja, ki jih je tudi gospod minister že omenil, ki postavljajo okvir našega delovanja.

S temi spremembami smo želeli pridobiti možnost, da za premostitev likvidnostnega primanjkljaja družbo HSE tudi dokapitaliziramo, seveda v odsotnosti drugih instrumentov, ki bi jih lahko za ta namen sicer uporabili. Prvo povečanje, prvi ukrep do 300 milijonov sredstev in s tem povezano s spremembo letnega načrta upravljanja je Vlada Republike Slovenije že potrdila, drugi ukrep, dodatnih 200 milijonov pa je še v potrjevanju.

Preden smo se odločili za dokapitalizacijo, smo temeljito preučili vse elemente, pridobili skrbno vse potrebne informacije od skupine HSE, predvsem pa izvedli tudi test zasebnega operaterja, ki kaže, da bi se v normalnih tržnih pogojih tudi zasebni investitor odločil za tovrstno dokapitalizacijo in zagotovitev premostitve likvidnostnih težav družbe HSE. Torej, v tem primeru ne gre za državno pomoč, ampak za dokapitalizacijo z namenom, da se prepreči večja gospodarska škoda, kar bi storil tudi vsak običajen zasebni investitor. Ker ne gre za trajno dokapitalizacijo, ampak pravzaprav za uporabo instrumenta dokapitalizacije za namen premostitve likvidnostnih težav, smo uporabili poseben instrument dokapitalizacije, ki se imenuje naknadno vplačilo kapitala. Prednost tega instrumenta je, kot sem omenil, da ne gre za trajno povečanje osnovnega kapitala, ampak omogoča fleksibilno vračilo lastniku, ko ima družba za to na razpolago dovolj lastnih virov.

Glede na projekcije, ki so bile pripravljene, in trenutno znane okoliščine, bo skupina HSE celotni v naknadno vplačani kapital povrnila najkasneje do konca leta 2024. V HSE smo tudi vzpostavili posebne dodatne mehanizme za nadzor nad likvidnostjo in upravljanje s tveganji v skupini, opravili z njimi sestanke, po…, imenovali posebnega pooblaščenca, ki bo redno prisoten v družbi HSE in na licu mesta spremljal, kaj se dogaja s porabo denarja in z denarnimi tokovi, pa seveda zagotovili tudi dodatno redno poročanje o tem, kaj se z likvidnostjo te naše največje energetske skupine v Republiki Sloveniji dogaja.

Druga tranša, točneje 192 milijonov evrov naj bi bila, če bo Vlada Republike Slovenije odobrila spremembe letnega načrta upravljanja, pa vplačana nekako do 15. decembra, s čimer bi bil potem likvidnostni primanjkljaj skupine HSE premoščen. Skupina ne bi zašla v finančne težave in bo lahko normalno delovala in poslovala ter uresničevala svoje poslanstvo zanesljive oskrbe z električno energijo v Republiki Sloveniji.

Morda toliko za začetek, smo pa na razpolago seveda tudi za dodatna pojasnila kasneje.

Najlepša hvala Slovenskemu državnemu holdingu.

Sedaj pa dajem besedo generalnemu direktorju HSE, gospodu Tomažu Štoklju.

Izvolite.

Hvala, gospod predsednik.

Pozdravljeni tudi minister in poslanci.

Ja, na kratko bom probal orisati kaj se je dogajalo oziroma zakaj, kaj je pripeljalo do tega, da smo morali zaprositi SDH za dodatna sredstva, likvidnostna. Na trgu so se dogajale zelo velike spremembe. Prihajamo iz obdobja, ko je bilo že dlje časa, več let obdobje nizkih cen in HSE, skupina HSE se je spopadala s tem, da so proizvodni stroški cele skupine praktično na nivoju tržnih cen, in zato se je vedno, poslovanje HSE je bilo nekje blizu nule oziroma ni ni imela dovolj sredstev, da bi lahko predčasno odplačevala kredite oziroma ostale obveznosti in zato je bil tudi velik pritisk na samo racionalizacijo poslovanja. To je imelo tudi kasneje določene posledice, predvsem v Premogovniku Velenje. Ko so se cene na trgu pričele dvigati, pred dobrim letom in pol, dvemi, so takratna poslovodstva se odločila, da nekoliko pospešijo to prodajo lastne proizvodnje, ker so nekako domnevali, da nekako se pride v področje cen, ki bodo omogočale normalno poslovanje skupine HSE. Tako je bilo do konca lanskega leta prodano približno 90 % proizvodnje iz hidroelektrarn in praktično vsa proizvodnja iz termoelektrarn.

V letošnjem letu smo priča daleč najbolj zahtevnemu letu v obdobju skupine HSE. Razlog pa je ta, da je proizvodnja v hidroelektrarnah kar 32 % nižja od planirane. Istočasno je tudi 36 %nižja od lanske proizvodnje. Seveda to je cena do konca leta, imamo še slab mesec do konec leta, ampak nekako glede na napovedi so te cifre, se pravi, 32 % pod planom in istočasno je to najnižja proizvodnja v zadnjih 20. letih. To pomeni, da nam je na hidroproizvodnji izpadlo skoraj 1,2 teravatne ure električne energije, ki jo je bilo treba kupiti na trgu po bistveno višjih cenah, ker so cene na trgu medtem zrasle in privedlo do tega, da praktično ves denar, ki je bil prej pridobljen s prodajo 90 %, ni samo, da je izpadlo še teh 10 %, ki se je planirala prodaja kratkoročno, ampak da na koncu je bilo potrebno letos kupovati nadomestno energijo, ki je bila že prodana slovenskim odjemalcem in do katerih so pogodbe fiksne, se pravi, slovenski odjemalci letošnjih visokih cen niso občutili, vsaj tisti, ki so kupili pri nas še v naprej po dolgoročno fiksnih cenah, in mi smo morali v skladu s pogodbami to elektriko zagotavljati po teh prodanih cenah. Seveda, na trgu je bilo treba kupovati pa po bistveno višjih cenah, 400, 500 in več evrov in to je privedlo do tega, da praktično z vidika hidro je ves denar, ki je bil prej dobljen za teh 90 % prodaje, je bilo potem treba bilo nameniti za nakup dodatne proizvodnje za to, kar je teh 1,2 teravatne ure. In, se pravi, nekih prihodkov iz vidika tega na trgu ni bilo.

Na drugi strani imamo termo proizvodnjo, ki je prvo polovico leta delovala brez večjih pretresov in v okviru planov. V drugi polovici leta so se pa začele težave v Premogovniku Velenje. Prišlo je najprej do stebrnega udara, potem pa še do stisnitve enega od dveh odkopov, kar je imelo za posledico, da bo izkop premoga v Premogovniku Velenje bistveno nižji od planiranega. Posledično bo pa tudi proizvodnja Termoelektrarne Šoštanj 20 % pod planom. Verjetno ste že vsi seznanjeni, da je Blok 6 stal od 14. oktobra do tega ponedeljka, v ponedeljek smo ga ponovno zagnali. Taka odločitev je bila nujno potrebna za to, da zagotovimo dovolj premoga za naj najbolj hladne zimske mesece, takrat, ko se tudi predvideva največje težave lahko v elektroenergetskem sistemu po celi Evropi in zato smo pač za šparanje s premogom, varčevanje s premogom smo pač morali elektrarno zaustaviti. Vmes smo pa ogrevanje v Šaleški dolini zagotavljali z dvema plinskima blokoma, ki sta delovala delno na kurilno olje, delno na plin in tudi to je imelo svoje finančne posledice.

Če govorimo o denarju, govorimo o efektu cirka 300 milijonov evrov nižji izpada prihodkov iz naslova hidroelektrarn in manjše proizvodnje hidroelektrarn in cirka 170 milijonov izpada prihodka iz naslova nižje proizvodnje Termoelektrarne Šoštanj. Skupaj, skratka efekt 470 milijonov negativnega vpliva na letošnje poslovanje.

Na drugi strani je samo trgovanje z električno energijo bilo nadplansko. Ocenjujemo, da bomo letos zaključili 50 milijonov evrov z večjim dobičkom od planiranega na samem trgovanju. Tako da, ta del bo pripomogel nekoliko olajšati situacijo, ampak še vedno govorimo o cirka 420 milijonov evrov izpada prihodkov, se pravi, razlika med teh 470 iz naslova proizvodnje in teh 50 plus iz trgovanja. To so, kar velika sredstva. Po drugi strani je pa tudi skupina HSE že do zdaj precej bila zadolžena. Mi smo sicer v septembru pridobili s strani države poroštvo v višini 800 milijonov evrov za potrebe cenovnega ščitenja prodaje lastne proizvodnje. Namreč visoke cene na trgu skupaj z zelo veliko volatilnostjo cen so pripeljali do tega, da so potrebna ogromna sredstva za karkoli kupovati ali prodajati na trgih z električno energijo.

Nihanja cen. Če smo bili v preteklosti priča recimo cenam, ki so se na letnem nivoju spreminjale tam 10, 15 evrov, se danes spreminjajo cene tudi po več 100 evrov v enem dnevu in ne govorimo to o dnevnih produktih, govorimo o produktih za dobavo električne energije za celo naslednje leto in to tudi na najbolj likvidnih borzah, kot je nemška. Zato je fizično trgovanje in prodaja proizvodnje in tudi na kup za odjemalce bistveno bolj otežen, ker so partnerji bistveno vzpostavljeni večjim tveganjem. Ker namreč, če nekdo kupi od nekoga ali pa proda po neki ceni in potem cene spremenijo za 200, 300 in več evrov, če ta partner ne dobavlja ali ne prevzema so tveganja izredno visoka, zato tudi partnerji in zato so tudi nekako se povlekli in zmanjšali ta kreditne linije, ki jih imamo za trgovanje. Na drugi strani pa je treba, se pravi, seliti proizvodnjo na finančne trge. Za finančno trgovanje pa so tako imenovani začetna kritja in variabilna kritja oziroma po angleško verjeti / nerazumljivo/, ki so se tudi izredno povečali in pripeljali do tega, da so banke recimo v obsegu poslovanja, ki ga imamo mi ali pa recimo podobni trgovci v Sloveniji imeli tudi po zahteve po 100 in več milijonov dodatnega kredita dnevno ga je treba položiti. Zato je to država je to prepoznala in tako kot večina evropskih držav dala pač dodatna kritja za te energetske stebre, da lahko še naprej delujejo na trgih in uspešno zagotavljajo zanesljivo oskrbo odjemalcem. Na žalost od teh 800 milijonov smo uspeli pridobiti samo 185 milijonov evrov s strani bank. Razlog je, da skupaj s temi 185 milijoni evri imamo že 911 milijonov evrov kreditov in banke so nekako ocenile, da bi dajanje nadaljnjih kreditov v okviru tudi, čeprav pokriti s poroštvom v višini 80 %, bilo preveliko tveganje za že obstoječe kredite in zato pač dodatnih kreditov niso odobrile. Poleg tega imamo težave tudi z relativno omejenim obsegom, ker nekatere banke, tuje banke nočejo dajati kreditov skupinam, ki imajo v sestavi tudi termo proizvodnjo, zaradi pač njihovih zavez do transformacije za netransformacije in vsi ti dejavniki so pač premogli, pripeljali, se pravi skupaj še seveda s slabšim letošnjim poslovanjem, kar tudi banke spremljajo in vidijo, da pač dodatnega denarja niso bile pripravljene dati. Tako da slabše, slabše letošnje poslovanje zaradi vpliva proizvodnje skupaj z nezmožnostjo izkoriščanja poroštva, ki je bilo že odobreno so pripeljali do tega, da smo morali SDH zaprositi za dodatna sredstva.

Najlepša hvala, gospod Štokelj, za vsa pojasnila. Ker sem bil že predhodno obveščen, da se bo seja zaprla, kljub temu ne oziroma da boste predlagali za odgovore pri dodatnih vprašanjih, zlasti kar se tiče poslovanja in tako naprej, da bomo to opravili na zaprti seji, kljub temu imam jaz par vprašanj, pa vi ocenite, kaj lahko poveste na odprti seji. Javnost bo to seveda ocenila.

Imam pa najprej za ministra vprašanje, in sicer najprej za ogrevanje, ali se je kdaj že v Republiki Sloveniji zgodilo, da v bistvu dokapitaliziramo strateško naložbo države, kjer je država 100 odstotni lastnik? Mislim, to je, če se jaz ne motim, je to prvovrstno ne dejanje. To se je prvič zgodilo. In drugič še eno vprašanje, Evropska komisija ali kako se tretira, se pravi, to vplačilo kapitala, ne dokapitalizacija, dokapitalizacija je bilo sporočeno v sporočilu za javnost, pa tudi v mediji so govorili o dokapitalizaciji, ampak v sporazumu gre za plačilo kapitala, kar je tudi obrazloženo. Pa me zanima, ali se to tretira oziroma kje so tukaj pravni argumenti, pravne podlage, da se to ne tretira kot državna pomoč? Če pa se tretira kot državna pomoč, pa me zanima, ali je Evropski komisiji bila ta državna pomoč priglašena? In, ali je Evropska komisija, če se to tretira kot državna pomoč, to tudi odobrila? Pa dajte najprej vi na to odgovoriti.

Drži. Zdaj… Mislim ne drži, da še ni bilo dokapitalizacije družbe v sto procentni državni lasti. Adria Airways je bila večkrat recimo dokapitalizirana…

Ni bila sto…

Kako?