Spoštovane članice, spoštovani člani komisije, spoštovana državna sekretarka, vsi cenjeni vabljeni gostje, prav lepo pozdravljeni!

Pričenjam z 2. redno sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti gospod Felice Žiža.

Na seji pa so kot nadomestni člani gospa Andreja Živic, ki nadomešča gospo dr. Mirjam Bon Klanjšček, gospod mag. Franc Props, ki nadomešča gospo Saro Žibrat in pa gospod mag. Janez Žakelj, ki nadomešča poslanko Ivo Dimic.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni: gospod Matej Arčon, minister brez resorja za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu. Danes je v njegovem imenu tukaj državna sekretarka, gospa Vesna Humar, ki jo lepo pozdravljam. Vabljeni so tudi iz Ministrstva za zunanje zadeve, z nami je gospod Marko Osovnik, vabljeni so še Združenje Slovenska izseljenska matica, Svetovni slovenski kongres, Izseljensko društvo Slovenija v svetu in pa Rafaelova družba.

In prvič z nami na seji komisije so prisotni tudi člani Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu in tako med nami pozdravljam gospoda Jureta Leskovca, predstavnika Slovencev, živečih v Združenih državah Amerike. In pa preko video povezave so pa z nami gospa Marijana Poznič in gospod Jure Komar, ki predstavljata Slovence živeče v Argentini, gospod Emil Kos, predstavnik Slovencev, živečih v Belgiji in Luksemburgu, gospod Boris Krajnc Alves, ki v imenu člana Sveta gospoda Vidrika zastopa Slovence, živeče v Braziliji, gospod Jožef Valenčič, predstavnik Slovencev, živečih v Združenih državah Amerike, gospod Marjan Kolarič, predstavnik Slovencev, živečih v Kanadi, ter gospa Maja Đukanović, predstavnica Slovencev, živečih v Srbiji.

Svojo udeležbo pa je opravičil gospod Valter Schuber, predstavnik Slovencev, živečih v Avstraliji.

Resnično me veseli, da danes prvič na seji gostimo predstavnike Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu, ki se jim na tem mestu seveda iskreno zahvaljujem za udeležbo in pa današnje sodelovanje. Prepričana sem, da nam bodo lahko najbolj oni sami neposredno predstavili položaj slovenske skupnosti po svetu ter izzive, s katerimi se ta skupnost sooča.

Koronačas nam je ne nazadnje dal tudi nekaj pozitivnega, vešči smo postali sodelovanja in komuniciranja na daljavo. In tako je tudi današnja seja, bom rekla, en hibrid sodelujočih tukaj v Državnem zboru in pa vabljenih, ki se nam pridružijo iz vsega konca sveta, česar sem izredno vesela.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE INFORMACIJA O POLOŽAJU IN DELOVANJU SLOVENCEV PO SVETU.

S sklicem seje 24. novembra ste prejeli tudi gradivo, ki so ga pripravili na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, za kar se jim seveda najlepše zahvaljujem.

Zato bi uvodoma k besedi povabila kar državno sekretarko na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, gospo Vesno Kumar, da nam na kratko predstavi gradivo, ki smo ga prejeli oziroma položaj in delovanje Slovencev v svetu.

Izvolite, gospa Vesna.

Najlepša hvala, lep pozdrav, spoštovana predsednica, članice in člani komisije, poslanke in poslanci, cenjeni člani sveta Vlade, predstavniki civilno družbenih organizacij, dragi rojaki po svetu! Lepo, da se spet srečamo.

Se pridružujem temu mnenju začetnemu predsednice, da je pravzaprav ta korona čas odprl res eno dodatno možnost komuniciranja tudi na daljavo, tudi čez oceane, tega se tudi na uradu kar pridno in dobro poslužujemo v zadnjih dveh letih in redno vzdržujemo stik z našimi rojakinjami in rojaki po svetu preko audio, video konferenc. Seveda vsem tudi lep pozdrav in opravičilo našega ministra, gospoda Mateja Arčona, ki danes žal ne more biti tukaj z nami. Pridružila bi se rada tudi uvodoma zahvalim članom Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu ne samo za današnjo prisotnost, ki nas zelo veseli, ampak tudi za njihovo siceršnje delo in trud pri ohranjanju stika in pri skrbi za naše rojake po svetu.

Kot rečeno, opomnik, ki smo ga pripravili kot gradivo za današnjo sejo je precej podroben in orisuje razmere in izzive v različnih državah, kjer živijo naše skupnosti po svetu. Tako da, bom v svojem uvodu precej kratka in bom raje pustila prostor in čas za informacije, ki prihajajo neposredno od naših skupnosti pa tudi za vprašanja morebitna, na katera bom odgovarjala sama in moji sodelavci, ki so danes z mano. To so vodja sektorja za Slovence po svetu, gospa Suzana Martinez, gospa Ana Hačevčič in gospod Uroš Stibil, vsi štirje smo tu seveda z vso pripravljenostjo, da odgovorimo na morebitna vprašanja in da dajemo dodatna pojasnila.

Na uradu smo ravno v obdobju, ko se zaključuje naš redni letni razpis tudi za delovanje Slovencev po svetu. Rok za oddajo prijav je bil 28. november. Mi se bomo potrudili, tako kot vsako leto na uradu, da bomo pač vse te prijave sprocesirali kar se le da hitro, tako da bodo odločbe do prejemnikov sredstev prišle v čim hitrejšem roku in bodo lahko čim bolj gladko načrtovali in izvajali delo v letu 2023. Prav pred dnevi oziroma mislim, da celo včeraj je uradno objavljen tudi nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela. Tako da, tudi to je ena pomembna dejavnost, ki se nadaljuje, mogoče bi izpostavila v teh prvih šestih mesecih nekaj obiskov, poleg obiskov v evropskih državah je minister se udeležil vseslovenskega srečanja v Mendozi v Argentini, kar je bila priložnost ne samo za neposreden stik s skupnostjo Slovencev v tej državi, ampak tudi s predstavniki skupnosti, ki so prihajali iz drugih delov Južne in deloma tudi Severne Amerike. Mislim, da je bil to en tak zelo pomemben, v bistvu začetek tega neposrednega pogovora z našimi skupnostmi. Seveda je pojem Slovenci v svetu zelo širok, zelo heterogen in tudi nenehno spreminjajoč se in na uradu menimo, da seveda morajo biti, potem take tudi naše dejavnosti in naše politike. Precej pozornosti v zadnjem obdobju namenjamo novodobnim izseljencem. V tej luči smo pripravili tudi skupaj s partnerji iz Slovenije in iz Združenega kraljestva v Londonu okroglo mizo na temo vračanja talentov in kroženja možganov, ki je bila zelo uspešna, tako da se tudi to področje zelo močno odpira. Veselimo pa se tudi sodelovanja med slovenskim zamejstvom in slovenskim izseljenstvom, predvsem na področju gospodarstva. Tu se je rodilo kar nekaj zelo, zelo zanimivih pobud, za katere pač na uradu upamo, da se bodo razvijale in rasle. Ena od stvari, ki seveda je za naše rojake zelo pomembna je srečanje, vsakoletno v domovini, dobrodošli doma. Tudi letošnje priprave na letošnje že zelo dobro napredujejo in se veselimo tudi, da se bo srečanje letos, upajmo, če bo vse po sreči, naslednje leto, ja, a ni še konec tega leta, ja, ne še, še najlepše nas čaka / smeh/. Naslednje leto, no, da se bo tudi ponovno združilo s srečanjem tukaj v Državnem zboru, tako da v bistvu številne dejavnosti tečejo in tudi kar se tiče finančnih sredstev, so ta za leto 2023 v primerjavi z letom 2022 nekoliko večja in se bomo potrudili na uradu, da tudi poskrbimo za to, da se bo ta organska rast v naslednjih letih nadaljevala.

Tako, toliko z moje strani in za konec še opravičilo za nekoliko šibek glas, ampak je tak čas, da je tega kar veliko in kot rečeno, smo s sodelavkami, sodelavkama in sodelavcem na voljo za dodatna pojasnila in odgovore.

Hvala.

Najlepša hvala državni sekretarki za te uvodne besede.

Zdaj, preden odpremo razpravo članic in članov komisije, vabim pa k besedi se danes na sejo vabljene. Pri tem vas želim obvestiti, da se lahko vabljeni svoja mnenja in stališča podate le v tej uvodni fazi, saj razprava, ki sledi, je namenjena le članicam in članom komisije, v kolikor seveda ne bi bili pozvani k dodatni obrazložitvi. Člane Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu, ki na seji sodelujete preko video povezave, pa prosim, da se k besedi prijavite preko kanala za sporočila.

Torej odpiram besedo oziroma dajem besedo vabljenim. Kdo želi prvi besedo? Gospa Anamarija Rajk iz Rafaelove družbe, izvolite in pa vljudno prosim, no, za vse, ki morda ne poznam vseh, da se uvodoma zaradi magnetograma tudi predstavite.

Hvala lepa.

Ja, lepo pozdravljeni!

Spoštovana gospa predsednica, spoštovana gospa državna sekretarka, člani sveta, poslanci in poslanke in vsi vabljeni, lepo pozdravljeni v mojem imenu, kot sem bila že predstavljena!

Prihajam iz Rafaelove družbe, moje ime je Anamarija Rajk, in mi smo, ko je bilo ravno prej govora o dobrodošli doma, mi smo organizatorji zadnjega letošnjega Dobrodošli doma v Novem mestu, ki je, se mi zdi, kar dobro uspel po mnenju vseh vpletenih in bi na tem mestu mogoče opozorila na to ali pa, da smo letos zelo pogrešali vseslovensko srečanje v parlamentu, ki vedno tako lepo otvori to, ta sklop teh štirih dni in upam, to je zelo taka dobrodošla praksa in upam, da se bo nadaljevala tudi v prihodnje.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Seveda kot rečeno, v naslednjem letu bo tudi to srečanje v parlamentu. Letos je tako naneslo, da imeli smo pač volitve in potem nekako nismo bili formirani še v pravi sestavi in je potem nam zmanjkalo časa za organizacijo tega dogodka, ampak prihodnje leto pa bo zagotovo tudi tukaj v parlamentu.

Naslednji želi besedo gospod Boštjan Kocmur, izvolite, beseda je vaša.

Ja, dober dan!

(Boštjan Kocmur, Izseljensko društvo Slovenije v svetu.)

Se bom navezal na vseslovensko srečanje. Ta dan, če bo prvi četrtek v juliju oziroma zadnji četrtek v juniju, bomo mi isti dan, imamo predvideno tudi eno prireditev v prostorih NUKA, tako da nekako bomo povezali, povezovali tudi ta dogodek Državnega zbora z Dobrodošli doma, ki bo na naši skrbi.

To se pravi, kot je rečeno, kot je omenila državna sekretarka, letos bo 1. julija, soboto, 1. julija v Vipavi in pri tem sodelujemo vse organizacije, civilne organizacije, to se pravi Rafaelova družba, Slovenska izseljenska matica in kongres. V programu imamo tudi predviden obisk dijakov iz Argentine in Kanade, ki bodo pač popestrili te programe. Naj omenim, da tudi naslednji dan od Dobrodošli doma bo tudi tabor Slovencev po svetu, na katerem bo tema novodobni, novodobno izseljevanje. To se pravi, tema, ki nas vse udeležene zelo, bi rekel, skrbi in kateri bi radi priskočili na ustrezen način. Vrstile se bodo tudi neke razstave, v glavnem v povezavi z Državnim zborom, ta četrtek, to se pravi, 29. junija.

Hvala.

Najlepša hvala.

Naslednji je želel besedo gospod Boris Jesih.

Izvolite, beseda je vaša.

Lep pozdrav, gospa predsednica. Državna sekretarka, člani komisije.

Mi, ki smo vabljeni na te seje, smo isti, vi ste se pa malo zamenjali, tako da jaz danes jemljem to kot neke vrste spoznavno srečanje. Lep pozdrav prav vsem. Upam, bomo v naslednjih štirih letih dobro sodelovali.

Jaz ne bi na veliko govoril o dejavnosti Slovenske izseljenske matice, tudi ne o položaju Slovencev po svetu, saj imamo danes zelo bogato zasedbo, ki nam bo iz prve roke marsikaj povedala kar mogoče mi sami ne vemo. Bi pa opozoril na dejstvo, nekaj od tega je omenil že kolega Boštjan, da se v bistvu te razsežnosti izseljenstva spreminjajo iz dneva v dan tudi v sodobnem času. Opozoril bi na dejstvo, da v sosednji Avstriji živi že več Slovencev s slovenskim državljanstvom kot je tam pripadnikov manjšine. Če samo navedem podatek, da je za zadnje volitve imelo tam volilno pravico 16 tisoč Slovencev, ki stalno prebivajo ali pa začasno prebiva v Avstriji. Mislim, da je to ena od stvari, ki se jo moramo vsi skupaj, tako država kot mi v civilni družbi bolj posvečati.

Toliko za razmislek in hvala za besedo.

Najlepša hvala za vaše besede.

Sedaj bi pa dala besedo gospe Marjani Poznič, predstavnici Slovencev iz Argentine.

Izvolite gospa Marijana.

Dober dan, pozdravljeni!

Sem Marijana Poznič iz Buenos Aires, Argentine. Od leta 2016 dalje zastopam argentinske Slovence v Svetu Vlade za Slovence po svetu in vesela sem, da ste tokrat tudi nas povabili na to sejo. Hvala za to. To bo gotovo pripomoglo k bolj usklajenemu sodelovanju med Slovenijo in nami, ki živimo po svetu. V letih 2016 in 2019 sem se tudi udeležila vseslovenskega srečanja, ki jo organizira vaša komisija, s kratkim prispevkom o našem življenju.

Danes želim pa na kratko, čisto na kratko predstaviti življenje Slovencev, ki živimo v tej lepi deželi tukaj na jugu sveta. Slovenci so v Argentino prišli predvsem v treh valih. Prvi še v 19. stoletju, nato pa je okoli leta 1930, v 20. stoletju zadnja skupina in pa po drugi svetovni vojni, to je tako znana politična emigracija. Danes delujejo Slovenci tako na nekako tri načine tukaj in nekateri tako bolj neorganizirano, da se še malo zavedajo tega, da so Slovenci in seveda to osamosvojitev Slovenije je pomagala, da so te korenine boljše spoznali in se danes zanimajo, da bi malo bolj spoznali slovensko kulturo in se in morda tudi celo obiskali Slovenijo, in če se da, pridobiti slovensko državljanstvo. Nato so skupnosti, ki delujejo organizirano, v teh pa najdemo večjo strukturo, delamo v društvih. Ta društva so povezana s Slovenijo predvsem preko Urada za Slovence po svetu. Imamo tudi slovenske šole. Trudimo se, da ohranimo slovenski jezik, seveda imamo pa danes številne nove izzive pred nami, za katere res potrebujemo pomoč Slovenije, čutimo, da sami tako daleč tega ne moremo tako naprej voditi, zato nam aktivna prisotnost Slovenije nudi po eni strani pomoč, po drugi strani pa tudi motivacijo za to delo in za naš obstoj. Naši izzivi danes so ohranjanje med nami, neke slovenske zavesti, to da smo Slovenci, ohranjanje jezika slovenščine, kar ni tako enostavno. Ne pozabite, da zadnji Slovenci so v Argentino prišli pred več, skoraj 80. leti seveda sem ne prihajajo novi slovenski izseljenci. In želimo pa tudi navdušiti naše mlade za to, da, za slovenstvo in za slovenščino.

In veseli smo in hvaležni za vse podpore, ki nam jih Slovenija preko Urada za Slovence po svetu in nudi. In danes nam je to potrebno na različne načine, in nenazadnje tudi v finančnem, je. Argentina se nahaja v hudi krizi, mi živimo danes v okolju s stoodstotno letno inflacijo in ohranja vzdrževanje naših društev, naših domov, slovenskih domov je seveda kar težavno. V Argentini danes živi čez 5 tisoč polnoletnih slovenskih državljanov in ta seznam se res nenehno raste, zato in vsem tem, ki nam, vsem Slovencem, potomcem Slovencev, ki nam Ustava Republike Slovenije zagotavlja skrb in pospešitev stikov z domovino, in želimo in pričakujemo od Slovenije, da nam bodo te pravice še naprej pomagali zagotavljati, da res lahko ostanemo še naprej enakopraven del slovenskega naroda.

In tukaj se želim tudi zahvaliti ministru, da nas je v tako kratkem času po nastopu že obiskal v sklopu vseslovenskega srečanja, ki se je vršila v Mendozi in prav pričakujemo, da nas bo kmalu lahko obiskal tudi tukaj v Buenos Airesu.

Hvala lepa.