Spoštovani kolegice, kolegi!

Nadaljujemo sejo odborov, ki je zdaj odprta za javnost.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, BRUSELJ 13. 12. 2022.

Prosim državnega sekretarja gospoda Sama Žbogarja, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta.

Izvolite.

Drage poslanke, dragi poslanci!

Hvala ponovno za možnost, da predstavim izhodišče za udeležbo državnega sekretarja Štucina na zasedanju Sveta za sploh za splošne zadeve 13. decembra v Bruslju.

Svet bo imel kar obširen dnevni red. Glavni poudarek bo na pripravah za evropski svet, o katerem smo že razpravljali, na širitvenih sklepih, na obravnavi uredbe o preglednosti in ciljanem političnem oglaševanju ter o stanju vladavine prava v posameznih državah članicah, tudi v Sloveniji. Pa mogoče o vsaki točki par besed.

Najprej uredba o preglednosti in ciljanem političnem oglaševanju. Svet bo skušal doseči dogovor o splošnem pristopu glede predloga uredbe o preglednosti in ciljanem političnem oglaševanju, ki bi omogočil začetek pogajanj z Evropskim parlamentom. En cilj je, da bi nova pravila začela veljati že za volitve za Evropski parlament 2024. Glavni namen predloga uredbe je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga za politično oglaševanje z določitvijo harmoniziranih pravil za visoko raven preglednosti političnega oglaševanja in s tem povezanih storitev. Vse to vezano na evropske volitve. Slovenija se zavzema za zagotovitev enotnih pravil za preglednosti političnega oglaševanja in za zavarovanje fizičnih oseb v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v tem kontekstu.

Naprej je pomembna tema, bodo sklepi o širitvi in stabilizacijsko pridružitvenem procesu. Ko sem že prej govoril v zvezi z Evropskim svetom se na zasedanju Sveta za splošne zadeve načrtujem najprej ministrsko razpravo in potem tudi potrditev sklepov o širitvi. O tem še potekajo razprave in pogovori v Bruslju. Zadnji / nerazumljivo/ zadnji sestanek veleposlanikov na to temo se pričakuje v ponedeljek zvečer, kjer upajo predvsem češko predsedstvo, da bodo uskladili sklepe in jih potrdili, potem na svetu za splošne zadeve. Tako da se zadeva ne bi odpirala tudi na Evropskem svetu.

Slovenija je v dosedanjih razpravah podprla, kot vedno, napredek držav zahodnega Balkana. Podpiramo širitveni sveženj sporočili o napredku držav kandidatk in potencialnih kandidatk, ki potrjuje evropsko perspektivo vseh teh držav zahodne Balkana, Ukrajine, Moldavije in Gruzije ter obenem pomeni potrditev in nadaljnjo spodbudo reformnim prizadevanjem teh držav. Kot sem že prej rekel pa največ prizadevanj poteka v smeri dodelitve Bosni in Hercegovini status države kandidatke. Mislim, da bo to tudi največji dosežek, v kolikor bo, bo to največji dosežek Evropske unije na področju širitve v letošnjem letu pa tudi Slovenije.

Potem naslednja tema bo letni dialog o pravni državi. Svet za splošne zadeve bo v okviru letnega dialoga že petič izmenjal mnenja in sicer o stanju v petih državah članicah. Tokrat so to Poljska, Portugalska, Romunija, Švedska in Slovenija. Razprava bo temeljila na tretjem letnem poročilu Evropske komisije vladavina prava, ki je bilo objavljeno 13. julija letos. Namen tega specifičnega dialoga je odprta, vključujoča, konstruktivna izmenjava mnenj med državami članicami, izmenjava dobrih praks in izkušenj na področju vladavine prava. Ni namen teh pogovorov ugotavljanja kršitev, ampak po načelu enake obravnave po abecednem vrstnem redu vsakokrat pet držav je namen nekakšen pregled vladine prava in kot sem rekel, izmenjava izmenjave izkušenj. Slovenija bo tokrat prvič obravnavana. Predstavili bomo aktualno stanje na področju vladinega prava in ukrepe za izboljšanje na vseh področjih, za katere je komisija v poročilu julija meseca ugotovila, da je ukrepanje potrebno. Komisija je odprla šest vprašanj oziroma dala šest priporočil, na katere bomo v dialogu odgovorili. Za vsako državo je namenjenih zgolj pol ure razprave, tako da ni to neka zelo poglobljena razprava.

Potem pa bi samo še par besed o prihodnosti Evrope in nadaljnjih postopkih. Namreč svet bo izmenjal mnenja o nadaljnjem ukrepanju po dogodku, ki je potekal 2. decembra v Evropskem parlamentu in kjer je bila razprava o prihodnosti Evrope, na kateri so sodelovali predstavniki institucij Evropske unije, Komisije, Sveta in Evropskega parlamenta in so se srečali z evropskimi državljani, da tako rečemo, ki so sodelovali v predhodnih razpravah v okviru konference o prihodnosti Evrope. Skupaj so proučili kako institucije EU uresničujejo predloge iz tega končnega poročila konference, ki je bilo predstavljeno 9. maja letos v Strasbourgu. Komisija je v svoj program za naslednje leto že vključila številne pobude iz te konference. Svet EU ravno tako proučuje predloge ukrepov, v zvezi s katerimi lahko ukrepa samostojno. Evropski parlament pa je, kot veste, sprejel resolucijo, s katerim poziva k sklicu konvencije za spremembo temeljnih pogodb. Tako da razprava o prihodnosti Evrope je v bistvu v polnem teku predvsem kako daleč bo šla. Ali bo šlo v spremembo pogodb ali samo v spremembe, ki so možne v okviru obstoječih pogodb. Slovenija podpira aktivno vključevanje in sodelovanje državljanov v evropskih zadevah in menimo, da bi organizacija takšnih dogodkov, kot je bil prejšnji teden v Bruslju, se pravi pogovor institucij z državljani, dobra priložnost za obveščanje državljane o tem, kako institucije Evropske unije ukrepajo na podlagi rezultatov konference. Lahko obvestim, da tudi v zunanjem ministrstvu se pogovarjamo in ministrica je dala pobudo, da podobne pogovore organiziramo tudi v Sloveniji. Se pravi pogovore o evropski prihodnosti in dilemah, ki se pri tem pojavljajo. Pozdravljamo razpravo o nadaljnjem ukrepanju po konferenci o prihodnosti Evrope ter njene številne predloge in menimo, da se je potrebno usmeriti za začetek najprej v tiste predloge, ki jih je možno izvesti že v okviru obstoječih pogodb, tako da bodo čim prej vidne tudi neke spremembe, kajti sprememba pogodb je bolj dolgotrajen postopek.

Toliko, hvala lepa.

Najlepša hvala državnemu sekretarju.

Na tej točki odpiram razpravo poslank in poslancev. Ugotavljam, da ni interesa, zato zaključujem razpravo pri tej točki dnevnega reda.

In na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 13. 12. 2022 in jih podprl.« Še enkrat poudarjam, da glasujemo samo članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije.

Glasujemo. Navzočih je 13 poslank in poslancev, za je glasovalo 13, proti nihče.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem končujem 3. točko dnevnega reda.

In besedo dajem predsedniku Odbora za zunanjo politiko, gospodu Bakoviću.

Hvala lepa.

Spoštovani, ugotavljam, da smo se članice in člani Odbora za zunanjo politiko seznanili z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na svet na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 13. decembra 2022.

S tem končujem 3. točko dnevnega reda in 12. sejo Odbora za zunanjo politiko in vas lepo pozdravljam.

Besedo pa predajam nazaj podpredsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, gospodu Žavbiju.

Najlepša hvala.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO, BRUSELJ 11. IN 12. 12. 2022.

Gradivo k 4. in 6. točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade dne 8. 12. 2022 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Prosim dr. Darija Krajčiča, državnega sekretarja na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da nam predstavi izhodišča.

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovani podpredsednik za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Tokratna delegacija, ki jo bom vodil jaz, odhaja na pot torej v soboto. Seja bo trajala v nedeljo in ponedeljek.

Na tokratnem zasedanju bodo v obravnavi tako kmetijske kot tudi ribiške točke. V okviru ribiških točk bodo tako kot vsako leto v tem času, to je proti koncu leta, v ospredju pogajanja za ribolovne možnosti za prihodnje leto, in sicer na dveh območjih Severnem in Atlantskem morju ter Črnem in Sredozemskem morju, poleg globokomorskih staležev za prihodnji dve leti.

Z vidika slovenskega ribištva je za Slovenijo je ključnega pomena nadaljevanje posebne obravnave slovenskega ribištva, ki je bilo doseženo leta 2019. Predlog za slovensko ribištvo vključuje dovoljeno količino ulova sardele, sandona na ravni do 300 ton letno, za pridnenec staleže pa dovoljeni ribolovni napor na ravni 3 tisoč dni letno. Za informacijo naj povem, Slovenija dosega bistveno manj od tega, tako da te kvote so za nas povsem ustrezne. Slovenija podpira predlog uredbe in še posebej pozdravlja vključitev rezervacij za slovensko ribištvo.

S področja veterine bodo ministri opravili razpravo o dobrobiti živali na podlagi ključnih ugotovitev, ki izhajajo iz ocene zakonodaje EU o dobrobiti živali. Ta zakonodaja je relativno stara, potrebna je sprememb. Države članice so že večkrat opozorile Komisijo, da bi to storili, tako da je v strategiji od vil do vilic, se je Komisija obvezala, da bo to storila do konca leta 2023.

Preverjanje ustreznosti je pokazalo, da je zakonodaja o dobrobiti živali izboljšala dobrobit številnih evropskih živali v primerjavi z obdobjem pred njenim sprejetjem, vključno z zaščito živali med prevozom in v času usmrtitve.

Na nekaterih področjih pa ureditev področja dobrobiti živali v EU še vedno ni optimalna, med drugim pomanjkanje ciljne zakonodaje za nekatere vrste živali, razlike v izvajanju zakonodaje, zakonodaja ne odraža sedanjih pričakovanj državljanov Evropske unije. Tako je cilj posodobitve, torej zagotoviti višjo raven dobrobiti živali z uskladitvijo sedanjih pravil z najnovejšimi znanstvenimi dokazi, razširitvijo njihovega področja uporabe in olajšanjem njihovega izvrševanja ter prispevanje k doseganju bolj trajnostnega prehranskega sistema.

Tako da, stališče Slovenije je, da pozdravlja nadaljevanje prizadevanj na ravni Unije na področju dobrobiti živali, pri čemer pa mora načrtovanje in načrtovanje nadgraditve zakonodaje potekati v duhu sodelovanja in soglasja med državami članicami, in da so, da se naslovi vse vidike sprejetja novih določil. To bo omogočilo poenoteno in praktično zakonodajo, ki jo bo mogoče izvajati na harmoniziran način po vsej Uniji.

Poleg tega je treba zagotoviti sinergije zakonodaje s področja dobrobiti živali s skupno kmetijsko politiko in zlasti zagotavljanje ustreznih informacij potrošnikom in javnosti.

V okviru kmetijskih točk bo Komisija poročala o stanju v zvezi s postopkom potrjevanja strateških načrtov za naslednje obdobje, se pravi od leta 2023 do 2027. Komisija je do sedaj odobrila strateške načrte večine držav, tudi za Slovenijo. Na podlagi tega programskega dokumenta se bo s prihodnjim letom začelo izvajanje reformirane, nove skupne kmetijske politike, ki lahko povem, da je najbolj, spremembe so najbolj drastične po tisti iz leta, iz devetdesetih let.

Stališče Slovenije je, da bo opozorila na pomen, da se postopki odobritve strateških načrtov v vseh državah članicah zaključuje čim prej. In drugo, kar je za nas izjemnega pomena, da se čim prej sprejme vsa sekundarna zakonodaja, delegirani izvedbeni akti, da bomo lahko skupno kmetijsko politiko tudi izvajali.

Na ministrstvu bomo učinke izvajanja strateškega načrta sproti spremljali in si prizadevali, da se preko strateškega načrta naslovi aktualnost in v luči izzivov na področju preskrbe s hrano in upoštevanje stanja na trgu.

Ministri bodo tudi tokrat razpravljali o razmerah na kmetijskih trgih, to je stalna točka na Svetih. Pričakovati je poročanje o trenutnih gibanjih cen vhodnih surovin, proizvodnih stroškov in odkupnih cen, kratkoročna napoved glede obsega proizvodnje in učinke uvedenih ukrepov na ravni EU. V zvezi s slednjim velja omeniti, da je bil konec oktobra podaljšan začasni krizni okvir za podporo gospodarstvu do konca prihodnjega leta, ob čemer se je zvišala tudi zgornja meja pomoči, kar je seveda za Slovenijo ugodno.

Komisija je v začetku novembra pripravila tudi sporočilo o gnojilih, ki naslavlja aktualne izzive zagotavljanja gnojil po dostopnih cenah, predvsem v obliki podrobnega pregleda po področjih ukrepanja in ga predstavila na novembrskem zasedanju.

Glede na to, da zaostrene razmere v sektorju vztrajajo, še zlasti v sektorju živinoreje, se bo razpravljalo tudi o morebitni uporabi krizne rezerve v kmetijstvu, ta je v višini 500 milijonov evrov za celotno Evropsko unijo, kar pomeni, da na Slovenijo odpade manj kot 2 milijona evrov in ne gre za neka velika sredstva.

Stališče Slovenije je, da je ključnega pomena redno spremljanje razmer na kmetijskih trgih, in v primeru destabilizacije razmer oziroma porušenega razmerja med ponudbo in povpraševanjem hitro in učinkovito ukrepanje na ravni celotne EU, vključno z zagotovitvijo potrebnih finančnih sredstev. Slovenija je seveda odprta za uporabo kmetijske rezerve, sredstva so zelo omejena, za Slovenijo pa bi bilo pomembno, da je tak ukrep čim lažje izvedljiv in brez dodatnih pogojev.

Obravnavanih bo tudi več informativnih točk v sklopu točk razno in točke razno, in se sicer bo predsedstvo poročalo o izidu konference na visoki ravni na temo harmonizirano označevanje na sprednji strani embalaže in njegov vpliv na trajnostno označevanje živil. Podalo bo tudi informacije o stanju oziroma napredku obravnave pri dveh zakonodajnih predlogih, in sicer o Predlogu uredbe o trajnostni rabi /nerazumljivo/ sredstev in o Predlogu uporabe o geografskih označbah in shemah kakovosti za kmetijske proizvode.

Hvala lepa.

Najlepša hvala, državni sekretar.

Odpiram razpravo pri tej točki dnevnega reda. Ugotavljam, da interesa za razpravo ni, zato jo zaključujem.

Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, ki bo v Bruslju 11. in 12. 12. 2022 in jih podprl.«

Glasujemo. Navzočih je 13 članic in članov, za je glasovalo 13, proti nihče.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem končujem 4. točko dnevnega reda.

Med točkama naj vas obvestim, da se te dni v Državnem zboru na obisku, na študijskem obisku mudi skupina strokovnih sodelavcev pravne službe iz albanskega parlamenta. Za kratek čas bodo spremljali današnjo sejo, da se seznanijo z našim delom.

Lepo jih pozdravljam med nami in jim želim uspešen obisk!

In prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE SVETA O VZPOSTAVITVI MEHANIZMOV ZA KOREKCIJO TRGA ZA ZAŠČITO DRŽAVLJANOV IN GOSPODARSTVA PRED PREVISOKIMI CENAMI.

Gradivo k točki smo prejeli od Vlade, 1. 12. 2022, na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je danes.

Gradivo k točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije, kot pristojnemu odboru, in Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor, kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji ga je obravnaval na 12. nujni seji, 8. 12. 2022, in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli.

Prosim mag. Tino Seršen, državno sekretarko na Ministrstvu za infrastrukturo, da nam predstavi Predlog uredbe in Predlog stališča.

Tina, izvoli.

Hvala, spoštovani predsedujoči.

Ker sem pristojna tudi za politike učinkovite rabe energije, naj spomnim na priporočila Vlade ožjemu javnemu sektorju, da se prostore ogreva na največ 20 stopinj, zato dajem pobudo, da preverite pri upravniku te stavbe, ali je ogrevanje v tem prostoru temu prilagojeno. Hvala.

Naj se pa zdaj seveda osredotočim na stališče, ki sem ga prišla predstaviti.

Evropska komisija je 23. novembra letos predstavila Predlog uredbe Sveta o vzpostavitvi mehanizma za korekcijo trga za zaščito državljanov in gospodarstva pred visokimi cenami, s katerimi želi podjetja in potrošnike zaščititi pred izredno visokimi cenami plina in zagotoviti večjo predvidljivost deležnikom na trgu.

S predlogom komisija naslavlja pojav tako imenovanih čezmejnih cenovnih konic in predlaga možnost uvedbe popravnega mehanizma, s katerim bi se omejilo previsoke skoke cen na referenčni točki TTF. Zaradi njene vloge na evropskem veleprodajnem trgu plina pa komisija pričakuje, da bi imela aktivacija predlaganega popravnega mehanizma stabilizacijski učinek na cene plina tudi na trgih, torej mestih trgovanja v Evropski uniji.

Sprožitev predlaganega mehanizma bi bila samodejna, ko sta izpolnjena dva pogoja. Prvi pogoj je, da cena poravnave izvedenih finančnih instrumentov na TTF z eno mesečno dospelostjo na blago dva tedna zapored presega 275 evrov na megavatno uro. Drugi pogoj pa je, da tako imenovani TTF European Gas Spot Index za 85t evrov višji od referenčne cene utekočinjenega zemeljskega plina v zadnjih desetih trgovalnih dneh pred koncem obdobja omenjenih dveh tednov.

Republika Slovenija sicer pozdravlja Predlog uredbe, ker seveda jasno podpiramo zamejitev cen plina na evropskem veleprodajnem trgu, a ima do osnovnega predloga komisije več zadržkov. Opozarjamo predvsem, da bi moral biti ta mehanizem dinamičen, skladno s sklepi Evropskega sveta, za omejitev cene navzgor pa veljati na vseh mestih trgovanj in za vse izvedene finančne instrumente za trgovanje s plinom, ne samo tiste, ki imajo enomesečno dospelost. V nasprotnem primeru se težave le prestavijo z enega mesta trgovanja na druge.

Prav tako bi bilo potrebno mehanizem ustrezno vezati tudi na neposredne bilateralne pogodbe, tako imenovane OTC.

Republika Slovenija tudi meni, da bi moral popravni mehanizem začeti veljati ob uveljavitvi uredbe in ne šele ob nastopu predlaganih pogojev, vsekakor pa je treba te pogoje določiti tako, da bodo imeli realen vpliv, kar mi trenutno ocenjujemo, da predlagana meja 275 evrov na megavatno uro nikakor ne doseže.

Pogajanja so trenutno v zelo intenzivnem teku in prihodnji teden pričakujemo odgovor, bom pa to predstavila podrobneje pod naslednjo točko. Tako da, se tukaj zaustavljam.

Hvala.

Najlepša hvala, državna sekretarka.

Glejte, jaz vam dam obljubo, da bomo preverili, koliko stopinj je.

Odpiram razpravo pri tej točki. A se opravičujem.

Za kratko predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa se je podpredsednik Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.

Tomaž, izvoli.

Ja, hvala za besedo.

Seveda Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je, torej podano stališče je obravnaval včeraj na seji. Prav tako je seveda podala obrazložitev gospa državna sekretarka. In odbor je soglasno v bistvu to stališče tudi podprl. Nekih dodatnih predlogov iz tega zornega kota ni bilo.

Hvala.