Spoštovani kolegice in kolegi, vsi vabljeni in ostali prisotni.

Pričenjam 8. nujno sejo Odbora za gospodarstvo. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji član odbora: gospod Franc Rosec iz Poslanske skupine SDS. Na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo: Tomaž Lisec nadomešča gospoda poslanca Franca Breznika iz Poslanske skupine SDS.

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora z eno in edino točko: Predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O POMOČI GOSPODARSTVU ZA OMILITEV POSLEDIC ENERGETSKE KRIZE PO NUJNEM POSTOPKU, EPA 408-IV.

Predlagateljica zakona je Vlada. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 26. seji 7. 12. 2022 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Predlog zakona je uvrščen na 5. sejo Državnega zbora, ki se bo začela s 14. 12. 2022.

K obravnavi te točke so vabljeni Vlada, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Državni svet, Zakonodajno-pravna služba.

Dodatno so bili na podlagi pobude Poslanske skupine SDS vabljeni tudi Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije, Klub slovenskih podjetnikov, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.

Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 9. 12. 2022, pojasnila Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora z dne 12. 12. 2022, predlog za amandmaje Gospodarske zbornice Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije, Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije z dne 13. 12. 2022, pripombe Obrtno podjetniške zbornice z dne 13. 12. 2022, predlog za amandma Gospodarske zbornice Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije z dne 13. 12. 2022, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 13. 12. 2022. Rok za vložitev amandmajev teče do zaključka razprave o posameznih členih predloženega zakona na današnji seji. Amandmaje k predlogu zakona so vložile Poslanska skupina SDS, in sicer k 2., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 20., 22. in 27. členu z dne 13. 12. 2022. Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica, in sicer k vrsti členov, k 2., 3., 4., 5., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 16., 17., 18., 19., za novi 19.a., 20., 21., 22., 23., 25., 27., 28., 30., 32., 33., 36., 40., 41., 43., 47., ter za novi 51.a novi 53.a člen z dne 13. 12. 2022. Prav tako so amandmaje vložile Poslanska skupina Nove Slovenije k 5., 6., 10., 21. in 43.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Pregleda amandmajev še trenutno niso v pripravi in če ne bo pregled narejen bomo naredili pavzo in potem nadaljevali.

Sedaj pa, kot sem rekla, pričenjam drugo obravnavo predloga zakona in želi predstavnik Vlade podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona?

Ministrstvo za gospodarski razvoj, minister Matjaž Han, izvolite, beseda je vaša.

Predsednica, hvala lepa.

Spoštovani kolegice in kolegi, poslanke in poslanci in pa seveda vsi vabljeni na to sejo!

Sedaj jaz upam že skoraj reči, kolegi iz vseh zbornic, glede na to, da smo v zadnjih parih mesecih bili skoraj tedensko na sestankih in v bistvu relativno vsi dobro zgodbo poznamo zakaj smo se v takšni situaciji žal znašli.

Najprej naj povem, da bi bil jaz neizmerno vesel, da do tega zakona sploh ne bi prišlo in da bi danes se pogovarjali o kakšnih razvojnih zakonih, o zakonih, ki naše gospodarstvo dela še bistveno bolj konkurenčno na druga gospodarstva. Kriza, ki smo ji priča, ne izbira in seveda tudi ni izbrala naše države in moram reči, da smo v velikih težavah. Sedaj kdo misli, da nismo v velikih težavah in da bo ta kriza, kar mimo šla, živi v zmoti. To je ena stvar.

Druga stvar, ki bi jo rad rekel, še zmeraj smo člani Evropske komisije in moramo spoštovati na nek način pravila Evropske komisije. Ali se mi ta moment strinjamo z odločitvami, ki jih Evropska komisija sprejema ali ne je seveda sekundarnega pomena. Dejstvo je, da naše ministrstvo ta moment deluje tako, da je Evropska komisija tista, ki postavlja pravila igre. Kljub temu, da lahko jasno povem, da ta moment pravila igre v prvi vrsti niso niti približno solidarna v tej Evropi in tudi niso poštena. Zakaj to govorim? Zato, ker vem, da bo seveda razprave o tem kako druge države na nek način rešujejo svoje gospodarstvo in svojo ekonomijo se bom lahko tudi strinjal z nekaterimi pogledi, ampak niti ena država, ki jo rešuje na poseben način ni priglasila Evropski komisiji svojih shem, svojih odločitev in tako naprej in niti ne vemo kaj se bo naredilo čez dva, tri, štiri ali pet mesecev. To je ena stvar.

Druga stvar. Danes sprejemamo zakon na Odboru za gospodarstvo in seveda imamo možnost se pogovoriti iskreno in do petka, to bi rad povedal, ko bomo imeli zakon v Državnem zboru bomo lahko še sprejemali ali pa spreminjali kakšne amandmaje. Zakaj to govorim? Ker nisem prepričan ali pa si želim, da bo Evropska komisija tudi v teh dneh spremenila nekatera svoja, nekatere svoje poglede na reševanje energetske krize oziroma na tako imenovane regulacije, kapice ali kakorkoli se temu reče. Zaenkrat - zaenkrat - se je v Evropski komisiji beseda solidarnost izgubila, zato ta naša država pač ima mogoče ta moment kakšne probleme in jaz od teh problemov niti ne bežim in tudi razumem, če kdo razume gospodarstvo v tem trenutku, verjemite mi, da ga razume Ministrstvo za gospodarstvo, kjer smo dnevno na sestankih in vam moram povedati, da se vsem zbornicam neizmerno(?) zahvaljujem za takšen zakon kot je zdaj. Tudi s pomočjo njih imamo v bistvu zakon takšen napisan kot je. Mi imamo samo en problem, ta zakon bi bil in je zelo, zelo dober, če ne bi imeli previsokih vhodnih cen električne energije v osnovi in to je največji problem.

Tako da, danes bomo obravnavali Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki ga je seveda pripravila Vlada v sodelovanju, kot sem že rekel, z vsemi zbornicami in gospodarstveniki in bil je tudi obravnavan na Ekonomsko-socialnem svetu. Bil je obravnavan, to moram iskreno povedati, tudi na Državnem svetu, ker ni prišlo do glasovanja. Rečeno mi je bilo, prvič, jaz bom zelo iskren, ker niti ne mislim zdaj tukaj ne vem kako govoriti, ampak rečeno mi je bilo dve stvari, da z zakonom najbolj niso zadovoljni, to je, to so povedali in drugo, ker še ni bilo imenovanega novega sveta oziroma konstruktivne seje ni bilo, da bo obravnaval zakon nov tako imenovani odbor, ko bo sestavljen iz novih članov.

Tako da, to so, / nerazumljivo/ gospod Gorenšček je tukaj, on tudi verjetno je zdaj in bo pol, ampak ne bomo zdaj sproducirali, ampak samo za osnovo bi rad to povedal. Moram povedati, da smo, kar se tiče Ministrstva za gospodarstvo, upoštevali v največji možni meri vse pripombe, ki ste jih dali gospodarstveniki in druge institucije in drugo, mi smo ali želimo ali ne želimo, na koncu koncev omejen tudi z okvirjem financ, se pravi z, ne bom rekel s fiskalnim pravilom, ampak s proračuni, ki smo jih v tej državi sprejeli in glede na to, da imamo za naslednje leto v proračunu milijardo 200 rezerv, smo v glavnem to tudi upoštevali.

Želimo si, da bi ta zakon, da bi ta zakon in jaz sem optimist do konca, saj ta zakon bo začel veljati s 1. 1. 2023 leta, v bistvu našemu gospodarstvu omogočil konkurence, konkurenčne cene, ki jih imajo na nek način v gospodarstvu v Evropski uniji, obenem, tu smo pa kar malo zamahnemo z roko, pred parim mesecem je bilo to še vprašaj, danes mogoče ni več, ta zakon omogoča tudi predvidljivo in čim bolj stabilno okolje za delovanje slovenskih podjetij, tudi glede dobave tako elektrike kot plina in zato sem rekel, da se mi zdi pomembno, da smo v času te priprave tega zakona, bom rekel, upoštevali vse želje tega gospodarstva, seveda čisto vsega nikdar noben zakon ne more predvideti ali upoštevati, to mi je jasno, ampak na koncu je dobro, da smo približno vsi zadovoljni.

Rad bi samo eno stvar povedal še, zaradi tega, ker smo v javnosti. Naša država v tej krizi se je začela, je začela reševati energetsko krizo iz več vidikov, en je socialni vidik, drug je vidik, kako bomo do te energije prišli in tretji, tretji, ki je zelo pomemben, kar se mene tiče, tudi gospodarstvo.

Zdaj, bodimo odkriti, mi smo regulirali cene za naše prebivalstvo. Vem, da to ni tema tega zakona, ampak naše prebivalstvo ima ta moment glede na druge evropske države zelo, zelo ugodno ceno elektrike in plina. Zelo, zelo ugodno, bistveno, po moje bistveno bolj kot druge države, tudi v našem sosedstvu. Seveda to na nek način pozabimo, ampak to je tudi to našo državo nekaj stalo, ne in zato nimamo v bistvu problema. Drugo, mi smo na nek način, kar je seveda tudi pomembno, regulirali cene zavodom, občinam in tako naprej, da naše lokalne samouprave in tako, ne bo, skupnosti, ne bodo imeli probleme, ampak, jaz bi rad iskreno povedal, ne, mene je zmeraj motilo, ko so rekli, Vlada je dala denar. Mi nič ne damo našega denarja, ker našega denarja ni nič, to je vse naš, vaš, naš denar, denar ljudi, gospodarstva in tako naprej, mi ga samo želimo na nek način na najbolj smotrn način transformirati naprej, da bodo vse ciljne skupine v tej državi relativno zadovoljni, zadovoljno.

Zato bi rad povedal, ker vem, da ste si zakon zelo dobro prebrali in je približno podoben kot je bil zakon, ki bo v naslednjem tednu dal prve učinke, zakaj učinke, zato, ker bo v naslednjem tednu, jaz vsaj upam, pa verjetno bo, izplačilo, prvo izplačilo za gospodarske družbe glede zakona, ki smo ga sprejeli v lanskem letu, pardon, se opravičujem, ja, sem že v naslednjem letu, se opravičujem, v, letos in naslednje leto bo, letošnje leto bo naslednje leto, v letošnjem letu bo izplačanih prvih 40 milijonov za gospodarstvo, ki se je prijavilo glede prejšnjega zakona. NRP-ji so, NRP-ji bojo na Vladi sprejet, denar bo šel iz rezerve na Spirit in Spirit bo naslednji teden, mi vsaj upamo oziroma prepričani smo, naslednji teden bo izplačeval prve tranše in verjemite mi, ker bo to prvič v državi, da smo na tak način reševali zadeve, sem zadovoljen, da je zadeva »zlaufalo« in zdaj bom še nekaj rekel, ne, velikokrat je lahko biti v opoziciji, tudi jaz sem bil kdaj pameten pri Covidu, pa vem, kako je bilo verjetno Vladi v prejšnjem mandatu težko, kako je »zlaufalo«, tudi jaz sem zdaj videl, da je bilo včasih, pa jaz sem bil malokrat preveč kritičen, kako so nekatere stvari, so mogle delati, pa nekateri moji sodelavci čez noč delat, pa pisat zakone, da jih imamo danes na mizi, zato pač, ker pač ta moment gasimo, gasimo zgodbo.

Zdaj, predlagali smo, zdaj bi šel na nekatere zadeve, ki smo predlagali, to, kar je gospodarstvo opozarjal in moram reči, da mi delamo ta moment zakon zaradi gospodarstva, zaradi nič drugega, mi delamo zakon za gospodarstvo. Zdaj, če mislimo, da delamo zakon zaradi katerega drugega, ne. Mi, če ne bomo ta moment gospodarstvu pomagali, bo gospodarstvo v naslednjem letu imel hude težave, če bo imel hude težave, ne bo mogel izplačevati plač, bo mogel odpuščati, bo mogel, ne bo plačeval davkov in tako naprej in ne bomo imeli v proračun določenih sredstev in če ne bomo imeli v proračunu sredstev, vemo kje smo in če bo gospodarstvo odpuščalo ljudi, bomo pač morali iz drugih transferjev tem ljudem isto denar dati. Saj, na koncu v bistvu krožimo. Zdaj se moramo samo odločiti na kakšen način pomagati. Seveda so pa nekje meje, nekje pa so meje in omejitve.

Se pravi, gospodarstvo je, smo, predlagali smo omejitev pogoja za začasnega ukrepa EBITDA, za posebno pomoč zaradi zmanjšanja gospodarske uspešnosti ter in tukaj moram povedati, da to Evropa na tak način, kot smo se mi lotili ta moment v shemi ne dovoljuje. Mi smo pisali, Ministrstvo za gospodarstvo je pisalo pismo komisarki, če bo treba, bo državni sekretar šel tudi v ali pa jaz v, h komisarki, da nam bodo dovolili povečanje tega EBITDA-ja, in spustili na našo shemo, da bomo lahko na nek način, na ta način tudi gospodarstvu pomagali. Potem ohranili smo vseh pet pomoči. Se pravi, mi imamo eno, če veste, imamo eno enostavno, pa štiri posebne in v bistvu vseh pet pomoči, vključno s pomočjo za energetsko intenzivna podjetja. Potem uredili smo možnost prijave tudi tistim upravičencem, ki posredno kupujejo energijo prek posrednih dobaviteljev, kar je tudi zelo pomembno. Potem smo na recimo problem, ki ga je predvsem imela Trgovinska zbornica, predvsem pa turisti, pa turistično gostinsko dejavnostjo, ker je ta zakon vezan na leto 2021. In vi veste, da je bilo v letu 2021 pet mesecev je država podjetja zaprla zaradi covida in ker osnovo delamo na leto 2021 in na porabo električne energije, seveda bi bili lahko s takšno dikcijo, ki je bila v shemi, to gospodarstvo v hudih težavah. Zato smo mi na predlog Obrtne zbornice, na predlog Obrtne zbornice in turistično, saj na koncu, meni so zdaj vsi iste zbornice, ker se mi zdi, da smo vsi na istem čolnu, smo upoštevali načelo sorazmernosti. Se pravi, tako kot je porabil v tistem 2019 potem na tisti se pač računal. V glavnem matematika je malo bolj zakomplicirana, ampak smo to uredili.

Drugo potem, kar smo naredili, predlagano je bilo črtanje posebnega postopka odobravanja pomoči nad 4 milijone evrov z namenom zagotovitve enakopravne obravnave vseh upravičencev. In kar je zelo pomembno, ker pa vi veste, da sem pa jaz vendarle dolgo bil v tej hiši, prejeli smo pripombe Zakonodajno-pravne službe, in jaz se tu res Zakonodajno-pravni službi zahvaljujem, ker zmeraj sem se čudil zakaj ministri zadnjo minuto pošiljamo zakon, ampak tako izgleda da je, smo upoštevali mnenje Zakonodajno-pravne službe, saj boste sami povedali, zato da je zakon, bom rekel, v skladu z vsemi zakoni in tako naprej.

Kar se tiče financ, kompleten zakon nas bo stal 1,2 milijardi evrov, to kar sem že rekel in toliko imamo denarja zagotovljenega v rezervah za naslednje leto. Samo za gospodarstvo, samo za subvencioniranje električne energije in plina bo šlo, pa te toplotne pare bo šlo 850 milijonov. Druga dva ukrepa, ki sta tako isto tako v tem zakonu je seveda ohranjanje delovnih mest. Potem bo državni sekretar še več povedal. Gre za 100 milijonov evrov v primeru, da bo prišlo do težav in da bodo ljudje mogli iti na čakanje oziroma na skrajšani delovni čas. Pa jaz vem, da z gospodom Maljevcem, ko smo se pogovarjali, nobenemu ni želja, da do tega pride, ampak pač moramo imeti to kot na nek način rezervno padalo. In drugo, kar je pa zelo pomembno ta moment za gospodarstvo, ker saj veste, cene bodo tudi če jih subvencioniramo, še zmeraj še zmeraj najmanj dvakrat višje ali pa trikrat višje, kot so bile v leta 2021, da bomo pomagali s sredstvi, ki se jim reče likvidnostna sredstva. In tukaj smo mi s sredstvi z Ministrstva za gospodarstvo, s križanjem s SID-om, s povratnimi sredstvi iz SID-a naredili ukrep, ki je težak in pa z našim podjetniškim skladom, ki je težek 200 milijonov in bomo lahko prišli do nek način likvidnostnih sredstev, ki bodo gospodarstvu seveda v naslednjem letu pomagal. Ukrep, kot sem že rekel, je pripravljen na podlagi začasnega kriznega okvirja pomoči Evropske unije. Moram reči, da je Evropska komisija v marsičem upoštevala naše slovenske predloge, čisto vse še ne, kar sem rekel, ta EBIDA, ampak na to, glede na to, kaj druge države delajo, upam, da mi ne bomo tista država, ki na nas ne bodo gledali. Verjamem, da bomo tu uspešni, nisem pa prepričan. In kot sem že rekel, ukrep je zelo podoben, kot je bil v letošnjem letu, vendar z nekimi izboljšavami. Edini problem je, če mene vprašate, pa saj to gospodarstveniki vejo, vhodna cena električne energije, ki je ta moment previsoka. Če bi bila ta električna energija 350 evrov bi mi zdajle v roku ene ure, če mene vprašate, ta zakon sprejeli in šli domov. To se pa zdaj vsi borimo kaj, kaj dodatno narediti. Se pravi, mi smo povečali, se pravi dovoljenje stopnje pomoči, zagotovili smo več sredstev, desetkrat več sredstev kot v lanskem letu, poleg treh smo dodali še dve novi pomoči. Omilili smo, bom rekel, ta vstopni pogoj. Veste, da v prejšnjem letu, če bi rekel, da bo en in polkratnik bi vsi ploskali, zdaj smo dali ena in polkratnik, lansko leto je bil dvokratnik glede na povprečje leta 2021. Spremenili smo pogoje za tako imenovana energetsko intenzivna podjetja in pomembna prednost je tudi pri enostavnejšem izvajanju, enostavnejši pomoči, ker nimamo nekih administrativnih ovir. To se na vse ve, tako, ja, hvala, saj pa mi bo še Matevž, ki je državni sekretar, ki je res na tem Zakonu o delal dan in noč, pa gospa Alenka mi bosta še pomagala pri vaših vprašanjih, vaših pogledih.

Se pravi, obdobje pomoči od 1. januarja do 31. decembra 2023. Res pa je, ko bo ta zakon sprejet, moramo iti mi še enkrat na potrditev te evropske sheme. Ključno, ker kličejo me v bistvu vsa podjetja, združenja, komunale in tako naprej, ne vem kdo vse, kjer bi lahko bil, bom rekel, vključen v to shemo. Moram reči, upravičenci glede te sheme so gospodarske družbe in zadruge, društva, zavodi, gospodarska interesna združenja, zbornice, sindikati, ki opravljajo gospodarsko dejavnost. Niso pa upravičeni mali poslovni odjemalci, ampak zakaj? Ker imajo regulirano ceno že zdaj. Mi smo jo samo podaljšali. In pa, bom rekel, tista dejavnost, ki se ukvarja s financami, pa z zavarovalništvom, ker oni niso v tem začasnem ukrepu, pa tudi, saj veste, pri njih elektrika, strošek elektrike ni problematičen, če smo čisto logični. Se pravi, upravičeni stroški sofinanciranja 40 do 80% stroškov nad 1,5 kratnika dviga cen elektrike, zemeljskega plina in kot sem že prej rekel, tehnološke pare. Skupna najvišja dovoljena pomoč je od 2 milijona evrov letno na upravičenca pri enostavni pomoči. To bo zelo jasno. Do 150 milijonov evrov na primer po posebni pomoči za podjetja v posebnih pogojih. Ampak tukaj bi rad jasno povedal, mi smo to shemo prepisali od Evrope. Takega podjetja, ki bi v Sloveniji dobil 150 milijonov ga ni, ga ni. Me bodo pa seveda tudi potem Vesna, nova direktorica Gospodarske zbornice, seveda popravila. Ampak kakor smo videli, takega podjetja ni, ampak okej. Potem, kar je zelo pomembno, določili smo najvišje dovoljenje povprečne cene za leto 2021 za elektriko in plin, pa omejili smo najvišjo možno zgornjo ceno za enoto energenta. Zakaj to govorim? Glede na to, saj vi veste, zdaj pa tako, 99,9 gospodarstvenikov je poštenih in dela zelo pošteno in se bori. Kakšen procent pa tudi malo lahko odigra. Se pravi, en bi lahko brez truda zdajle podpisal električno energijo za 700 evrov in rekel, saj mi bo država povrnila stroške in bi rekel, me to pač…, se ne bom potrudil. Mi smo tukaj omejili do 510 evrov država plača. Kar je nad 510 evrov ni subvencionirano. Zakaj? Zato, da na nek način tudi gospodarstvu rečemo malo se potrudite pri dobavi. Je pa res, zdaj bom pa iskreno povedal, da imajo ta moment gospodarstvo težavo dobiti ponudbe, težavo dobiti ponudbe. Jaz sem vsak dan na terenu, ni bilo dneva, da nisem med gospodarstveniki in približno si domišljam, da vse vem, ta moment zaradi vse strukture in zaradi vseh težav gospodarstveniki ne dobijo ponudbe. Potem pa kaj se še naredi? Ko dobi ponudbo mora v 15 minutah se odločiti, ali jo bo sprejel ali ne. Toliko daleč smo prišli in jaz to razumem. Druga in druga omejitev je 150 evrov na megavat. Tisti, ki ima 150 evrov na megavat, mi smatramo, da je zadeva še sprejemljiva, to je pač bil dogovor. Ne dogovor z gospodarstvom, ne dogovor z gospodarstvom. Jaz bom iskreno vse povedal, ne dogovor, ampak dogovor na Vladi in tukaj bi naredil piko.

Jaz zelo na kratko še bom povedal okoli vrst je pomoči. Kot sem rekel, imamo pet različnih vrst pomoči: enostavno pomoč, sofinanciranje, 50 %, 2 milijona evrov, najvišja skupna pomoč. Tukaj smo na pobudo kmetijstva všteli tudi kmetijstvo, se pravi, tisti, ki se s kmetijsko dejavnostjo ukvarja lahko dobi 250 tisoč evrov in z ribištvom do 300 tisoč evrov. Potem imamo pa, kot sem rekel, 4 posebne pomoči, se pravi, osnovna posebna pomoč, se pravi 50 % so financiranje do 4 milijone evrov po, potem imamo pa posebna pomoč za zmanjšano gospodarsko uspešnost, če je padec 10 % / nerazumljivo/, to je malo zakomplicirana računica, ampak tukaj smo šli na nek način, zdaj tudi gospodarstvo v, smo jih poslušali, ne sme presegati 90 % / nerazumljivo/ v leto 2023 in tu lahko, potem dobijo do 100 milijonov evrov. Potem imamo pa še dve posebni pomoči. Ena je za energetsko intenzivna podjetja, kjer mora biti potreben priznan poseben status tudi tu je vezan / nerazumljivo/, ki pa ne sme presegati 70 % / nerazumljivo/ za leto 2023 in sofinanciramo 65 % in tukaj pa lahko pride podjetje, potem tudi do 50 %. Potem imamo pa še posebno pomoč v posebnih sektorjih, to so pa, papirničarji, tisti, ki delajo aluminij, steklo, rudnine. Tu je pa treba seveda imeti najprej priznan poseben status. Tudi tukaj je skupni obseg / nerazumljivo/ ne sme presegati 70 % v letu 2023. Tukaj se pa sofinancira 80 %, tukaj je pa ta najvišja vrednost 150 milijonov, ki pa mislim, da kolikor je, smo se tudi z Gospodarsko zbornico in pa tudi kolikor mi zdaj spremljamo takega podjetja, ki bo dobil 150 milijonov evrov ni, bo pa dobil seveda določene milijone in prav, da jih dobi. Upravičenec lahko uveljavlja, ne more zdaj izbirati, lahko uveljavlja samo eno pomoč in to je to.

Imamo pa, potem tudi v tem zakonu, kar je tudi prav, seveda nekatere kontrole, ki jih moramo narediti, ker saj veste, na koncu koncev milijardo 200 gre iz proračuna, to gre davkoplačevalski denar in gre denar, ki ga je vplačal in gospod Lotrič in gospod Horvat, da ne naštevam vsi in moramo na nek način te zadeve kontrolirati. Kontrolirati pa na tak način, da vemo kaj kontroliramo, to je ključno in smo na nek način naredili kar nekaj varovalk, ki se nam zdijo seveda logične.

Sedaj pa samo še to, kar se tiče izplačil in načina izvedbe. Zadeva bo relativno poenostavljena. Mi se zavedamo, da bo pritisk na Spirit, če je bilo letošnje leto, mislim, da tisoč 137 upravičencev se je prijavilo na Spirit in je zadeva zlaufala in tako naprej bo drugo leto teh upravičencev krat 10 in bo seveda čisto neka druga dimenzija, ampak okej. Upravičenec bo izpolnil digitalno vlogo v aplikaciji agenciji Spirit do 28. februarja leta 2023. Potem bomo pa v letu 2023 bomo izplačali na nek način si želimo mesečno, vendar bomo podjetja najprej ugotovili prve tri mesece, tri mesece in bomo kvartalno, prvi mesec, prvi kvartal bo, konec marca, bomo izplačali za nazaj januar, februar, marec. Ker je problem v likvidnostni, smo se dogovorili in bomo iščemo varianto, da bodo zapadle fakture v teh treh mesecih, da podjetje ne bo dolžan plačati tiste mesece kakor zdaj, ampak ko bo dobil sredstva. Zakaj? Ker ta moment energetske družbe gospodarstvu pošiljajo pogodbe, kjer je plačilni rok 8 pa 15 dni. Vi pa veste, da tisti, ki se malo z gospodarstvom ukvarjate, da so nekateri imeli sedaj 60, tudi 90 dni rok plačila, ko so bili časi zelo drugačni. Zato mora država tu pomagati, se pravi, da ko boste dobili prvo trajnejšo izplačano, boste lahko plačali dobaviteljem. S tem bomo na nek način rešili za prve tri mesece likvidnost, potem pa glede na mesečno izplačilo.

Zdaj mi bomo, podjetja bodo potem prejemala redno mesečno plačilo v višini 80 %. Zakaj? Vi veste, da gre vse to gre na nek način oceno koliko se bo električne energije porabil, ker noben točno ne ve koliko se bo električne energije v naslednjem letu porabil. Potem pa v, mislim, da v juniju se bodo pa ti podatki na nek način preverili in konec leta bodo dobili razliko 20 % v primeru, da je pač bilo porabljeno toliko električne energije. Če bo kdo naredil kakšno napako, ampak bom rekel, pa ne bom rekel zdaj goljufal, pač bo mogel vračati, drugače bo pa dobil vse izplačano. To je to. In zadnje izplačilo pa bo to, kar sem rekel, teh 20 % bo pa 28. 2. v letu 2024, kjer se pač upošteva, kot sem zdaj rekel, korekcija, poračun glede na dejanske stroške. To je to.

Zdaj na kratko samo še okoli ugodnih likvidnostnih posojil, ki jih bo za cirka 250 milijonov evrov. Gre za tri vrste pomoči. Gre za… in tudi že v letošnjem letu so iz Slovenskega podjetniškega sklada te pomoči 30 milijonov v 2023 in 20 milijonov evrov v letu 2024 in to bodo posojila v velikosti 100 tisoč evrov za podjetje. Moram reči, da tudi v letošnjem letu so ta posojila isto na nek način bila sprovedena. Potem imamo pa še tisto, kar je pa razlika, so pa finančni instrumenti SID banke v sodelovanju z našim ministrstvom. Poleg kreditov za investicije je možno seveda tudi pridobiti samo za obratna sredstva. Zdaj eni pravijo, da tukaj se lahko pač govorimo antikrizni ali pa ukrep finančnega inženiringa. To so mi napisali strokovci, nisem se jaz tako lepo spomnil. Ampak tu pa gre za 150 milijonov evrov. To je to.

Kar se tiče ohranjanja delovnih mest, se pravi čakanje na delo, pa skrajšan delovni čas bi pa prosil državnega sekretarja, ki je tukaj, ker če bo seveda lahko - Ali pa gospo Mojco Peršina?- gospa Mojca Peršina, ki je generalna direktorica, ki moram reči, da nam je v tem času neizmerno veliko pomagala in sodelovala. To je na kratko za začetek.

Hvala.

Hvala lepa, minister.

Sedaj pa dajem besedo Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, državnemu sekretarju Simonu Maljevcu.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo.

Kot je minister že izpostavil smo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravili tretje poglavje v predlogu zakona, ki ga danes obravnavamo in ki se nanaša na ukrepe za ohranitev delovnih mest.

Po vzoru učinkovitih ukrepov, ki so jih delodajalci že lahko koristili v preteklih letih smo oblikovali dva ukrepa na tem področju. Prvi je ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem, ki jim je bilo odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom. Drugi je pa ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Oba ukrepa bo izvajal Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Vstopni pogoj za koriščenje pa se bo navezoval na upravičenosti do pomoči za gospodarstvo kot izhaja iz prvega in drugega poglavja zakona.

Ukrep skrajšanega delovnega časa bo delodajalec, ki bo izpolnjeval pogoje lahko koristil v obdobju od 1. januarja do 30. marca z možnostjo podaljšanja za dva meseca dvakrat po en mesec s sklepom Vlade, torej najkasneje do konca maja. Delodajalec, ki bo bi želel delavcu odrediti delo s skrajšanim delovnim časom bo prav tako mogel izpolnjevati pogoje, da vsaj 10 odstotkov delavcem ne more zagotoviti 90 odstotkov dela.

Glede drugega ukrepa, čakanja na delo na doma, pa bo tega mogoče koristiti v obdobju od 1. januarja do 30. junija, in sicer v obdobju 30 dni na delavca. Tudi pri tem ukrepu bo v korist do koriščenja upravičen delodajalec, ki bo izpolnjeval iste pogoje, torej iz prvega in drugega poglavja. Obenem pa bodo upravičeni delodajalec zavezan, da sredstva v višini polovice prejete državne pomoči investira v zeleni prehod v roku 30 mesecev od vložitve zahtevka za povračilo nadomestila plače. Tako pri ukrepu skrajšanega delovnega časa kot pri ukrepu čakanja na delo doma je višina povračila nadomestila plače, ki ga prejme delodajalec v višini 80 odstotkov izplačanega nadomestila plače. Pri tem bi želel še izpostaviti, da delavci ohranijo vse svoje pravice iz delovnega razmerja. Poleg tega pa je v zakon umeščena tudi varovalka, ki delodajalcu prepoveduje pričetek postopka odpovedi v primeru koriščenja še šest mesecev od prejema državne pomoči dalje.

Prav tako smo poskrbeli za socialno varnost delavcev, katerim delodajalec bo koristil omenjena ukrepa. Delavec v takem primeru konec meseca ne bo smel prejeti manj kot minimalno plačo, ne glede na to, ali bo napoten na čakanje na delo od doma ali pa mu bo odrejeno delo s krajšim delovnim časom.

Tako da, to je za uvodno pojasnilo. Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Helena Rus? (Da.)

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih pristojnosti in podala pisno mnenje, ki ga ne bi v celoti povzemala, saj so nekatere naše pripombe upoštevane z amandmaji koalicijskih poslanskih skupin. Glede drugih pa je Ministrstvo za gospodarstvo podalo pisna pojasnila.

Glede tretjega dela predloga zakona, ki ureja ukrep za ohranitev delovnih mest bi izpostavili, da še zmeraj ni v celoti utemeljeno različno urejanje dveh sorodnih ukrepov za ohranitev delovnih mest oziroma povsod zakonske rešitve niso ustrezno dograjene.

Pri ukrepu skrajšanja polnega delovnega časa delodajalec z delom nadaljuje z zmanjšanjem števila opravljenih delovnih ur posameznega delavca. Pri začasnem čakanju na delo pa lahko delodajalec z delom prav tako nadaljuje z zmanjšanim številom delavcev, saj na zakonski ravni ni določena obveznost ustavitve delovnega procesa v primeru koriščenja tega ukrepa.

Glede na navedeno vsebinske razlike med obema ukrepoma niso nujno bistvene oziroma takšne, da bi utemeljevale različno obravnavo teh dveh ukrepov, zato ponovno opozarjamo na načelo enakosti iz drugega odstavka štirinajstega člena Ustave.

Poleg tega še vedno ni jasno kaj je informativni izračun upravičenosti do pomoči, ki je naveden v 51. členu predloga zakona. V zvezi z nekaj nekaterimi amandmaji poslanskih skupin, ne, Poslanske skupine SDS in pa Poslanske skupine Nove Slovenije, na primer k temu 5., 6., 10., 12., 27. členu je treba opozoriti, da je treba upoštevati pravila iz začasnega okvirja.

Hvala.

Hvala lepa.

Ali želi besedo predstavnik Državnega sveta, gospod Mitja Gorenšček? (Da.)

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, spoštovana predsedujoča.

Spoštovani poslanke, poslanci, predstavniki Vlade in drugi prisotni!

Dovolite, da preden preberem stališče Državnega sveta še dopolnim ministra gospoda Hana v zvezi s potekom seje Komisije Državnega sveta.

Dejstvo je, da smo na seji zakon obravnavali, da smo pohvalili pripravljenost ministrstev za sodelovanje. Ugotovili pa smo, da z besedilom zakona nismo najbolj zadovoljni vemo, da se pripravlja oziroma da se je pripravljalo precej amandmajev, zato je bila naša želja, da bi zakon obravnavali ponovno, ko bodo ti amandmaji vključeni v zakon. Tudi sedaj pri predstavitvi predstavnikov ministrstev sem opazil, da so nekatere naše zahteve že bile upoštevane, kljub temu, mnenje komisije je izpred teh popravkov zakona in zato so vključene v tekst, ki vam ga bom zdaj prebral.

Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je na 44. izredni seji 12. 12. obravnavala Predlog Zakona o pomoči gospodarstva za omilitev posledic energetske krize. Komisija se je s predlogom zakona seznanila. Komisija ugotavlja, da je v zadnjem obdobju potekalo intenzivno usklajevanje med predstavniki delodajalskih interesov ter Ministrstvom za gospodarstvo in Ministrstvom za infrastrukturo glede nujnosti priprave in sprejema zakonskih rešitev, ki bi primerno naslavljale probleme gospodarstva kot pretežne posledice energetske krize. Predlagane rešitve v veliki meri ne odražajo pričakovanj gospodarstva. Nekatere primerjave ukrepov, ki jih sprejemajo konkurenčne države, kažejo, da predlagani ukrepi ne zagotavljajo osnovnih pogojev, ki bi omogočili uspešen, konkurenčen odziv slovenskega gospodarstva.

Komisija meni, da višina sredstev pomoči, ki jih predvideva zakon ne bo zadostna in ne bo v celoti dosegla svojega namena, posledično pa bo sledilo tudi zaostajanje v konkurenčnosti ter upadu izvozne naravnanosti slovenskega gospodarstva. V danih razmerah bi večji poudarek kot zavzemanju za razvojni potencial slovenskega gospodarstva morali nameniti ukrepom, ki bodo zagotavljali gospodarstvu tudi naslednje leto preživetje brez hujših posledic. To bo ob nezadostni pomoči na eni strani ter na drugi strani visokih cen električne energije, ki jo bo posamezno podjetje moralo plačevati dobaviteljem in bo v letu 2023 doseglo tudi petkratnik cene, ki ga je plačevalo gospodarstvo v letu 2021 težko doseči. Pri tem so cene električne energije še vedno odvisne od velikih nihanj cen na borzi električne energije, zato bi bila zamejitev njene cene nujna. Prav dejstvo nepredvidljivosti cen električne energije bi moralo voditi v razmislek o sprotnem prilagajanju višine sredstev pomoči.

Komisija predlaga, da se v nadaljevanju zakonodajnega postopka prouči ter sprejme naslednje predloge in pripombe tudi s področja skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo na domu. Glede začasnega ukrepa danega povračila nadomestila plače, zaradi skrajšanja polnega delovnega časa naj se dopusti tudi možnost mesečne in ne zgolj tedenske izravnave ur skrajšanega polnega delovnega časa, saj je bila takšna možnost v določenih primerih dopuščena tudi v času sprejemanja proti covidne zakonodaje. V okviru ukrepa skrajšanega polnega delovnega časa je kvota delavcem, ki jim ni mogoče zagotoviti 90 % dela, predlagana v višini 30 odstotkov mesečno in je zastavljena previsoko, tako da bi lahko učinkovito preprečili poslabšanje stanja. Zato smo predlagali, da se ta procent zniža na 10 %. To je bilo tudi že upoštevano. Pogoji za pridobitev pravice do delnega povračila nadomestila plače za skrajšan polni delovni čas, ki se nanaša na neporavnane obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v višini 50 evrov ali več je predlagan v prenizkem znesku, zato predlagamo, da se zviša na tisoč evrov.

Pri ukrepu skrajšanega polnega delovnega časa naj se določi obdobje koriščenja do 30. junija 2023 z možnostjo podaljšanja še trikrat po dva meseca, tako da se zaključi do konca leta 2023. Prepoved odpuščanja delavcev iz poslovnih razlogov v obdobju po koriščenju ukrepa skrajšanega polnega delovnega časa in ukrepa začasnega čakanja na delo v trajanju šest mesecev se ocenjuje kot prestrogo in nesorazmerno. Zato naj se navedeno obdobje skrajša na en mesec po vzoru proticovidne zakonodaje.

Pri ukrepu začasnega čakanja na delo naj se odpravi časovna omejitev ukrepa za napotitev delavcev na začasno čakanje za največ 30 delovnih dni ter določi možnost daljšega obdobja koriščenja tega ukrepa do konca leta 2023. Pri obveznosti vlaganja dela sredstev, ki jih upravičenec prejema pri ukrepu začasnega čakanja na delo v zeleni prehod naj se predvidi možnost za odstop od te obveznosti v primeru, ko so razlogi za ta odstop neodvisni od ravnanja upravičenca. Komisija ugotavlja, da upoštevajoč vse omejitve, tako omejitve napotitve na začasno čakanje na delo na 30 delovnih dni, šestmesečna prepoved odpuščanja, prepoved določenih izplačil, obveznost vlaganja v zeleni prehod in podobno napovedani ukrepi nikakor ne bodo zagotavljali pomoči, ki jo gospodarstvo pričakuje in potrebuje.

Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj boste dobili besedo tudi ostali vabljeni. Prosim pa vas, da se za magnetogram predstavite z imenom in priimkom ter navedete institucijo iz katere prihajate. Prav tako bi vas pa mogoče prosila, da svoje razprave oziroma svoje misli strnete na 5 minut približno. In sedaj dajem besedo…

Izvolite, gospa Nevenka.

(Vesna Nahtigal, Gospodarska zbornica Slovenije.)

Spoštovana predsedujoča, minister, državna sekretarja in pa seveda vsi člani in članice Odbora za gospodarstvo, prisrčen pozdrav v mojem imenu in v imenu Gospodarske zbornice!

Jaz bom ponovila par stvari, ki jih je že gospod minister povedal, najprej pa seveda tudi pohvalila to pripravljenost tako ministra za gospodarstvo, ki je naš matičen minister, kot tudi ministra za infrastrukturo, gospoda Kumra in pa seveda njihove ekipe, da so s člani delodajalskih organizacij v zadnjih treh mesecih res izredno veliko časa posvetili nastajanju tega zakona. In moramo reči, da z načinom, kako smo ta zakon pripravljali je seveda to vse pohvale vredno. Vemo pa, da je situacija zelo, zelo sestavljena in zelo, zelo občutljiva in da samo en zakon, na žalost, ne rešuje vsega. Dovolite mi, da v teh petih minutah, ki so mi na voljo, vseeno osvetlim tudi drugi del, ki tukaj ni predmet debate, je pa še kako pomemben za to, da razumemo to situacijo.

Ta zakon je nekako definiral tri oziroma pet modelov pomoči, kjer smo dodali še enega posebnega, ki ga moramo seveda kot izjemo prijaviti, prijaviti moramo vso pomoč, ampak ta izjema je še posebej pomembna. To pa zaradi dejstva, ker hvala bogu nimamo, da rečem, toliko slabih podjetij, da bi lahko koristila to intenzivno pomoč z minus 40 EBIDTA pa z negativnim EBIDTA-jem. Zato je pomembno, da podjetja, ki so velika, veliki porabniki in so energetsko intenzivni lahko pridejo do malo več denarja, kot omogoča posebna pomoč, ki je v višini 4 milijone, smo to posebno pomoč za zmanjšano gospodarsko učinkovitost prijavili. Domislili skupaj z delodajalskimi organizacijami in pa priglasili oziroma dali v ta predlog zakona, ki je pred vami. Vsi ti modeli, ki so v tem zakonu popisani, so pa seveda nastavljeni na nek model, kjer je bil predlagan ovoj, v katerem bi mi lahko ohranjali konkurenčnost in ta je med 150 in 250 evri, tista zgornji razpon, do katerega naj bi pa elektrika prihajala, ponudbe prihajale, pa je bil nekako določen potem za vse te vrste pomoči na višini 350, 360 evrov.

Ta model je bil v gospodarstvu vsem nam predstavljen, 11. 11. in mi smo, moram reči, bili s tem modelom zadovoljni, ker mi vsi zelo tesno spremljamo, kaj se nam dogaja v Evropi, vemo, koliko imajo naši sosedje, kajne, a vendar, seveda, takrat so bile ponudbe na elektriki, na trgu, pa že tudi dosti višje, ampak, to nekako smo razumeli, da bo z uredbo, ki je pa potem zagledala luč sveta, uredba, ki se ji reče o določitvi mehanizma oblikovanja cen EE za velike posebne odjemalce, je pa nekako Ministrstvo za infrastrukturo pripravilo in jo objavilo in velja od 1. 1., 1. 12. do 31. 12., to je še potem modificiralo čez en teden in s to uredbo smo mi vsi pričakovali, da bo na koncu res nekako ta cena zgornja, kjer bodo ponudbe s strani elektro distributerjev prihajale, prišla do te višine in da bomo mi potem lahko s temi različnimi oblikami pomoči, ki so bile danes že omenjene, osebna, enostavna, posebna, posebna z zmanjšano gospodarsko učinkovitostjo in ostali dve intenzivni, dejansko podjetja na koncu izračunala to, to ceno iz tistega ovoja in pri tem bi slovensko gospodarstvo lahko ohranjalo konkurenčnost.

Seveda nas zelo boli, da bomo mi do te pomoči prišli šele konec marca. Razumem proceduro, ampak poglejte. Če primerjamo spet pri tej uredbi dobavitelje, ki nam ponujajo elektriko, so se zelo lepo zagarantirali. Imajo ceno v modelu Leipziška borza, plus 10 evrov manipulativnih stroškov, nam pošljejo, podjetja se morajo takoj odločiti, v 15. minutah, na primer, take zelo rigidne pogoje imajo in plačati jo morajo v 15. dneh. Ta ista podjetja bodo pa plat…, dobila prvič, prvo nakazilo 80 procentov za tiste 3 mesece šele marca, v predlogih pa so bili tudi za to posebno pomoč tudi, da bi te, bom rekla, ti večji porabniki prišli do te pomoči šele koncem junija. To, dragi poslanci, ne smete dovoliti. Na tak način bomo imeli res problem v gospodarstvu.

Saj v predlogu tega ta moment ni, ampak se bojim, da še kaj pride in jaz vas na to opozarjam. Podjetja so imela težko likvidna…, težko Covid krizo, imela…, zdaj tudi te situacije trajajo ne šele zdajle, ampak že eno leto, od leto pa 3 mesece, praktično, imamo že takole težke pogoje, en del pomoči seveda smo dobili, kar je bilo tudi ravnokar povedano, ampak mi dejansko smo edina, da rečem, ciljna publika, ki še ni čisto nič dobila za leto 2023, ne govorim za leto zdaj 2022, ne.

Tako da jaz mislim, da tudi potem, če, če ta podjetja ne bodo imela konkurenčnih pogojev pri teh cenah, ki so danes na trgu, ne, žal marsikatero podjetje razmišlja, da ne podpiše z elektro distributerji cene, ker ko si izračuna do kakšne subvencije lahko pride, pa pri ceni 450 evrov, ki mu jo ponuja elektro distributer, mu njegova cena, njegov produkt ne bo prenesel, se kaj lahko zgodi, da bodo ta podjetja dejansko zmanjševala, ker bo to edini možen rezultat, zmanjševala obseg proizvodnje, ne vem, če bodo potem dovolj ti ukrepi s čakanjem na delo, a ne, se bojim, da bo še kakšen bolj rigiden odnos, zato res upam, da bosta, bom rekla, oba dva ukrepa in ta zakon in ta uredba, ki je, upam, da bomo še kaj jo modificirali, prejela in da bo to gospodarstvo ostalo, da ga ohranimo.

Mogoče za začetek toliko, hvala.