Dobro jutro vsem zbranim! Začenjam 28. sejo kolegija. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da bo vodjo Poslanske skupine SD Janija Prednika nadomeščal Predrag Bakovič.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – DOGOVOR O SKLICU IZREDNE SEJE DRŽAVNEGA ZBORA.

Poročila Državne volilne komisije o končnem izidu glasovanja na zakonodajnih referendumih so bila objavljena v Uradnem listu številka 157 z dne 16. decembra 2022. Vrhovno sodišče Republike Slovenije nas je 22. decembra 2022 obvestilo, da je bila zoper poročilo Državne volilne komisije vložena pritožba, ki pa jo je Vrhovno sodišče s sklepom zavrglo, s čimer so poročila postala pravnomočna in skladno z določbo 53.b člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi mora Državni zbor v osmih dneh po pravnomočnosti poročil razglasiti na referendumih sprejete odločitve.

Včeraj ste prejeli tudi dopis Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, na katerega sem že odgovorila, in moj odgovor ste tudi že prejeli. Sklepe o razglasitvi odločitev ste tudi prejeli. Ker gre le za formalno razglasitev odločitev, sprejetih na referendumu, se zbor skladno s parlamentarno prakso na seji s sklepi zgolj seznani, to pomeni, da na seji ob razglasitvi te odločitve ni predstavitev stališč poslanskih skupin in ni razprave.

Tako v zvezi s sklicem 29. izredne seje predlagam sledeče: Predlog dnevnega reda se glasi: 1. Sklep o razglasitvi odločitve, ki je bila sprejeta na glasovanju na zakonodajnem referendumu o Zakonu o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije, ki je bil 27. novembra 2022; 2. Sklep o razglasitvi odločitve, ki je bila sprejeta na glasovanju na zakonodajnem referendumu o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki je bil 27. novembra 2022; 3. Sklep o razglasitvi odločitve, ki je bila sprejeta na glasovanju na zakonodajnem referendumu o Zakonu o spremembah Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je bil prav tako 27. novembra 2022; 4. Mandatno-volilne zadeve, to pa so zadeve, predložene do začetka obravnave točke. V okviru te točke bi zbor skladno z obvestilom Občinskega sveta Občine Lendava ugotovil prenehanje mandata poslancu Janezu Magyarju, ki je nastopil funkcijo župana te občine; predlog sklepa za odločanje bo pripravila Mandatno-volilna komisija. Datum seje: petek, 23. 12. 2022, torej danes, ob 10.30. Najava časa za razpravo: k 1., 2. in 3. ni razprave in glasovanja, k 4. točki pa sprotna prijava na seji zbora.

Odpiram razpravo, če želi kdo besedo? (Da.)

Izvolite, gospa Jelka Godec.

Najlepša hvala.

Glede dnevnega reda oziroma obravnave sklepov, ki ste jih navedli, glede referendumov. Nesporno jasno je, da so 27. novembra letošnjega leta bili trije referendumi in izidi so znani, temu ne gre oporekati. In tudi v nadaljevanju ne oporekamo temu, torej, da je bila jasno izražena volja ljudstva. Oporekamo pa, bom rekla, postopkom, ki so bili po referendumu izpeljani in tudi temu, da se na tej seji obravnavajo sklepi o seznanitvi z referendumskimi odločitvami. Namreč, najprej se je zgodilo to, da je DVK na predlog skupine članov, ki pa pripadajo iz vrst političnih strank koalicije že pred v bistvu referendumi so vložili predlog, da sploh ne bi ugotavljali natančnega, dejanskega in popolnega rezultata zakonodajnih referendumov torej po tistem, bom rekla, urniku, ki ga je imela DVK, kar je za nas pomenilo nedopustno odstopanje od dosedanje prakse na zakonodajnih referendumih in nekako predstavlja tudi nevaren precedens za vse nadaljnje referendume ter izvolitve instituta zakonodajnega referenduma v povezavi z ustavno pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih sredstev. To je bila ena zadeva. Mi smo sicer dali tudi pritožbo na DVK, da se pač ne strinjamo s tem, da se postopki, ki so bili že sprejeti anulirajo in da se v bistvu posega v rokovnik Državne volilne komisije. Za nas to pomeni tako kot recimo, da bi v finalu svetovnega prvenstva v nogometu, ko je Argentina vodila 2:0 pa bi rekel, zdaj pa se ne splača več igrati, pa zaključimo tekmo. Tako da to je bila ena zadeva.

Druga zadeva pa je to, kar se tiče v bistvu Državnega zbora in pa tudi konec koncev dopisa, ki ga je Državni zbor oziroma predsednica Državnega zbora naslovila na Vrhovno sodišče, ki poziva, kar ni nič narobe, definitivno Vrhovno sodišče, da obvestijo Državni zbor o morebitnih pripombah na izid referenduma oziroma na odločitve DVK, hkrati pa spodaj napišejo: Vaše obvestilo bomo šteli kot potrdilo o pravnomočnosti navedenih poročil.

Mene zdaj najprej zanima, kje ima Državni zbor oziroma na osnovi česa je predsednica Državnega zbora napisala, torej, da obvestilo, ki ga bo poslalo Vrhovno sodišče Državnemu zboru, da se šteje kot pravnomočno. Jaz moram reči, da iz zakonskih določil ne vidim torej osnove, da lahko takšno obvestilo, ki je prišlo potem po mailu s strani Vrhovnega sodišča, kjer piše, da je sodišče prejelo eno pritožbo, ji odločilo, zanimivo, v roku 24 ur, kar ponavadi niti še pošte ne odprejo, ampak torej 21. 12. s sklepom zavrglo pritožbo ter še isti dan odpravilo strankam.

Zdaj zakon o referendumu in ljudski iniciativi določa v 53.a členu, da lahko zoper poročilo DVK o izidu glasovanja vloži se lahko vloži pritožbo v 3 dneh po njegovi objavi v Uradnem listu, kar je bilo storjeno. O pritožbi odloča Vrhovno sodišče v 30 dneh, kar je bilo tudi storjeno. Zoper odločitev Vrhovnega sodišča ni dovoljena pritožba. Sodišče ob smiselni uporabi Zakona odloča o smiselni uporabi Zakona o upravnih sporih, ta pa potem napotuje na Zakon o pravdnem postopku. Zdaj Zakon o upravnem sporu v 22. členu določa, da se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače. V Državnem zboru ne razpolagamo z informacijo oziroma vsebino odločitve, zgolj razpolagamo z dopisom Vrhovnega sodišča, da je odločilo o zadevi, izdalo sklep o zavrženju, ki je bil opremljen strankam. Takšno obvestilo samo po sebi formalno po našem mnenju ne more imeti pravnih učinkov, da bi lahko Državni zbor posledično obravnaval poročilo o izidu na referendumu. Če neka sodba ni vročena z vidika pravnih učinkov oziroma posledic pomeni, da še ni bila izdana. 320. člen zakona o prevdnem(?) postopku namreč določa, da nasproti strankam ima sodba učinek šele od dneva, ko jim je bila vročena. Isto velja za sklepe. Ali so zgolj s samim obvestilom Vrhovnega sodišča, ki smo ga prejeli po elektronski pošti pravni učinek deklaratorne narave izpolnjeni pogoj, da DZ lahko obravnava poročilo o izidu glasovanja na referendumu. Glede na navedeno, ker ni izkazano, da je bila sodba oziroma sklep vročen strankam, vsem strankam v postopku, kakšna je vsebina, pravni učinki, saj tudi sodišče ne more objaviti vsebine sodbe oziroma sklepa, dokler ni vročen vsem strankam v postopku, menim, da niso izpolnjeni pogoji za obravnavo poročila. Torej vsem pogojem bi zadostili, ko bi pridobili dokaze, da je bila odločitev vročena vsem strankam v postopku, to pomeni tako DVK kot pri tožniku, in da tako nastane tudi materialna pravnomočnost in dobi se oblastno veljavo tako pri organih, torej kot sodišču, kot pri strankah, in ustvari seveda tudi pogoj, da se Državni zbor seznani s poročilom.

Torej po naših, torej po vsem tem, kar sem povedala, je mnenje torej, da ni, bom rekla, pravne podlage, da Državni zbor obravnava sklepe, ki so danes na točkah dnevnega reda, torej sklepe o razglasitvi odločitev, ki je bila sprejeta na glasovanje o zakonodajnih referendumih v vseh treh zakonih, da jih pač ne naštevam.

Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Tukaj bom dala besedo še vodji Zakonodajno-pravne službe.

Bom pa v bistvu na kratko odgovorila, tukaj gre za sodni postopek, ne za upravni postopek, to se pravi, uporablja se za Zakon o upravnem sporu. Je pa zadeva takšna, da postopek na sodišču v primeru, kadar ni več možna pritožba zoper njegovo odločitev, postane pravnomočna oziroma odločitev sodišča je pravnomočna z izdajo sodne odločbe. Tako je recimo v civilnih sporih na drugi stopnji, ne glede na to, kdaj je odločitev vročena strankam. Kdaj je odločitev vročena strankam, je vedno pomembno na prvi stopnji, ker je zoper tako odločitev možna pritožba. In takrat je seveda zelo pomembno, pomemben datum, kdaj je bila odločitev stranki, torej zdaj v tem primeru pri tožniku, v tem primeru vročena, ker se od takrat šteje tek pritožbenega roka.

V tem primeru, ko pa zoper odločitev ni več sploh možno pravno sredstvo, vsaj ne redno pravno sredstvo, je pa odločitev, in to je v sodnih sporih povsem nedvoumno, pravnomočna z izdajo sodne odločbe.

Tako da, zdaj bom dala pa še, tudi glede tega stavka, ki ste ga, ki ste ga izpostavili v dopisu z dne 19. decembra, še besedo vodji Zakonodajno-pravne službe.

Izvolite!

Hvala lepa.

Vročitev v obravnavani zadevi ni pravno relevantna. V skladu z drugim odstavkom 53.a člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi zoper odločitev Vrhovnega sodišča pritožba ni dovoljena. Stranka odločitve Vrhovnega sodišča ne more spremeniti, zato pravnomočnost nastopi z dnem izdaje odločitve Vrhovnega sodišča. Namen obvestila Vrhovnega sodišča je, da Državni zbor seznani s pravnomočno odločitvijo. In to je Vrhovno sodišče tudi storilo. Zato je to obvestilo o pravnomočnosti zadeve.

Hvala.

Izvolite, gospod Sajovic, imate besedo.

Hvala lepa za obe obrazložitvi, zakonodajno-pravni in gospe sodnici, naši predsednici.

Pravo ima neke zakonitosti, treba se jih je držati in pa spoštovati.

Se mi pa zdi prav, da pa politično neko slabo zgodbo zavlačevanja, nagajanja, ki se vleče že par mesecev, danes zaključimo, rezultate potrdimo in potem seveda iščemo najboljše možne vsebinske rešitve.

Ker smo pred prazniki, bom za dobro voljo dodal še en komentar. Jaz sem izgubil stavo, ker sem stavil, da če se nihče drug ne bo pritožil, se bo pritožil državljan Vili. Očitno se je pa našlo še enega večjega diletanta, ki je vložil neko pritožbo. Upam, da bere časopise, da je obveščen o rezultatu, izidu, četudi mu pošta še ni bila uspešno vročena.

Tako da, v Svobodi podpiramo, da danes se seznanimo z rezultati, zgodbo zaključimo in potem iščemo vsebinske rešitve.

Gospod Sajovic, gospoda, ki je vložil pritožbo, ni med nami. Mislim, da ni prav, da se ga kakorkoli označuje za diletant ali kakorkoli drugače. Tako da, lepo prosim, da naslednjič pazimo na svoje besede.

Izvolite, gospa Godec.

Gospoda, ki je bil označen kot diletant, tudi ni treba napotiti na medije, da prebere kakšna je bila odločitev. Ko je stranki vročena odločitev, takrat je seznanjena. Če pa zdaj v Svobodi, torej dovolj, da beremo medije, da izvemo, da smo v kazenskem, predkazenskem ali pa v kakšnem drugem postopku in da izvemo odločitev sodišč, je pa to neprimerno napotitev. Tako da, jaz se strinjam tudi s to, kar je bilo rečeno s strani predsednice.

Bi pa še nekaj opozorila, gospa predsednica je bila sodnica in jo ne naslavlja sedaj s sodnico, torej, ker ni razsodnik tukaj, tako da smo tudi že o tem govorili, ker je bilo že tudi z vaše strani rečeno, da se naj ne omenja kaj bi bil nekdo v zgodovini, torej kar je bilo pa zdajle povedano, je pa tudi neprimerno, mislim da, ker gospa predsednica odloča o določenih zadevah drži, ni pa razsodnik in ne sodnica.

Sedaj, kar se pa tiče postopka, ki pač sem ga že prej omenila, v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo že v primerih nujnih postopkov zakonov opozorili na to, da se v Državnem zboru uveljavlja neka praksa, ki do sedaj ni bila, bom rekla, v navadi, pa tudi s strani Vlade se uveljavlja praksa, da se zakoni vlagajo po nujnem postopku, kar pomeni, da skrajšuje tudi možnosti oziroma roke za posvetovalne referendume. To smo opozorili v primerih, torej nujnih postopkov. Sedaj v primeru zakonodajnega referenduma ponovno opozarjamo na postopke, ki so neko pohitritev zadeve. Ne gre za to ali oziroma kako je bilo na referendumu, na referendumu, kot sem na začetku povedala, je bila jasno izražena volja ljudstva, jasno izražena, torej trikrat proti in s tem v Slovenski demokratski stranki nimamo nobenih problemov, tudi ne v poslanski skupini. Torej ne gre za to, da kontriramo rezultatom, gre za to, da se ponovno uveljavlja v Državnem zboru nek postopek, ki po našem mnenju nima dovoljšnje pravne osnove, da se danes obravnavajo sklepi, ker še enkrat, po našem mnenju, bi morali v Državnem zboru biti seznanjeni ali je bila izrečena pač to, kar je odločilo Vrhovno sodišče ali je bilo rečeno vsem strankam v postopku, ne samo DVK, ampak tudi pri tožniku in da se seznanimo z vsebino. Menimo, torej gre, da gre za prvi primer, mislim, da takšnih primerov v Državnem zboru še ni bilo in da se uveljavlja še tukaj ponovno neka praksa pohitritve postopkov tako na DVK, ker smo že povedali takrat, da so bili postopki določeni z urnikom DVK in so se tudi ti skrajšali in sedaj se ponovno po našem mnenju skrajšujejo torej postopki v Državnem zboru in se pravnomočnost ugotavlja pač z dopisom Vrhovnega sodišča.

Še enkrat, mi v poslanski skupini na takšni seji ne mislimo sodelovati in ne bomo podpirali takšnih postopkov v Državnem zboru, ki po našem mnenju pomenijo pač odmik od zakonodajnih določil.

Hvala lepa.

Jaz bom v bistvu tukaj samo dodala nekaj, kar se mi pa zdi zelo pomembno. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi pravi, da mora Državni zbor razglasiti rezultate referenduma v osmih dneh po pravnomočnosti. Gospod pritožnik lahko sploh ne dvigne pošte v teh osmih dneh. Tako da tukaj je pa, to je pa tudi zelo pomembna stvar, pravnomočnost nastane pač z izdajo odločitve sodišča v tej konkretni zadevi in dejansko lahko pride do situacije, ko pritožnik resnično v osmih dneh ne bo dvignil pošte in smo v bistvu v Državnem zboru, če čakamo na to, kdaj bo on dvignil pošto v kršitvi, če ne bomo v osmih dneh izvedli seje. Tako da toliko še z moje strani.

Če še ima kdo? (Da.) Izvolite, gospod Sajovic.

Jaz predlagam, da se preveri še magnetogram, če ni gospa Jelka rekla trikrat proti, jaz mislim, da smo bili trikrat za.