Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!
Glede na to, da smo prvič v letu 2023, mi dovolite, da vam izrečem vse dobro in veliko nadaljnjega konstruktivnega dela v tem letu.
Pričenjam 3. sejo Odbora za gospodarstvo.
Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne more udeležiti naslednje naslednji član odbora, gospod Jožef Horvat iz Poslanske skupine Nova Slovenija.
Na seji kot nadomestni član s pooblastili sodeluje gospod Rastislav Vrečko namesto, ki nadomešča poslanca Tineta Novaka iz Poslanske skupine Svoboda.
Ob tem vas tudi obveščam, da imamo novega člana, gospoda Andreja Kosja, ki se nam bo po vsej verjetnosti v nadaljevanju tudi pridružil in mu želim vse dobro pri našem delu.
S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red te seje odbora. Dodatno ste dne 5. 1. 2023, prejeli obvestilo o širitvi dnevnega reda z A1 točko dnevnega reda na podlagi 154.d člena Poslovnika Državnega zbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem in tudi s širitvijo.
In sedaj prehajamo na A1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O VZPOSTAVITVI INSTRUMENTA ZA IZREDNE RAZMERE NA ENOTNEM TRGU IN RAZVELJAVITVI UREDBE SVETA, št. 2679/98, EPA 521-IX, EU U 1133.
Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.
Predlagatelj stališča je Vlada.
Odbor bo kot matično delovno telo točko obravnaval na podlagi drugega odstavka 154.h člena Poslovnika Državnega zbora. K tej točki so vabljeni Vlada, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in tudi Državni svet.
Želi besedo predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo? (Da.)
Gospod državni sekretar Matevž Frangež, izvolite, beseda je vaša.
Matevž FrangežPredsednica, najlepša hvala.
Lepo pozdravljena!
Danes imamo relativno enostavno nalogo pri obeh točkah. Evropska unija je soočena z različnimi krizami zadnjih let. Pristopila k pripravi pravzaprav skupnega mehanizma za upravljanje kriznih situacij. V ta namen je Evropska komisija lani septembra objavila zakonodajni sveženj, ki ga sestavlja predlog te uredbe in pa s tem povezana dva zakonodajna predloga za potrebne prilagoditve veljavnih štirinajstih direktiv in pet uredb ter poročilo Evropske komisije.
Namen vsega skupaj je hitrejše in bolj koordinirano izvajanje aktivnosti v času kriz v primerjavi z ukrepi, sprejetimi ob začetku pandemije in pravzaprav sledi dvema ključnima ciljema - v času krize ohraniti delovanje enotnega trga. Spomnili se boste različnih protekcionističnih ukrepov tako v času pandemije, nenazadnje pa tudi kakšnega v času energetske krize in zagotoviti razpoložljivost s krizo povezanega blaga. Instrument naj bi zajel skupinski odziv Evropske unije na vse bodoče krize, v tem pogledu predstavlja na nek način dežnik posameznih specifičnih protikriznih mehanizmov. Dosedanje krize so namreč pokazale, da se je potrebno odločiti hitreje in bolj usklajeno, informacije med deležniki bi morale krožiti hitreje, biti jasne in celovite. Nekaj orodij za krizno reagiranje v Evropski uniji že obstaja ali pa so v pripravi, vendar pa vsi segmenti niso pokriti in dopolnitev je tako potrebna prav v tem delu dosedanjih lis.
Mehanizem naj bi tako zagotovil pripravo, monitoring ter hiter odziv na dogodke, ko je potrebno omogočiti nemoteni pretok blaga in storitev za odpravo ovir ter zagotoviti razpoložljivost blaga, ki je povezano s krizo v celotni Evropski uniji. V ta namen se predvidevajo različne faze, ki pomenijo pravzaprav čas za aktiviranje kriznega upravljanja. Prva faza načrtovanja, druga faza pozornosti in tretja faza izrednih razmer.
Zdaj, kar se Slovenije tiče, mi smo že doslej načeloma pozdravili instrument za izredne razmere. Sedaj pa mora Vlada po izhodiščni razpravi na Svetu za konkurenčnost, mislim, da oktobra meseca, tudi formalizirati uradno stališče Republike Slovenije in zanj dobiti mandat tudi v Državnem zboru. Pozdravljamo osnovni cilj mehanizma, torej okrepitev delovanja samega enotnega trga, hkrati pa izražamo nekaj pomislekov in zelo na kratko bi želel povzeti nabor teh pomislekov, kar bo nam dalo tudi dovolj širok mandat za to, da se v nadaljnjem zakonodajnem postopku med Svetom in Evropskim parlamentom dogovorimo o dobrem protikriznem mehanizmu.
Namreč, v primeru nastopa krize mora biti odziv držav članic hiter in učinkovit, aktivacija ukrepov pa časovno omejena, zato, da ne pride do posledično zlorab tega mehanizma. Prav tako morajo biti naša prizadevanja usmeritev v vključitev držav članic v procese odločanja. Razumemo potrebo Evropske komisije, da ima dovolj širok mandat in pristojnost za protikrizno reagiranje, v času, ko morebiti koordinacija ali obstoječe oblike zakonodajnega procesa otežujejo sprejem hitrih odločitev, pa vendarle zahtevamo nujno vključevanje držav članic v procese odločanja. Posebno skrb bomo namenili preprečitvi podvajanja z drugimi protikriznimi instrumenti na polje administrativnih obremenitev podjetij, ki bi utegnile izhajati iz protikriznih odločitev. Poudarjamo potrebo po preglednosti. Prav tako imamo določene zadržke glede rahljanja posameznih tehničnih zahtev, recimo poenostavitve postopkov certificiranja v protikriznem obdobju, predvsem z mislijo na varovanje pravic potrošnikov.
Toliko za uvodno stališče, z veseljem bomo v sodelovanju s strokovnimi sodelavkami, odgovorili na vprašanja.
Hvala lepa za uvodno obrazložitev.
Sedaj pa odpiram razpravo. Želi kdo besedo? (Ne.) Vidim, da ni želja po razpravi, torej zaključujem razpravo in sedaj odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja: »Odbor za gospodarstvo podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za izredne razmere na enotnem trgu in razveljavitvi Uredbe Sveta št. 2679/98, EPA 521-IX, EU U 1133, ki ga je predložila Vlada in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.«
In sedaj prehajamo na glasovanje.
Glasujemo. Navzočih je ? poslank in poslancev, za je glasovalo 12, proti nihče.
(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.
Predlagam, da odbor pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije poroča pisno.
S tem zaključujem A1. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O IZVAJANJU UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SODELOVANJU MED NACIONALNIMI ORGANI, ODGOVORNIMI ZA IZVRŠEVANJE ZAKONODAJE O VARSTVU POTROŠNIKOV, PO SKRAJŠANEM POSTOPKU, EPA 390-IX.
Predlagatelj zakona je Vlada. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 20. seji 7. 11. 2022 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.
K obravnavi te točke so vabljeni Vlada, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Državni svet in Zakonodajno-pravna služba.
Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 22. 12. 2022. Rok za vložitev amandmajev se je iztekel v sredo, 4. 1. 2023. V poslovniškem roku kvalificirani predlagatelji k predlogu zakona niso vložili amandmajev.
Torej, pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Želi besedo predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo? (Da.)
Gospod Matevž Frangež, državni sekretar, izvolite, beseda je vaša.
Matevž FrangežPredsednica, najlepša hvala.
Naloga pred nami je še enostavnejša od prejšnje. V letu 2020 je Državni zbor prenesel v domač pravni red določila tako imenovane CPC uredbe, torej, Uredbe o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov. Sedaj, gre predvsem za obveznost določenih nacionalnih organov, da bdijo nad različnimi določili zakonodaje za varstvo potrošnikov. Zaradi operativnosti rešitev pa je potrebna res manjša minimalna sprememba obstoječega zakona, ki bo pravzaprav nacionalnemu registrskemu organu spletnih domen omogočilo izrekanje skrajnega ukrepa sankcije, to je začasnega odvzema imenske domene in začasni zakup s strani registrskega organa. Ob tem se v 1. členu tega zakona popravlja tudi sklic na, torej besedilo evropske zakonodaje in to je pravzaprav vse, kar je potrebno v zvezi s tem zakonom dajati. Gre za res manj zahtevno spremembo, zato je Vlada predlagala tudi skrajšan postopek.
Hvala lepa, državni sekretar.
Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Helena Rus? (Da.)
Izvolite, beseda je vaša.
Hvala lepa tudi Zakonodajno-pravni službi.
Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ponovno ugotavljam, da ne.
Prehajamo na razpravo o členih predloga zakona. Ker k predlogu zakona ni bilo vloženih amandmajev, v razpravo dajem vse tri člene predloga zakona. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Tudi tukaj vidim, da ni želja. Torej, zaključujem razpravo, zaključujem razpravo o členih in prehajamo v skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora na glasovanje o vseh členih skupaj.
Glasujemo. Navzočih je ? poslank in poslancev, za je glasovalo 12, proti nihče.
(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da so členi sprejeti.
S tem smo zaključili obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu.
Glede na to, da Odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo k predlogu zakona ni sprejel nobenega amandmaja, odbor predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona sprejme v predloženem besedilu. Določiti še moramo poročevalca za sejo Državnega zbora. Se mogoče strinjate, da sem to kar sama? (Da.) Vidim, da ni želja drugačna? Hvala lepa za zaupanje.
S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in tudi sejo in se vam iskreno zahvaljujem za današnjo prisotnost.
Hvala lepa.
