Dober dan! Lepo pozdravljeni na današnji deveti seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide!

Glede na to, da gre za prvo ponovoletno sejo tega odbora, vsem članicam in članom, vsem vabljenim gostom želim eno srečno in zdravo leto 2023! Začenjam torej 9. sejo odbora.

Obveščam vas, da na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo: Tomaž Lah namesto Sare Žibrat, Dejan Zavec namesto Sandre Gazinkovski in Alenka Jeraj namesto Eve Irgl.

Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem. S sklicem ste prejeli naslednji dnevni red:

1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,

2. Predlog zakona o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide,

3. Razno.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU.

Na spletni strani Državnega zbora je objavljeno gradivo. K tej točki so bili vabljeni Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zakonodajnopravna služba, Državni svet, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zveza društev upokojencev Slovenije. Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. in 142. člena Poslovnika Državnega zbora.

Začenjam torej drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Besedo dajem predstavnici predlagatelja za dopolnilno obrazložitev, v imenu skupine poslank in poslancev mag. Karmen Furman, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj tudi z moje strani!

S predlagano spremembo zakona torej v Slovenski demokratski stranki predlagamo zvišanje pokojnin ter s tem posledično zmanjšanje tveganja revščine med upokojenci. Namreč, dejstvo je, da se že kar nekaj mesecev nahajamo v času draginje, ki je povzročila enormen dvig cen osnovnih življenjskih potrebščin, kar se seveda pozna v žepu slehernega državljana. Še posebej to občutijo najbolj ranljive skupine prebivalcev, med katere pa, žal, sodi tudi večina slovenskih upokojencev, ki zaradi starosti ali pa nekateri tudi zaradi bolezni si ne morejo zagotoviti dodatnega zaslužka, pa tudi če bi si to v teh časih želeli. Če pogledamo zadnje statistične podatke iz konca decembra 2022, lahko vidimo, da smo preteklo leto zaključili z izredno visoko stopnjo inflacije, in sicer kar 10,3 %, za primerjavo, leto poprej je bila stopnja inflacije 4,9 %. A dejstvo je tudi, da se je pri tem najbolj podražilo ravno blago, ki ga potrebujemo za vsakodnevno porabo oziroma naše preživetje, cene hrane in brez brezalkoholnih pijač so se tako povišale za 18,6 %, električna energija, plin in druga goriva za 18 %, cena vzdrževanja stanovanj za 12,9 % in tako dalje. Glede na takšno draginjo je torej jasno, da se slovenski upokojenci v teh časih še težje preživljajo kot doslej. V Poslanski skupini SDS, moram reči, hkrati z zaskrbljenostjo spremljamo tudi ukrepe te Vlade, kajti konkretnih rešitev za blažitev posledic blaginje za upokojence praktično v tem času ni bilo. Namreč, kljub visoki stopnji inflacije so se v letu 2022 pokojnine uskladile le v času prejšnje vlade, torej v začetku leta pred nastopom draginje, kljub izpolnjevanju zakonskih pogojev v drugi polovici lanskega leta za izredno uskladitev pokojnin pa v času draginje pa je naši upokojenci žal niso dočakali. Večina med njimi je bila spregledana tudi ob pripravi vladnih zakonskih predlogov za blažitev posledic draginje, med njimi tudi tisti, ki imajo danes pokojnino nižjo od izračunanega praga tveganja revščine, ki po zadnjih uradnih podatkih znaša trenutno 771 evrov, torej so med njimi tudi tisti, ki so delali in v pokojninsko blagajno plačevali polnih 40 let. Kot prvo tako menimo, da vsak slovenski upokojenec, ki je vplačeval v pokojninsko blagajno polnih 40 let, si torej danes zasluži vsaj tisto minimalno višino pokojnine, ki mu bo zagotovila življenje nad pragom tveganja revščine, torej, ki po trenutnih podatkih znaša 771 evrov, trenutno zagotovljena pokojnina za 40 let delovne dobe pa je 653 evrov, največji delež upokojencev, skoraj četrtina, pa prejema pokojnino od 600 do 700 evrov.

Torej, z namenom zmanjšati vedno večjo revščino med upokojenci in da se jim zagotovi vsaj minimum sredstev za njihovo preživetje, smo v Poslanski skupini SDS pripravili predlog sprememb pokojninske zakonodaje, ki je bil vložen v zakonodajno proceduro sicer že v mesecu avgustu, a zaradi predhodnih obravnav preostalih dveh sprememb pokojninske blagajne v obravnavi tokrat šele januarja 2023. V tem danes obravnavanem predlogu pa predlagamo, prvič, dvig zagotovljene pokojnine na 771 evrov, kolikor torej trenutno znaša javno izračunan prag tveganja revščine, drugič, zvišanje najnižje in najvišje pokojninske osnove s 76,5 % na 78 % ter kot tretje, ponovno uvedbo instituta državne pokojnine. Res je, da so sicer upokojenci v mesecih novembra in decembra dobili draginjski dodatek v višini 4,5 % od pokojnine, ki pa ga sedaj v mesecu januarju ne bodo več prejeli. Res je sicer, da bo v mesecu februarju prišlo do usklajevanja pokojnin in s tem poračunom tudi za mesec januar, ampak to je zakonska obveza, draginjski dodatek pa z mesecem januarjem več ne bo izplačan upokojencem. Po drugi strani pa tudi upokojenci s polno delovno dobo kljub tem draginjskim dodatkom v mesecu novembru in decembru so dobili izplačano pokojnino krepko pod pragom tveganja revščine, in sicer je draginjski dodatek za upokojence za 40 let delovne dobe znašal 29 evrov, torej je bila njihova pokojnina izplačana v višini nekje okrog 682 evrov, torej krepko pod pragom tveganja revščine. Dejstvo je torej, da se s trenutnimi vladnimi ukrepi socialni položaj upokojencev v Sloveniji krepko slabša. Podatki SURS celo kažejo, da je trenutna povprečna pokojnina dobrih 56 % povprečne neto plače, pred covidno krizo pa je bila povprečna pokojnina dobrih 59 % povprečne slovenske plače. Glede na sprejete ukrepe vladne koalicije za blažitev negativnih učinkov inflacije pa se bo razmerje med plačami in pokojninami v tem letu zgolj še poslabševalo, s tem pa se bo seveda poslabševal tudi položaj slovenskih upokojencev. Sicer je iz prejetega gradiva razvidno, da Svet ZPIZ predloga ne podpira, je pa dejstvo, da ZPIZ tudi upravljavec pokojninske blagajne in kot takšen torej mora skrbeti tudi za pokojnine, za vzdržnost pokojninske blagajne, in je nekako takšen odziv tudi pričakovan. Poziva pa se k pripravi reforme, kar pa, moram reči, pozdravljamo tudi v Slovenski demokratski stranki, ampak na drugi strani je dejstvo, da priprava in sprejetje reforme je dolgotrajen proces, k blažitvi stisk slovenskih upokojencev pa je nujno potrebno v tem času draginje pristopiti čim prej. Torej, s tem predlogom, moram povedati, sledimo tudi zavezam iz koalicijske pogodbe, kjer imate koalicijski poslanci med drugim zapisano, da se bo v letu 2023 zagotovljena pokojnina zvišala, in sicer najmanj na 700 evrov oziroma v doglednem času celo 10 % nad pragom tveganja revščine, kar je pa celo več kot v trenutno predlaganih spremembah zakona, ki ga danes obravnavamo.

Prav tako smo v poslanski skupini sledili tudi pripombam Zakonodajno-pravne službe in na tej osnovi tudi vložili amandmaje s potrebnimi nomotehničnimi popravki.

Toliko zaenkrat. Hvala lepa.

Najlepša hvala predstavnici predlagateljev.

Besedo dajem Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Državni sekretar Dan Juvan, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Tudi v mojem imenu srečno in produktivno leto želim vsem!

Torej, mnenje Vlade glede zakona ste poslanci prejeli, zato ga ne bom bral, bom pa poudaril, da ministrstvo in Vlada kot celota se v polnosti zavedamo, da so spremembe pokojninskega sistema nujno potrebne, ne samo z vidika dolgoročne stabilnosti in zanesljivosti sistema, ampak predvsem z vidika zagotavljanja dostojne starosti. Slovenija ima namreč relativno visoko stopnjo materialne prikrajšanosti starejših, saj je stopnja relativne revščine med upokojenci, ki so starejši od 76 let, kar 17,2 %, kar je nad povprečjem OECD. Prav tako se razmerje, kot je bilo omenjeno, med povprečno pokojnino in neto plačo vsaj od leta 2000 znižuje, seveda v škodo pokojnin. Predvsem zaradi tega, torej socialnega položaja upokojencev, se je koalicija zavezala k reformi pokojninskega sistema, ki, citiram koalicijsko pogodbo, bo krepila prvi steber, spodbujala pokojninsko varčevanje in omogočila vzdržno izvajanje medgeneracijskega zavezništva s ciljem dostojnega življenja vseh upokojencev. Prav tako smo se zavezali - in to je pomembno -, da bomo pokojninsko reformo pripravili in izvedli v dialogu s socialnimi partnerji in širokim družbenim konsenzom. Na tem mestu naj opozorim tudi na to, da so predstavniki sindikatov delovnih invalidov, delodajalcev in študentov na seji sveta ZPIZ sprejeli sklep, da tega zakona ne podpirajo ter da - bolj pomembno - pričakujejo, da bo Vlada pristopila k celoviti reformi. Torej, reformo pokojninskega sistema mora z vsemi deležniki na podlagi konsenza izpeljati Vlada oziroma koalicija. Neodgovorno oziroma mestoma diletantsko bi bilo, da bi reformo štrikali skupaj s poslanskimi zakoni, čeprav so lahko nekatere parcialne rešitve ali vsaj njihov namen dobre.

Kot sem na tem odboru že pojasnjeval, je časovnica priprave pokojninske reforme naslednja: do junija tega leta mora biti koncept izhodišč posredovan na Ekonomsko-socialni svet; spremembe morajo biti na Vladi sprejete do konca tega leta ter v Državnem zbor zboru obravnavane do konca naslednjega leta. Če torej povzamem, Vlada bo pokojninsko reformo pripravila v širokem dialogu ter v skladu s predstavljeno časovnico, pri tem pa bo Vlada izhajala iz usklajenih izhodišč, ki so jih leta 2017 sprejeli socialni partnerji, ki med drugimi narekujejo, da se postopoma doseže dostojna višina pokojnin z najnižjo nadomestitveno stopnjo 70 %, da se zagotovi javnofinančno vzdržnost sistema in da se zagotovi primerne pokojnine ter da se zagotovi jasnost sistema in vzpostavi zaupanje vanj. Parcialnih, proračunsko zahtevnih in deloma diletantskih posegov v sistem Vlada zato v tem trenutku ne more podpirati. Predlog prav tako ustvarja nove nepravičnosti, ki bi nastale, če bi bil uveljavljen tak kot je predlagan. Na primer, predlaga se, da bi oseba z nič let delovne dobe prejela pokojnino v višini 33 % pokojninske osnove, oseba s 15 leti pa 29 %, kar je izredno slabo zastavljen sistem. Druga pomanjkljivost pa je, da predlog ustvarja preveliko razliko med tistimi, ki delajo 40 let, in tistimi, ki delajo 39 let, tudi do 140 evrov.

Zaradi vseh navedenih razlogov Vlada zakona ne podpira in je že pristopila k pripravi izhodišč za pokojninsko reformo.

Hvala.

Hvala za predstavitev.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)

Dr. Andreja Kurent, izvolite.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe ste prejeli pred štirinajstimi dnevi, vendar sem ga dolžna kratko predstaviti.

V tem mnenju smo že šestič opozorili, da je tak predlog zakona, ki uveljavlja neke parcialne rešitve, lahko sporen z vidika načela pravne države, kot izhaja iz 2. člena Ustave. Nadalje smo z vidika Ustave opozorili, da končna določba predstavlja retroaktivni poseg, kar je sanirano z ustreznim amandmajem. Prepleta se ustavnopravni in pravnosistemski vidik glede našega opozorila, kjer smo izpostavili, da pokojninski sistem predstavlja sistem socialnega zavarovanja, kar pa pomeni, da so pravice, ki se iz zavarovanja priznavajo, vezane tako na obdobje zavarovanja kot na višino zavarovalnih osnov, saj so v teh plačani prispevki. S tega vidika uvedba državne pokojnine po naši presoji ruši tudi osnovni princip tega zakona.

Nadalje smo opozorili na sporno pomanjkljivost, saj ta predlog zakona ne ureja postopka priznavanja novih oziroma spremenjenih pokojnin. Tudi tu je vložen amandma, ki pa po naši oceni ni popolnoma ustrezen - verjetno bo o tem več povedal predstavnik zavoda -, menimo namreč, da je postopek pomanjkljiv. Amandma je sicer izjemno skromno obrazložen, razumeti pa ga je tako, da zavod kar po uradni dolžnosti določi nove pokojnine, nove osnove, brez vsakršne zahteve upravičenca, kar je po naši oceni vsaj z vidika upravičencev do državne pokojnine pomanjkljivo.

Nadalje smo opozorili na določene nomotehnične pomanjkljivosti, ki so ustrezno sanirane z amandmaji. Konkretno glede 2. člena bi pa ponovno opozorila, ker tukaj ni amandmaja, da po naši oceni še vedno ni ustrezen način ločevanja predčasne starostne in invalidske pokojnine, to velja za 2. in delno tudi za 5., ter da je treba opredeliti pomensko preveč odprt pojem, kaj je to prag tveganja revščine, vsaj s sklicem na ustrezen pravni akt, ki to določa.

Hvala lepa.

Najlepša hvala za predstavitev stališča.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta? (Da.)

Danijel Kastelic, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Tudi jaz vam želim uspešno, predvsem pa zdravo leto 2023! Verjamem, da se bomo še večkrat srečali, zato je prav, da začnemo z lepimi željami.

Spoštovani predsednik odbora, spoštovane poslanke in poslanci, državni sekretar!

Za začetek mi dovolite pojasnilo, zakaj smo vam tokrat predložili stališče interesne skupine negospodarskih dejavnosti in ne mnenja pristojne komisije Državnega sveta. Ker komisije v novem mandatu Državnega sveta še niso ustanovljene, so začasno vlogo komisij v skladu s Poslovnikom Državnega sveta prevzele interesne skupine, ki jih je kot pristojne določil predsednik Državnega sveta, v tem primeru interesna skupina negospodarske dejavnosti.

Zdaj pa k vsebini našega stališča. Omenjena skupina se je sestala na 2. seji 4. januarja in se seznanila z mnenjem pristojnega ministrstva, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zveze društev upokojencev Slovenije. Vsi navedeni predlogu zakona niso izrazili podpore, predvsem zato, ker so posamezne rešitve ocenili kot neustrezne. Predlagani dvig zneska zagotovljene starostne pokojnine na 771 evrov je bil ocenjen kot neustrezen in nesistemski, z njim bi se po oceni vabljenih na naše seje v sistem vneslo nove neenakosti. Tudi ponovni uvedbi instituta državne pokojnine ni bila izražena podpora vabljenih na sejo, ker slednje predstavlja element socialnega varstva in je bila iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja v zadnji večji reformi 2012 izločena na podlagi širšega družbenega soglasja. ZDUS je kot alternativo slednji predlagal razmislek o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka za upokojence z nižjimi pokojninami, kot predvideva koalicijska pogodba. Predlog za zvišanje najnižje in najvišje pokojninske osnove na 78 % pa je bil ocenjen kot prenizek in premalo ambiciozen in s tega vidika neučinkovit z vidika doseganja zadnjih ciljev. Predlagatelja, tako ZDUS kot Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, sta ocenila, da bi se moralo najnižjo osnovo dvigniti vsaj na 81,2 %, kar je ZDUS predlagal že leta 2016. Interesna skupina je na podlagi predstavljenih stališč vabljenih ocenila, da bi s predlaganim zakonskim dopolnitvami in spremembami v sistemu vnesle dodatne krivice in neenakosti, in sicer tako med posameznimi kategorijami že upokojenih oseb kot tudi med kategorijo že upokojenih oseb in tistih, ki se šele upokojuje. Ocenili smo, da bi se reševanje trenutne situacije, povezane z draginjo, lahko zatekli k ukrepom, ki so se izkazali za učinkovite že v času epidemije COVID-19, ne da bi se aktivno posegalo v sam sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pomoč bi zagotovo potrebovali tisti z najnižjimi pokojninami, ki živijo pod pragom revščine, med katere spadajo tudi prejemniki invalidskih pokojnin. Ob tem smo opozorili, da sistem invalidskega zavarovanja že več kot desetletje čaka na temeljit poseg v njegovo vsebino, saj se vanj ni posegalo niti ob zadnji večji reformi leta 2012. Interesna skupina se prav tako pridružuje pričakovanjem ključnih deležnikov, da bodo še pravočasno vključeni v pripravo rešitev, ki bodo služile kot podlago za novo reformo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj do zdaj temu ni bilo tako. Upamo tudi, da bodo pripravljavci zakonodaje in odločevalci uspeli slediti za dani časovnici za sprejem reforme in njeno uveljavitev najkasneje v letu 2025, reforma pa bo po naši oceni možna le na podlagi širokega družbenega konsenza in ob upoštevanju potreb uporabnikov sistema, zavarovancev in upokojencev.

Interesna skupina na podlagi razprave in vseh izraženih pomislekov zainteresirane in strokovne javnosti predlogu zakona skupina poslank in poslancev ni izrekla podpore.

Hvala za vašo pozornost.

Hvala za predstavljeno stališče.

Besedo predajam predstavniku Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, direktorju zavoda, gospodu Marijanu Papežu.

Izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsednik.

Lep pozdrav vsem prisotnim in vse dobro v letošnjem letu!

Je že državni sekretar jasno povedal ene stvari, tako da ne bom ponavljal, kaj je svet zavoda sprejel. Mogoče se samo, pa veseli me, da zdaj pa res govorimo in da se bo začelo delati na reformi in, kot smo že pri v zadnjih letih pri teh parcialnih rešitvah iz zavoda vedno poudarili, da smo proti parcialnim rešitvam in da je treba v samem sistemu celovito te stvari urediti. Tukaj v tem predlogu zakona so tri zadeve, se pravi najnižja, dvig najnižje pokojninske osnove, zagotovljena, dvig najnižje, dvig zagotovljene pokojnine in ponovna uvedba državne pokojnine. Če se ustavim pri dvigu najnižje pokojninske osnove, kar je bilo že rečeno, 2016 je ZDUS to že nekje predlagal, tam je bil izračun 81,2 %. Zakaj 81,2? Ker to je pomenilo, da bi bila potem najnižja pokojnina, odmera od najnižje pokojninske osnove višja od cenzusa, se pravi, da bi bilo višje od cenzusa za varstveni dodatek. Takrat se to ni izšlo, tako da mislim, da je to predlog, ki ga bo v reformi, pripravi reforme oziroma prenove potrebno proučiti, potrebno proučiti. Vsekakor pa je dvig na 81 prenizek. To bi pomenilo dvig pokojnin, odmerjenih od najnižje pokojninske osnove, samo 1,9 %, tako da jaz mislim, pa tudi ministrstvu smo napisali, da bi mogli razpravljati med 80 do 82. Moramo se pa zavedati, da avtomatično čim dvignemo najnižjo pokojninsko osnovo, da jih bo več upokojencev imelo odmerjeno od najnižje pokojninske osnove, se pravi, da bodo vsi, še več jih deležni socialnih korektivov, če je bilo 2021 že 35. To ni najboljši pokazatelj sistema, da je toliko, se pravi, če se dvigne, pomagamo, da so višje pokojnine, ampak je, bi pa že šli blizu 50 odstotkov, ampak kot poudarjamo je… Kaj je razlika med dvigom zagotovljene pokojnine pa dvigom najnižje? Dvig najnižje pokojninske osnove pomeni, da velja za vse ali manj 15 let ali pa do čez 40 let dobe. Pri zagotovljeni pa protežiramo samo teh 40 let, tako da predlagam, da se to takrat razpravlja. Dvig na 771, veste kaj bi to pomenilo? Da nekdo, ki je delal 40 let bi imel za zagotovljeno pokojnino med, se pravi, že zdaj je 70 evrov razlike v določenih obdobjih samo, zaradi enega leta razlike. Vemo, da imamo drugačne odmerne odstotke, najnižja pokojninska osnova se na novo določa in so tukaj razlike. Sedaj bi prišli do razlike 200 evrov, zaradi enega leta, nesprejemljivo.

Če pogledamo kdo uživa? Ali res tisti, ki imajo 40 let dopolnjeni, da boste še bolj plastično videli? Ženske so se upokojevale včasih s 35 dobe. Bila so leta po osamosvojitvi, veliko je bilo dokupov za presežne delavce, kjer je država pa delodajalec financiral, ni delavec sam, upokojenec sam dokupil do 5 let, tako da so nekateri, ki dobivajo zdaj zagotovljeno, delale ženske 30 let, moški 35 let. Sedaj pa zagotovljeno dobi samo tisti, ki ima 40. Če ima 39, kar pomeni, da je tudi ženska delala 9 let več kot tista za 30 pa nima zagotovljene pokojnine. Tukaj, se pravi, je res treba paziti, ko se o tem razmišlja. Jasno, lepo je slišati, ampak 771 pomeni na letnem nivoju blizu 150 evrov pa rešujemo dejansko samo eno kategorijo upokojencev, tako da je potrebno… Ko sem prej omenil najnižjo pokojninsko osnovo bo potrebno razmišljati, ne da bi samo najnižjo pokojninsko osnovo rekli, samo za v naprej velja višja, potem bomo razlike naredili spet med leti. Če se spomnimo / nerazumljivo/, ko je uvedel najnižjo pokojnino, pa novo invalidsko pokojnino v odstotku za vse ne glede na to kdaj si upokojen. Jaz mislim da, čeprav tukaj ponavadi govorim, da za nazaj ne posegati, da bi potem morali urediti za vse, ki imajo odmero od najnižje pokojninske osnove. Tudi institut prag revščine vključiti v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne pride v poštev. Te inštitute ne smemo vključevati. Sedaj si predstavljate prag revščine 771, potem bi prišlo do tega, da se dvigne na 850, kar bi avtomatično dvignili. Ali kaj bi imeli usklajevanje pokojnin na podlagi rasti življenjskih stroškov, plač, potem bi pa še pisalo, pokojnine za 40 let, tiste, ki so nižje se pa dvignejo še za toliko v to. Dejansko institutov izven tega pokojninskega sistema, ki so vezane na plače, dobo, mislim da se ne sme vključevati. Državna pokojnina ne sodi v sam sistem, zato je tudi ven šlo. Tudi, ko je leta 2000 notri prišlo ni sodilo v sistem, pa še predlagali ste kot je državni sekretar rekel, dejansko bi nekdo dobil, sedaj dobi za 15 let 294, državna bi bila pa 329. Tudi to, prehod, ko piše: »Uživalci pokojnine po 4. členu se po uradni dolžnosti…« kateri uživalci? Saj jih sploh ni. Se pravi, bi moglo biti vloge, ampak jaz računam, da itak to ne bo sprejeto. Še to bom poudaril, več kot 20 let se je v sistem poskušalo očistiti stvari, ki ne sodijo v sistem, ne bom rekel socialnih korektivov, ki so tudi pomembni, ampak v zadnjih 2 letih smo popustili, pa smo iz vseh strani noter dajali stvari. Če samo pogledamo zadnji predlog, ki je šel s strani ministrstva oziroma Vlade za spremembo ZPIZ je bil 2019, ZP2G(?). Potem pa posamične politične stranke, pa Državni svet. Tako da, tudi Ekonomsko socialni svet potem tega ni obravnaval. Tako, da ne sodi nekaj za kar niso plačani prispevki v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tukaj ne govorim o tem, da ni potrebno urediti v državi za te kategorije, ampak v drugem sistemu.

Hvala lepa.